KURIR NOVO MESTO 17. maja 1976 št. 3-4* leto V. Časopis kolektiva industrije motornih vozil r.J* P/'*".' rž ! Al lljt n M ' / J UJ k Gre za oblast delavcev samih! Pred nami je osnutek zakona o združenem delu. Sel je že skozi sedem preizkušenj in ocen, zdaj pa je pred njim osma in najpomembnejša: v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in naše družbene ureditve, v vseh krajevnih skupnostih, naj ga ocenijo skozi dragocene dosedanje izkušnje samoupravljanja in uresničevanja načel nove ustave. Se več: že zdaj skušajmo se ravnati v duhu novega zakona, ki je po sprejemu nove ustave naš najpomembnejši zakon. Odtod prihaja tudi neuradno ime novega zakona: naša „mala ustava11 ali „delavska ustava". Pot do novega zakona bo prav gotovo ena izmed najbolj nenavadnih pri sprejemanju zakonov: šla bo skozi preverjanje milijonov delovnih ljudi samoupravne socialistične Jugoslavije. Večletne vsakdanje izkušnje naše prakse bodo obogatile javno razpravo: primerjali bomo dobre plati dosedanjih „delavskih" zakonov s še boljšimi predlogi in idejami v novem zakonu. Novi zakon torej tudi ni „meja ločnica" med starim in novim v naših spoznanjih; narobe — vodil nas bo od večletnih izkušenj in pridobitev h graditvi še celovitejše podobe in zgradbe socialističnega samoupravljanja. Kajti novi zakon govori o združevanju dela v polnem pomenu besede. Spodbuja nas k združevanju „dela in sredstev". Zakon vrača pravo moč delavskim svetom, ki so osnovni, temeljni organi samoupravljanja. Razlaga nam vsebino pravih odnosov pri pridobivanju dohodka, govori o odnosih pri delitvi in razporejanju dohodka, pa o pravicah, obveznostih in odgovornosti organov družbeno-političnih skupnosti pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka. Kaj je delovno razmerje, kako ga sklenemo, določamo ptavice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu, odgovornost za izpolnjevanje delovnih obveznosti, varstvo pravic delavcev iz medsebojnih razmerij pri delu, kako preneha delovno razmerje — o vsem tem določeno govori, na primer, 4. poglavje v osnutku novega zakona. Peto poglavje je namenjeno vprašanjem upravljanja družbenih sredstev, v 6. se srečamo s povezovanjem osebnega dela v sistemu samoupravno združenega dela. - Oblike združevanja dela in sredstev nas nadalje seznanjajo s pestrostjo možnosti, ki jih ponuja novi zakon. Predpisane so določitve in registriranje statusa organizacije združenega dela, posebno poglavje pa je namenjeno uresničevanju samoupravljanja de- lavcev v združenem delu: v temeljni organizaciji, v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji in v drugih oblikah združenega dela. Obdelano je odločanje v delovni skupnosti kot odločanje delavcev po delegatih v skupščinah družbeno-političnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Posebej obdeluje osnutek organe upravljanja: delavski svet, izvršilni organ delavskega sveta in poslovodni organ. Važno je tudi poglavje o obveščanju delavcev v združenem delu in o samoupravni delavski kontroli. Posebej je obdelana odgovornost za opravljanje samoupravljavskih funkcij, novo poglavje pa je namenjeno družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in drugim samoupravnim splošnim aktom. Tudi na družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine zakon ne pozablja, posebej pa govori tudi o gospodarskih prestopkih in prekrških. Seveda od suhega naštevanja naslovov poglavij in točk v osnutku novega zakona ni še nobene koristi. Pred nami je javna razprava, ki naj osvetli širok in izreden, enkratni pomen novega zakona. Od slehernega med nami je odvisno, kako bomo novi zakon razumeli, nato pa tudi sprejeli — in predvsem začeli uresničevati. Praksa nas bo kaj hitro seznanila s posebnostmi in prednostmi novega zakona! In teh ni malo, presenečale nas bodo in uvajale h korakom, glede katerih smo doslej morda že ponovno razpravljali in si stvari predstavljali drugače kot so bili urejene doslej, pa zanje nismo imeli zakonske osnove ali možnosti za njihovo izpeljavo. In kaj naj nam da javna razprava o osnutku novega zakona? Predvsem to, na kar je opozorila nedavna 6. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije: povezati jo je treba predvsem z reševanjem konkretnih odprtih in perečih vprašanj, ki so danes pred vso družbo. Gre za določeno bitko za stabilnejša, čvrstejša gospo- darska gibanja. Zlasti ko govorimo o dejavnosti komunistov — pri tem nismo v IMV prav gotovo nobena izjema! — se moramo že enkrat sprijazniti z dejstvom, kot je dejal tovariš France Popit, da začnemo konkretno in odkrito govoriti o stvareh, ki niso v redu. Le tako bomo prišli do oprijemljivih rezultatov, kajti zgolj z naštevanjem nalog in z nekakšnim „pridigarstvom" in sklicevanjem na to, da smo enotni, problemov seveda ne moremo rešiti! Javna razprava, ki je zdaj tudi pred delavci IMV, naj torej ne bo razprava v običajnem pomenu besede: poskrbimo za to, da bo kar najbolj vsestranska in najcelovitejša družbenopolitična akcija, v kateri bomo komunisti odgovorni, da usmerjamo enotno akcijo vseh naprednih socialističnih sil v naši delovni organizaciji! Prav na komunistih leži izredna in posebna odgovornost za „delavski zakon". Naj ponovimo: javna razprava o osnutku zakona o združenem delu in njegova uvedba ne bosta samo formalnost — to mora postati bitka za uresničitev interesov delavskega razreda! Po tem, ko smo sprejeli novo ustavo, gre zdaj za najpomembnejši drugi korak v prizadevanjih, da spremenimo „oblast v imenu delavskega razreda" v „... oblast delavcev samih . .." Zato moramo tu pa tam računati tudi na odpor tistih, ki zdaj razpolagajo s presežno vrednostjo dela ali z združeno močjo odločanja, čeprav je ta včasih skrita. Te misli iz govora predsednika CK ZKS Franceta Popita, ki je posegel v razpravo na nedavnem posvetovanju sekretarjev aktivov komunistov—delavcev neposrednih proizvajalcev iz vseh slovenskih občin, navajamo zato, ker moramo tudi v naši delovni organizaciji javno razpravo o osnutku novega zakona kar najtesneje povezati z obravnavo najbolj perečih in odprtih vprašanj v našem podjetju in skupnem gospodarstvu. Povečanje proizvodnosti dela, še večje izvozne usmeritve in nujnega še tesnejšega povezovanja slovenskega gospodarstva prihaja pri tem v ospredje. Odločno moramo pri tem tudi vztrajati, je dejal na posvetovanju tov. Popit, pri uresničevanju novega plačilnega sistema, ki nam bo med drugim dal „objektivno sliko vsake delovne organizacije in njenih možnosti na tržišču .. .“ Naša domovina je boj in prihodnost „... Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem neizmernim bogastvom, tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo gnojene, sramota človeštva, zasmeh pravici... “ Tako je zapisal prvega majni-ka 1909 sredi najhujših zatiranj avstroogrske monarhije prvi slovenski poklicni pisatelj Ivan Cankar. In ko ta mesec slavimo stoletnico njegovega rojstva in neminljivega dela, povejmo takoj v začetku, da je že junija 1918 na predavanju v Ljubljani med drugim dejal: .. In suženj ne sme imeti kulture! Kajti ob tisti uri, ko se bo ozrl okrog sebe, ko se bo zavedel sramote hlapčevstva, se bo z vso silo skušal otresti te sramote. Kadar bi si osvobodil dušo, bi napel vse moči, da se odreši tudi telesnih okov. In gospodar tega ni dovolil, ne dovoli tudi ne dandanašnji, ko je duša naroda-sužnja že osvobojena in ponosna. ..“ V istem predavanju je govoril tudi o potrebi, da naj bi resni- čna in pristna, ljudska inteligenca s pomočjo kulture povedala delavcu: ,,Enakopraven brat si v druži-ni!“ Takole je dejal: „... In še bo potreba, da mu da ponosa in samozavesti, tako da bo čutil v sebi: ,Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca-proletarca, sloni bodočnost slovenskega naroda, naroda-proletarca!“ Dragocen in nadvse pomemben je politično-kulturni testament velikega Slovenca, umetnika in borca za novi svet. Njegova misel je vsebina naše narodne zavesti. Sedanjost je potrdila njegovo silno hrepenenje in vse sanje o srečni narodovi bodočnosti. „Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi. ..“ je med drugim do- 25. maj - rojstni dan predsednika republike tovariša Tita, j je dan mladosti jugoslovanskega mladega rodu in naš skupni, j veliki praznik. Vsi — tako tisti, ki so šli skozi oboroženo j revolucijo in boj za novi, pravičnejši svet, kot vsi drugi, ki so \ j družno gradili novo Jugoslavijo zadnjih 30 let, se spominjajo \ { na ta dan še prav posebno življenjske poti junaka, komunista j in „prvega državljana" socialistične Jugoslavije, nam vsem j tako dragega tovariša in prijatelja Tita. Tudi tokrat mu iskre- \ ■ no in iz vsega srca voščimo predvsem zdravja in moči za \ j uresničevanje številnih nalog, ki si jih nalaga s tisto zgledno j { prizadevnostjo in z uspehi, ki kronajo vsa leta njegovega j j plodnega življenja za dobrobit ljudstva! Milijonom pozdravov in dobrih želja pridružujemo delav- j ske pozdrave dragemu predsedniku naše domovine tudi de- j lavci in delavke IMV za njegov letošnji rojstni dan, praznik i : mladosti nove Jugoslavije! vedal v Beli krizantemi. Bil je angažiran umetnik, velik socialist in videc naroda. Zgodaj, silno zgodaj nam je povedal, da brez boja ne bo svobode in enakopravnosti. Njegov „Hlapec Jernej*1 je postal prispodoba trpečega, zatiranega človeka, ki neomajno veruje v pravico in poštenost. Cankar je trdno stal v „areni življenja in pisal iz vsega srca**. Na tak ah drugačen način se je z njim srečal sleherni med nami. Preberimo še, kaj je o Cankarju — bojevniku, človeku in umetniku zapisal tovariš Sergej Kraigher v majski številki revije SODOBNOST, kjer med drugim pravi: „... Dve značilnosti sta me — in ne samo mene — vedno znova vabili in vračah k Cankarju in branju njegovih del. To namreč, da skoraj ni utripa človekovega življenja, kjer ne bi Cankar trkal na človekovo vest, ne glede na pisane postave in zapovedi in bil zahtevnejši od teh. Nič manj pa ni v njegovi umetnosti pomembno to, kako trkajo oziroma vplivajo na človekovo vest in spoznanje njego- va neizprosna resnicoljubnost in samoizpovednost, izbrušen občutek za neponarejeno, človeško pravičnost, njegova nepomirljivost z lažjo in hinavščino, njegova tenkočutnost za intimne človeške, nenapisane, zato pa tohko bolj neizprosne obveznosti, ki nastajajo v odnosih med ljudmi, pa naj gre za odnos do matere, ljubice ah dekleta, do drugih tovarišev v življenju in ustvarjanju ali za odnose do razmer in obvez v družbi, za dostojanstvo človekove osebnosti ah za položaj in prihodnost naroda in usodo človeštva .. .