Damjana BAČNAR Simulacija razvoja v prostoru zaradi vpliva graditve avtoceste Planerski postopek za načrtovanje avtocest vsebuje vrednotenje variant z namenom izbire najugodnejše. V postopku se uporabljajo določena merila, med katere spada tudi vrednotenja vpliva na regionalni in urbani razvoj. Kljub zastavljenim merilom pa izbrane variante največkrat niso usklajene z razvojnimi cilji mest in širših območij -regij, na katere AC vpliva. Članek predstavlja možnost uporabe modelov vpliva AC na razvoj poselitve pri napovedovanju posledic po izgradnji. Modeli temeljijo na poznavanju vplivov že zgrajenih AC, navedeni so primeri iz analize vpliva AC-priključkov na razvoj poselitve. Prostorski modeli so koristno orodje pri napovedovanju sprememb v prostoru oziroma pri simuliranju posledic vpliva projekta na prostor ali njegove posamezne elemente. The procedure for planning highways entails evaluation of possibilities the purpose being selection of the optimal one. In the procedure certain criteria are applied, amongst other evaluation of influences on regional and urban development. Despite the set criteria the chosen route is often contrary to development goals of cities and wider areas - regions, which it affects. The article presents possibilities of using models of effects of highways on settlement development for forecasting consequences of construction. The model is based on knowledge of effects of already built highways, examples of analysed highway exits are shown with settlement growth. Spatial models are useful toots for forecasting physical changes and simulating effects of projects on physical development or its particular elements. Avtoceste Razvoj poselitve Regionalni razvoj Simulacija vpliva izgradnje Vplivi izgradnje AC na razvoj Vrednotenje in izbira variante AC Evaluation and selection of possible route Highway Regional development Settlement growth Simulation of influences of highway construction on development 1. Uvod - vplivi avtoceste na razvoj Izgradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji opredeljujeta zasnova prometnega omrežja, ki je zajeta v prostoi-skem planu RS, in nacionalni program izgradnje avtocest. Med glavnimi cilji izgradnje avtocestnega sistema sta bila izpostavljena izboljšanje prometnih povezav znotraj države ter povezava z evropskim sistemom cest. Izgradnja in uporaba avtocest (AC) v prostoru povzročata spremembe, ki se kažejo kot vplivi na različnih sestavinah prostora. Avtoceste vplivajo tudi na nadaljnji razvoj prostora, pri čemer je treba omeniti vplive na regionalni in urbani razvoj. Planerski postopek za načrtovanje avtocest, kakršnega navajaj. Novak (1995: Kriteriji .,.