“ Cankarjevo veliko moralno sporočilo ostaja tudi danes živo in resnično; je med nami in z nami z vso svojo globoko in iskreno človečnostjo. Ko ga častimo in se spominjamo njegove umetnosti, njegovega boja za socialno pravičnost in narodovo bodočnost, mu ostanimo zvesti predvsem v naših delih: priborili smo si „lepo našo do-movino**, v socialističnem samoupravljanju jo dograjujemo, krepimo in postajamo v naj-pristnejšem pomenu besede sami kovači svoje sreče. Beograjski salon avtomobilov V dneh od 5. — 11. aprila 1976 je Beograjsko sejmišče odprlo vrata 15. mednarodnemu salonu avtomobilov. Tako kot vsako leto je tudi letos ta sejemska prireditev dosegla izredno zanimanje obiskovalcev, ki so dobesedno preplavili razstavne prostore. V šestih dneh, kolikor je trajal sejem, je rekordno število obiskovalcev pokazalo potrebo po tej in podobnih sejemskih prireditvah pri nas. Prvič letos je bil na sejmu poleg salona avtomobilov predstavljen tudi prvi mednarodni salon navtičnega turizma. Vsekakor je to še korak naprej k propagiranju in popularizaciji te sejemske prireditve. Za dobrega poznavalca avtomobilske in spremljajoče industrije na tem sejmu bistvenih novosti ni bilo. Največ proizvajalcev vozil gre predvsem na izboljšave, tako estetske kot tehnične in funkcionalne. Kakšen večji opaznejši korak naprej ni bil narejen, kajti vse novosti, čeprav pri nas prvič prikazane oz. predstavljene, so ljubiteljem avtomobilizma v tujini kot tudi doma več ali manj znane, če ne drugače iz avtomobilskih revij in magacinov. Kljub temu je bil obisk sejma za povprečneža zelo zanimiv, pa tudi avtomobilski sladokusci so našli kakšno zanimivost oz. kak atraktiven vložek (npr.: bolid formule 1). Sicer pa so avtomobilski proizvajalci naredib največji korak naprej verjetno v estetskem pogledu, pa tudi na varnost niso pozabili. Zastava je imela kot novost nekobko ozaljšano Zastavo 1300 E, Zastavo 750 Special (30 KM) v že skoraj 20 let stari embalaži. TAS je predstavil že poznane GOLFE, ld pa so baje še daleč od tega, da bodo zagledab luč sveta v sarajevski tovarni. 1MV je na letošnjem sejmu imel več novosti. Ogromno zanimanje so požele IMV ADRIA prikolice. Vendar pa se zdi, tako je bilo vsaj slišati iz ust obiskovalcev, da bi naš večji interes za domačega kupca lahko nedvomno še precej ugodneje vplival na prodajo prikolic doma. Prikazab smo tudi nekaj avtomobilskih novosti: domači novorojenec MINIBUS 2200 D - polepšani in mičnejši turistični avto. Veliko obiskovalcev se je nagnetlo okoli konsignacijskega programa, najzanimivejši je bil verjetno luksuzni RENAULT 30. Tudi za nove, tokrat še francoske dvanajstice, je vladalo precejšnje zanimanje. Naša pomoč prizadetim Potres, ki je pred kratkim prizadel prebivalce Posočja, odmeva pa vsej Jugoslaviji. Iz vseh krajev in republik prihaja solidarna pomoč v hudo prizadeti občini Tolmin in Nova Gorica, ponujajo se različne akcije, zvezni izvršni svet pa je prav tako pripravil vrsto določenih ukrepov za omilitev posledic težke naravne kata-' strofe. Naša delovna organizacija je v tem hudem času med prvimi priskočila na pomoč : nesreča je pretresla tudi naše delavce. Čeprav sredi največjega povpraševanja po naših prikolicah in neodložljivih izvoznih obveznosti so bile ustavljene številne dobave rednim kupcem. Med njimi je bil zadržan tudi transport prikolic za južni Jadran, da bi lahko zadostili nujnemu klicu po pomoči. Do včeraj smo dobavili že skoraj 200 prikolic različnih tipov. Vsem zahtevam seveda še nismo mogli zadovoljiti, saj prikolic sploh nimamo na zalogi! Prizadeti bodo predvsem kupci, ki so na prikolice čakali celo od lanske jeseni, pa smo jim v tem času zagotovili dobavo. Nekateri bodo s tem zadovoljni, drugi morda spet ne, toda vsi smo se s tem vključili v veliko solidarnostno akcijo, da bi prizadetim prebivalcem v Posočju čimprej pomagali. Naša solidarnost ob potresu na Primorskem pa s tem še ni končana: od nas bo terjala, da bomo v naslednjih tednih, dokler traja počitniška sezona, nadoknadili, kar smo poslali na potresno območje. Samo v podaljšanem delovnem času in z veliko prizadevnostjo vseh članov kolektiva, posebno pa delavcev, zaposlenih v proizvodnji prikolic, bo mogoče nadomestiti število prikolic, ki bi jih po sklenjenih pogodbah že morali dobaviti kupcem. Ponosni smo, da so si prebivalci v najhuje prizadetem potresnem območju prav z našimi prikolicami olajšali gorje in dobili hitro varno streho nad glavo. S to zavestjo se lotevamo povečanih nalog v proizvodnji prikolic! mm 3k^iJr: ' Ko so kontrolorji v naši akciji obiskovali delavce, ki so bili v bolniški in bi morali biti doma, jih je bilo dosti, ki so bili takole „bolni" — na njivi so sadili krompir.. . V Jugoslaviji vsak dan ne pride na delo več kot 400.000 ljudi. Ni si težko predstavljati, kakšno škodo povzročajo izostanki z dela našemu gospodarstvu; skoraj 100 takšnih tovarn, kakršna je IMV, vsakdan stoji zaradi bolniških! Prav zaradi tega bi lahko z zmanjšanjem števila izostankov z dela dobili ogromne notranje rezerve za povečanje proizvodnje in dohodka. Kot smo že pisali v eni izmed zadnjih številk Kurirja, se je v lanskem letu v naši delovni organizaciji poškodovalo na 100 zaposlenih poprečno 15,12 delavcev, kar presega republiško poprečje. Drugi podatek, ki govori o izgubi delovnih dni, pa pravi, da izgubimo z eno poškodbo 15,66 delovnih dni, kar je manj od republiškega poprečja — 18 dni. Ta podatek kaže, da gre pri nas v večini primerov za lažje poškodbe, ki bi se jih lahko z malo truda in dobre volje dalo zmanjšati. Mnogo je izosankov z dela, ki pomenijo nedelavnost oziroma izkoriščanje zdravstvenega varstva. O tem, kakšen je položaj pri nas, meni zdravnica v naši obratni ambulanti dr. Maruška Levstek: „V ambulanto pride poprečno po 80 ljudi na dan, ob ponedeljkih pa tudi 100. Številke so občutno previsoke za normalno delo. Najpogosteje prihajajo ljudje zaradi poškodb pri delu; te nastanejo največkrat zaradi nepazljivosti na delovnem mestu ali pa zaradi tega, ker delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev. Pogostne so tudi poškodbe doma. Zadnje čase opažam nagel porast gastričnih težav, se pravi svežih ran na želodcu in dvanajsterniku. Vzroki so v prekomernem uživanju alkohola, cigaret in črne kave ter neredna prehrana, ki jo pogojuje oddaljeno stalno bivališče. Veliko število delavcev prihaja na delo brez zajtrka, kosilo in večerjo pa združujejo v en obrok. Dosti problemov nam povzročajo alkoholiki, ki jih ni malo. Značilno je, da vsi odklanjajo zdravljenje. Zgodi se, da pridejo v ambulanto tudi namišljeni bolniki. S takimi so težave, ker nočejo delati, čeprav so sposobni za delo. Problemi so tudi s pacienti, ki ostanejo doma in se ne javijo zdravniku. Poudariti moram, da bolniškega staleža za nazaj ne bomo priznavali razen v primerih, če je to dokumentiral v zdravstveni knjižici dežurni zdravnik. Prav tako ne bodo dobili bolniškega staleža vsi tisti, ki se ne zglase v ambulanto takrat, ko so naročeni. V začetku tega leta se je močno zaostrila kontrola bolnikov na domu, kar se že opaža tudi v ambulanti. Obiskovalcev je manj. Mislim, daje poostrena kontrola pravilna, saj bolniki ne smejo ničesar delati in zato naj bodo v staležu zares le tisti, ki ga potrebujejo.*1 Ce kontrolor zaloti pacienta, ki je v bolniškem staležu, pri kakršnem koli delu, ostane delavec v staležu do izteka oziroma do ozdravitve, ukine pa se mu nadomestilo osebnega dohodka s tistim dnem, ko ga je kontrolor dobil, da s svojim ravnanjem preprečuje zdravljenje. V podjetju ugotavljamo, da je bilo na bolniški znatno več ljudi, kot jih je bilo potrjenih v naši ambulanti. Področne ambulante v Šentjerneju, Ozlju, Metliki in Črnomlju so imele lani naval naših „bolnikov". Med njimi je bilo dosti takih, ki niso bili zadovoljni z odločitvijo naše zdravnice in so iskali bolniško tam, kjer so jo laže dobili. Precej bolniške je bilo namreč odrejene mimo naše evidence, o čemer priča podatek, da je bilo lani vsak dan odsotnih z dela več kakor 186 delavcev, ki delajo v tozdih in DS OSS v Novem mestu. V lanskem letuje naša ambulanta takole poslovala: ■ — na prvem pregledu je bilo 5.184 delavcev, — na ponovnem pregledu 13.175, — na prevezovanju 3.141, — po injekcije jih je prišlo 807, — na komisijo za delazmož-nost 570, — na komisijo za klimatsko zdravljenje 23, — na komisijo za upokojitve 18, — ostalih ambulantnih storitev 525. KONTROLORJEV OBHOD Da bi bralcem Kurirja lahko verodostojno popisali, kako posamezni bolniki spoštujejo zdravnikova navodila, smo pogledali nekatere, ki so bili zadnje čase v bolniški, kar doma. Kaj smo izvedeli? Sli smo na Otočec k Branku Šerugi, KV avtoličarju, z Otočca 71, ki je zaposlen kot brizgalec I v lakirnici tovarne avtomobilov in je bil v staležu bolnih zaradi poškodbe prsnega koša. Po zdravnikovi odredbi |?i moral biti doma, saj mu je predpisal ležanje. Otroci so že na cesti povedali, da ga ni doma in da dela pri zasebnem avtokleparju. Kontrolor si je v delavnici ogle- dal težkega bolnika. Šeruga je bil zatopljen v delo: brusil je zadnji desni blatnik nekega volkswagna. „Ste vi tu glavni? “ ga je vprašal kontrolor, Šeruga pa je odvrnil: „Ne, samo honorarno pomagam ..Potem se mu je kontrolor predstavil. Posledice: ukinjeno nadomestilo. Na Raki smo obiskali Alojza Jordana iz Smlednika, ki je bil v staležu zaradi poškodbe kolena. Bil je doma in je upošteval zdravnikova navodila. Potem smo šli še k Vladu Kotarju, ki je bil v staležu bolnih zaradi gripe, a ga nismo našli doma. Bolniški stalež mu je odredil zdravnik Zdravstvenega doma v Krškem. Tudi Staneta Kočevarja iz Dol. Gradišča in Marjana Gačnika iz Sel pri Ratežu nismo našli doma. Kontrolorji bolnikov so imeli v času epidemije gripe in tudi prej veliko obiskov. V dveh tednih so obiskali 127 naših delavcev na bolniški. Veliko je bilo takih, ki so se krepko zavedali posledic zahrbtne gripe in so ležali v postelji ter zbijah temperaturo, dosti pa je bilo tudi takih, ki jim je bila bolniška samo izgovor. Naj zapišemo samo nekaj odredb v zadnjem času: Alojz Mavsar iz Velikega Cerovca pri Stopičah. Ni ga bilo doma, čeprav je imel predpisano strogo ležanje. Stjepan Miholič iz Sopota la, pošta Ozalj. Ni ga bilo doma. Kljub kontrolorjevemu naročilu, naj se zglasi pri njem, tega v štirih dneh ni naredil. Jože Barbič, Šutna 17, iz karosernice. Kontrolor ga ni našel doma, češ da je šel po zdravila, kar pa ni bilo res. Kmalu se je namreč pripeljal z avtobusom nazaj domov — brez zdravil. Slavko Peterlin, Zloganje,. Škocjan, iz proizvodnje prikolic. Zaradi poškodbe noge je imel predpisano ležanje. Kontrolor ga je našel, ko je popravljal motor. Martin Starič, Rodna vas pri Trebelnem, delavec v lakirnici. Predpisano je imel ležanje. Ko je prišel kontrolor, ga je našel na dvorišču v gumijastih škornjih; opozoril ga je, kar pa ni zaleglo. Ob naslednji kontroli ga ni bilo doma, ker je odšel na tečaj za voznike motornih vozil v Trebnje. Štefan Pust, Daljni vrh 11, iz karosernice tovarne avtomobilov. Predpisano ležanje, a ga ni bilo doma. Jože Skušek, Mirna vas 8, z montaže tovarne avtomobilov. Zaradi operacije na palcu desne noge mu je zdravnik odredil ležanje. Ob kontroli smo ga našli v svinjski kuhinji, kjer je pripravljal hrano za prašiče. Franc Cimerman, Šentjošt 5, iz tovarne avtomobilov. V bol- niškem staležu zaradi pljučnice. Kontrolor ga ni našel doma! Podatki kažejo, da se igramo z zdravjem in da nam ni dosti mar navodil zdravnikov. Posamezniki si dobijo bolniško zato, da postore potrebno na kmetiji, da opravijo gospodarske posle ah da hodijo naokrog. Na ta način preprečujejo zdravljenje in ga podaljšujejo. Kontrola bolnikov nam je odprla še en problem, ki ga moramo hitro rešiti: imamo lastno ambulanto, naši delavci pa iščejo zdravstvene usluge - drug9d*Xo.jStpo..adpirali ambulanto v iMV, smo se dogovorih, da lahko delavec išče zdravniško pomoč tudi pri drugem zdravniku, da pa je za odredbo bolniškega staleža pristojen samo zdravnik v naši ambulanti. Tega se, kakor kažejo podatki, posamezne zdravstvene postaje — na primer Šentjernej, Metlika, Brežice — ne drže. Zlasti izkoriščajo zdravstveno varstvo bolniki, ki jim stalež odredi zdravnik v zdravstveni postaji Šentjernej. Na to smo že pred časom opozorili, a doslej ni bilo uspeha. ŠE NEKAJ CVETK Od 5. januarja letos je bil zaradi išijasa v staležu bolnih tudi Franc Krhin iz Dol. Gradišča 4, skladiščnik v tovarni avtomobilov. Kontrolor ga ni našel doma, pač pa v vinogradu na Vinjem vrhu, kjer je ostril kolje. Kontrolorju je povedal, da je zdaj čas za tako delo in da se mora malo razgibati. „Kaj bi ti delo v podjetju škodilo? “ ga je vprašal kontrolor, ko je videl, kako brez bolečin dela v lastnem vinogradu, na kar pa Krhin ni nič odgovoril... Janez Mrgole iz Zbur 32, zaposlen v proizvodnji prikolic v skladišču osnovnega materiala, po evidenci naše zdravstvene ambulante ni bil med bolnimi. Slučajno pa je kontrolor zvedel, da se nahaja v bolniški in ga je šel obiskat. V Zb urah je zvedel, da Mrgole pridno obdeluje vinograd in da ga je vzorno uredil. Ljudje so mu povedali, da je štiri dni zapored pridno obrezoval trije. Mrgoleta obisk ni presenetil, saj je kontrolorja dočakal na hišnem pragu; bij je lepo oblečen, kot da se odpravlja na pot. Kontrolorju je povedal, ua je na bolniški in da ima težko gripo: bilo je hudo, pa se je že kar zlizal. Ni pozabil dodati, da se je komaj izvlekel iz postelje. Stalež mu je odredil zdravnik na zdravstveni postaji v Škocjanu. Kontrolorjevi podatki so bolnega hitro postavili na noge. Nadaljevanje na naslednji strani Franc Krhin iz Dol. Gradišča 4 je bil po zdravnikovem navodilu tako bolan, da bi moral ležati doma — v resnici pa je ostril kolje v vinogradu. Jože Dragman iz Polhovice je prav takrat, ko ga je obiskal kontrolor, izpregal konja. Ves dopoldan je sadil krompir na njivi, čeprav bi moral doma počivati, kot je naročil zdravnik. Nadaljevanje s prejšnje strani Razumljivo je, da ga je prijavil; Mrgoletova žena pa je ob tem ugibala, kdo je bil tako nesramen, da je kontrolorju vse to povedal... Kontrolor je na domu obiskal tudi Jožeta Dragmana iz Polhovice, ki je bil v bolniški zaradi poškodbe roke. Po zdravnikovem navodilu bi moral doma počivati. Ko smo prišli do njegove domačije, je Dragman ravno izpregal konja: ves dopoldan je sadil krompir. Povedal je. da je roka že kar dobro pozdravljena in da bo šel čez dva dni na delo. Razumljivo je, da bo v spomin na to, kako je izkoriščal zdravstveno varstvo, ob nadomestilo. Stane Rakovec je pravzaprav eden izmed najtežjih bolnikov. Ta delavec iz skladišča tovarne avtomobilov je doma iz Zagorice 20 pri Dobrniču. Zaradi bolečin v križu je bil na bolniški in bi moral po zdravnikovih navodilih ležati v postelji. Rakovec pogosto boluje, saj je bil lani v staležu kar 236 dni in na pregledu pri zdravniku celo 34-krat. Bolnik toži zaradi neznosnih bolečin v križu in trdi, da se ne more pripogniti in da težko stoji. Kontrolor pa ga vendar ni našel doma. Rakovec je bil ob 10.50 v bližnjem gozdu, kjer je marljivo pripravljal kole za vinograd; vihtel je kljukec in nič ni bilo videti, da ga kaj boli v križu. Sledila je odredba, komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri tozd tovarna avtomobilov pa bo dala zadnjo besedo. Eden takšnih, ki mu ni dobra naša zdravstvena postaja, je tudi Janez Čukajne, čuvaj v DS OSS. V stalež bolnih ga je dal zdravnik dr. Podobnik iz zdravstvenega doma v Šentjerneju, ker je imel težjo poškodbo na desni roki. Obisk na domu ni bil uspešen. Potem je kontrolor stopil še v vinograd: tam je Čukajne obrezoval trtje. Če bolnik namenoma preprečuje zdravljenje in ne upošteva navodil zdravnika, se mu ustavi izplačilo nadomestila osebnega dohodka. Tako je ravnal tudi kontrolor. Sledila bo tudi prijava odbora za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti. TUDI V BREŽICAH Bolnih in takih, ki izkoriščajo zdravstveno varstvo, nimamo samo v novomeških tozdih ampak jih je dosti tudi v drugi tozdih. Obiskali smo nekaj bolnikov v tozdu tovarna prikolic Brežice. Martin Marzel iz Volčja 42 je tožil, da ga boli glava, zdravnik pa mu je odredil daljši bolniški stalež. Kontrola ni bila uspešna, saj bolnika ni bilo doma. Vhodna vrata so bila odprta, zato je kontrolor pogledal v notranjost hiše, če je prav prišel. Na mizi je bil zmečkan papir. Ko ga je kontrolor zravnal, je videl, da je to zdravniški recept. Kontrolor je prišel prav, le njegovega varovanca ni bilo doma. Kontrolor se je še malo oziral okrog hiše in zagledal človeka, ki je z volovsko vprego vlekel les iz grape. Marzel je kontrolorju zatrdil, da je pojedel že vsa zdravila — potem pa ni vedel povedati, kako je prišel na mizo zmečkan recept na njegovo ime. Isti dan je kontrolor ustavil nadomestilo osebnega dohodka še 4 drugim delavcem iz tega tozda, ker se niso držali zdravnikovih navodil ali zaradi tega, ker so delali doma ali na polju. KAJ ZDAJ? Ko smo začeli z akcijo, smo se vprašali, ali smo res tako bolni, kot kažejo številke. Hoteli smo se prepričati na svoje oči. Kar smo doživeli, smo napisali. Odgovor prepuščamo vam, bralci in člani kolektiva, saj boste nanj lahko sami odgovorili. Morebiti boste začeli razpravo v vašem tozdu takrat, ko boste uvajali nadurno delo zaradi tega, ker niste uresničili zastavljenih nalog. Morebiti boste o tem govorili takrat, ko bo tekla beseda o poostreni kontroli bolnikov na domu. Prav gotovo boste imeli podporo zavestnih članov našega kolektiva, ki že zdaj podpirajo naša prizadevanja, da odkrijemo tiste izkoriščevalce, zaradi katerih morajo delati zvesti člani kolektiva takrat, ko drugi doma obdelujejo vinograde ali polja ali ko samo lenarijo in izkoriščajo bolniški stelež takrat, ko bi lahko delali! V marcu: 32 nesreč V marcu 1976 se je pripetilo 26 nesreč na delu in 6 na poti na delo in z dela. Na poti na delo in z dela so se ponesrečili: 1. Sevšek Boža, 2. Kastelic Vide, 3. Virant Anica, 4. Dolinar Jernej, 5. Deak Rezka, 6. Jakič Jure. Po oddelkih so se gibale nesreče pri delu: — proizvodnja prikolic 8 primerov, — commerce 3 primeri, - mehanska obdelava 1 primer, — karoserni-ca 2 primera, — presernica 5 primerov, — skl. 61 2 primera, — montaža R-4 1 primer, — linija kolesnih obročev 1 primer, — varilni oddelek 1 primer, -lakirnica drobnih delov 1 primer, — montaža dostavnih vozil 1 primer. Vzroki nesreč pri delu so bili naslednji: — nepravilen postopek dela 4 primeri, — nepazljivost 14 primerov, - oster rob 1 primer, — tehnična pomanjkljivost 1 primer, — spolzka tla 2 primera, — neurejena delovna okolica 3 primeri, — neuporaba oseb. var. sred. 1 primer. V prvem trimesečju smo zapazili zelo velik upad nesreč pri delu. Analiza je pokazala, da je ‘zmanjšanje nesreč pri delu rezultat povečanih ukrepov glede upoštevanja varstva pri delu. Zabeležen je upad nesreč pri delu za 46%. Podatki pogostnosti (procenta poškodovanih so naslednji): 1975 1976 indeks 21,32 11,55 0.54 Tudi avto onesnažuje zrak! Že naše prababice so vedele, da morajo biti zelo previdne pri uporabi likalnikov na leseno oglje, sicer lahko nastopi ne samo glavobol ampak tudi težja zastrupitev ali celo smrt. Danes je znanstveno in strokovno utemeljeno in splošno znano dejstvo, da izgorevanje (oksidacija) vseh ogljikovih goriv razvija celo vrsto zdravju škodljivih in strupenih plinov, ki v atmosferi onesnažujejo in zastrupljajo organizmom za življenje nujno potrebno snov — zrak. Zgorevanje goriv in s tem ustvarjanje strupenih plinov, ki se razmešajo po zraku, se dogaja ne samo pri proizvodnih procesih v industriji, kjer so te količine strupenih plinov največje, ampak tudi pri kurjenju manjših ali večjih peči od drv do mazuta. Velik delež daje tudi množica motorjev z notranjim zgorevanjem, ki ga ima praktično vsak avto. Vse to predstavlja s svojim razvojem povečanje onesnaženja in zastrupljanja zraka. Povečujejo se pogoji za zdravstveno neodpornost organizmov ter pojavov vedno številnejših organsko-mentalnih defektov človeka kljub njegovemu prilagajanju. Učinek prvih dveh omenjenih izvorov onesnaževanja je danes z znatnimi stroški tehnično že možno zelo zelo zmanjšati, pri eksploataciji motornih vozil pa nam to še ni uspelo. Ni čudno, da skuša prizadetost vsega sveta s strogimi predpisi o dovoljeni emisiji izpušnih plinov tak položaj vsaj omiliti, čeprav vemo, da to še daleč ni dovolj. Naj navedemo za primer da predstavlja trenutno še dovoljena emisija 4,5 % ogljikovega monoksida pri prostem teku popularnega fička vsako minuto proizvodnjo 12 1 tega strupenega plina, ki na človeka že smrtno deluje, če ga je le 61 v 1 m3 zraka, ki ga udihavamo. To pomeni, da v zaprtem garažnem prostoru 30 m3 (4 x 3 x 2,5 m) dosežemo v 15 minutah koncentracijo, ki zagotovo usmrti neprevidne osebe, ki karkoli počno pri tekočem motorju. Ker pa je ogljikov monoksid kot plin težji od zraka, se seveda razporeja v večji koncentraciji ob tleh, kar pogojuje, da je možna zastrupitev osebe tudi pri odprtem garažnem prostoru ali kanalu, ki je v celoti ali delno pod nivojem (pol kletne garaže!). Enako niso neznane v praksi potrjene smrtne zastrupitve v notranjosti samega stoječega vozila na popolnoma odprtem prostoru, ko z ventilacijskim ogrevanjem ali strujanjem direktno usmerjamo izpušne strupene pline v zaprti prostor. Za boljše razumevanje naj navedem da je tak položaj značilen za tipe vozil kot so fiat 750, VW, NSU in še drugi, ki imajo v bližini izstopa izpušnih plinov nameščeno napravo za ogrevanje zraka. Enako nevarno pri vseh vozilih pa je pronicanje izpušnih plinov v bivalni prostor zaradi netesnosti. Strupeni plin ogljikov monoksid je brez vonja in okusa in ima to zahrbtno lastnost, da smo fizično že smrtno zastrup- ljeni in že brez fizične moči za reševanje, ko šele naša zavest to zazna. To ima za posledico, da se človek sam brez tuje pomoči ne more rešiti iz take situacije, čeprav se zaveda in skuša kaj storiti. Pri tem se zagotovo tudi zgrudi in s tem udihava še bolj koncentrirano zastrupljen zrak. V izpušnih plinih so razen vodne pare, ki ni strupena, vse ostale komponente škodljive ali strupene in degenerativno delujejo na človeški rod. Pojav ogljikovega monoksida kot direktnega strupa smo že omenili. Zavedati pa se moramo, da se v izpušnih plinih nahajajo tudi še skupine nepopolnoma razpadlih (zgorenih, oksidiranih) delcev goriva, za katere je v novejšem času,ugotovljeno, da pospešujejo razvoj rakastih obolenj v telesu, če jih udihavamo. Takih delcev nastane pri težjih gorivih (nafta) več kot pri lažjih (bencin). Imajo še to lastnost, da se usedejo na zemljo, kjer jih izpira voda odnosno vsrka rastlinje in jih tako človek neopazno neposredno zopet dobi v svoj organizem z vsemi posledicami. Učinek zastrupljevanja z žveplovim dioksidom in svincem kot dodatkom gorivom tudi ni zanemarljiv. Posebno pozornost pa moramo posvetiti pojavu, ki ga normalno odprto izgorevanje ne pozna, to je ustvarjanje dušikovih oksidov iz zračnega dušika, ki so sami po sebi za človeka opojni in strupeni, v zvezi z vlago v zraku pa tvorijo družino solitrnih kislin, ki kot hlapi napadalno razjedajo dihalne organe, napadajo ko- žo in botrujejo raznim alergijam. Neobstojnost dušikovih oksidov in vezava teh kislin na prah v zraku zmanjšujejo kvarne posledice, a hkrati povečujejo škodljiv vpliv „smoga" kot celote na zdravje. Raziskave na tem področju so ugotovile, da izgorevanje vodika v vodno paro praktično nima pomembnih kvarnih vplivov. Izgorevanje nižjih ogljikovih goriv, ki imajo v sebi veliko vodika (metan — butan) v primerjavi z višjim ogljikovodi-kovim gorivom (nafta — mazut) ima pri isti količinski sprostitvi toplotne energije tudi do sedemkrat manjšo udeležbo intenzivno škodljivih komponent. Iz tega razloga je razumljivo, da dokler ne bomo našli praktično uporabnih energetskih virov za cestna vozila brez škodljivih posledic za organizme, se težnje za uporabo plinov kot so metan, etan, propan ali butan za pogon ne bodo zmanjšale kljub nasprotovanju (iz finančnih razlogov) večine velikih petrolejskih koncernov. Naša splošna situacija pri onesnaževanju zraka zaradi cestnih vozil z ozirom na predpise in norme ni ravno rožnata, saj teče cela vrsta motorjev, izdelanih še v obdobju, ko nismo obračali pozornost na sestavo izpušnih plinov. Ti motorji imajo v mnogih primerih nenastav-ljivo neustrezno emisijo, ki jo predpisi prepovedujejo. To pa zahteva, da bomo morali ustvariti voznikom možnosti, da zadovoljivo urede tudi te motorje svojih vozil. Ing. MIRKO LINDTNER Naši izdelki na razstavnem prostoru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Z razstav v Mariboru in Ljubljani Po že ustaljeni praksi smo tudi v letu 1976 nastopili praktično v istem časovnem razdobju, kot je salon avtomobilov v Beogradu, tako v Mariboru kot v Ljubljani. Sejem „Gostinske in gospodinjske opreme", ki je bil letos od 2. do 11. aprila, je bil v primerjavi z lanskoletnim mnogo skromnejši. IMV je' imela kar dosti eksponatov, od osebnih avtomobilov R-4, R-16 do dostavnih: KOMBIBUSA, TURISTA, FURGONA 2200 D in KAMIONETA 2200 D 1,75 t do prikolic 305 SLB (stara, z ravno pločevino), 380 Q, 2 kom 450 O in novo 330 SLB. Ostalih razstavljalcev je bilo mnogo manj, ker letos ni bilo kulinarične razstave. Poslovnih partnerjev je bilo le toliko, kolikor je bilo neizdobavljenih proizvodov - predvsem stanovanjskih prikolic ADRIA Caravan. Menim, da letos razen strogo v propagandnem smislu z razstavo v Mariboru nismo uspeli, tako da bomo morali v bodoče dobro pretehtati smotrnost podobnih razstav ob vse večjih stroških. Sejem ALPE ADRIA, ki je bil od 6. do 11. aprila, je bil vsaj glede obiskovalcev mnogo uspešnejši. V soboto in nedeljo je bil pravi defile radovednežev, ki so si želeli in si ogledali naše razstavljene eksponate : stanovanjske prikolice ADRIA Caravan 330 SLB, 410 Q, 450 Q, 500 in 550. Veliko zanimanje, Med sejmi, ki so bili oziroma ki bodo še organizirani, je Skopski sejem organiziral mednarodni sejem medicinske opreme, farmacevtskih in sanitetnih izdelkov „SODOBNA MEDICINA". Poleg domačih razstavljalcev je na razstavi sodelovalo veliko število razstavljalcev iz skoraj vseh evropskih držav. IMV je razstavljala specialna sanitetna vozila: Renault-4 za obiske na domu, SANITET 1600 R, SANITET HMP in sanitetno vozilo za potrebe JNA. Z vozili je bila razstavljena tudi prikolica ADRIA EXPORT 450. Vsi naši izdelki in razstavljeni eksponati posebno še za nova tipa prikolice 330 SLB in 410 Q, pa seje zmanjšalo ob informaciji o dobavnih rokih. Poslovni partnerji so se prav tako kot tisti v Mariboru oglašali le, v kolikor so želeli pospešiti izdobavo že vplačanih stanovanjskih prikolic ali popularnih katrc R-4. Od avtomobilov smo razstavljali le TU- so pri obiskovalcih naleteli na veliko zanimanje. IMV je bila ta razstava zelo dobrodošla, saj je zasedala zvezna komisija za odreditev jugoslovanskega sanitetnega vozila. Vozilo SANITET 1600 R je bilo demonstrirano predstavnikom zdravstvenih organizacij iz vseh naših republik in pokrajin. Čeprav je bila v Skopju ozko specializirana razstavna prireditev, je bilo naše sodelovanje vsekakor upravičeno, ker so se obiskovalci razen za razstavljene eksponate zelo zanimali tudi za naš ostali proizvodni program. IMV, POSLOVALNICA NIŠ RISTA. Menim, da je bil sejem ALPE ADRIA uspešen prav s propagandnega vidika, konkretnih pogodb pa ni bilo sklenjenih. IVO DANEU DEZINFORMACIJE „Žal je res tako. Dezinformacije nam delajo veliko napoto. Včasih mislite o kom, da je najboljši, potlej pa vidite, da dela z drugačnimi nameni, da spodkopava notranjo kohezijo Zveze komunistov. Take je treba razkrinkavati, in to brez vsake obzirnosti in oportunizma. Komunisti si morajo prizadevati, da bi znali in mogli razločevati poštene namene od nepoštenih, da bi pravočasno spoznavali tendence, ki peljejo h krepitvi Zveze komunistov, in pa tiste, ki jo razbijajo .. ..“ TITO v razgovoru z urednico „Vjesnika" januar 1976 Sodelovanje na razstavi SODOBNA MEDICINA v Skopju Obveščanje v združenem delu Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti, da bodo delavci redno, pravočasno, resnično, popolnoma in vsebinsko ter oblikovno na dostopen način obveščeni o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uveljavljanje samoupravne delavske kontrole. Delavci imajo pravico zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva. (521. člen osnutka zakona o združenem delu) Pojave nedelavnosti, nediscipline, lenuharjenja pri delu, pohajkovanja in podobnega vedenja je treba odprto žigosati in kritizirati, je med drugim dejal sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZK Stane Dolanc v svojem govoru kovinarskim delavcem Jugoslavije v Novem Sadu. - Pa poglejmo, kako je pri nas: tako kot kaže spodnja slika, je skoraj vsak dan ob tričetrt na dve, ko delavci predčasno zapuščajo delo v TOZD v tovarni avtomobilov! PRIŠTEVANJE PROSTE SOBOTE V LETNI DOPUST VPRAŠANJE: delavec A. C. sprašuje, ali je pravilno, da se mu v dopust šteje tudi prosta sobota, če je dopust nastopil v petek in je želel samo en dan dopusta. Po njegovem se mu prosta sobota ne sme šteti v dopust, saj se dopust računa samo za delovne dneve. ODGOVOR: v prvem odstavku 74. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je določeno, da se v letni dopust štejejo tudi vse sobote. Z izrazom „vse sobote1* je jasno povedano, da se v letni dopust štejejo vse sobote ne glede na to, ali je sobota delovna ali ne. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se v letni dopust šteje tudi sobota, če je delavec začel ali končal izrabo letnega dopusta pred nedelovno soboto, ne glede na to, koliko dni je delavec želel izrabiti dopust. Iz vsega tega sledi, da se delavcu nedelovna sobota všteje v letni dopust, če je začel izrabo letnega dopusta v petek pred nedelovno soboto, pa čeprav je želel izrabiti letni dopust samo v petek, to je en delovni dan. IZJAVA O PRENEHANJU LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU Delavec je dal izjavo, da bo nehal delati in da izstopa iz delovne organizacije. Odbor za medsebojna razmerja je to izjavo sprejel inje na svoji seji sklenil, da se s to izjavo strinja in da delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu v rednem odpovednem roku. Delavec pa v rednem odpovednem roku ni našel možnosti, da bi si pri drugi delovni organizaciji pridobil lastnost delavca v združenem delu. VPRAŠANJE; delavec B. M. sprašuje, če lahko podpiše svojo izjavo, da bo nehal delati in da izstopa iz delovne organizacije, saj še ni potekel redni odpovedni rok. ODGOVOR: taka izjava delavca, da bo nehal delati in da izstopa iz delovne organizacije, ima svoje pravne posledice. Delavec svoje izjave ne more več veljavno preklicati od trenutka, ko delovna organizacija to izjavo dobi, ne glede na to, ali je odbor za medsebojna razmerja odločal ali ne. Po teku odpovednega roka delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu. Enako meni tudi Vrhovno sodišče SRS Slovenije—Rev 44/72, poročilo sodne prakse VS SRS 1972/11, točka 5. m $$ v & STALNA RAZSTAVA V SUBOTICI „Subotičke novine" so 16. aprila objavile v rubriki „Mimogrede zabeleženo" tudi naslednjo vest: „TRGOVINA — Industrija motornih vozil IMV je nedavno tega odprla na prostoru za parkiranje pred Maksimarketom prodajalno na prostem. Trgovina odlično cvete. Zdaj se konkurenčne firme bojijo, da se IMV ne bi spomnila ter malo adaptirala in povečala parkirni prostor. Kako bi ji posli stekli šele potem." ' Na sliki: stalna razstava izdelkov IMV v Subotici (da stoji res pod „milim nebom", nas prepriča fotografijal). Tam, kjer je veliko ljudi na kupu, je ugodna priložnost za opozorilo na kvaliteto izdelkov in blaga, sliki: naš reklamni pano na stadionu, kjer pravkar tečejo ogorčene minute prve zvez-,e lige ... 2200D V naslad11 j la bomo vem v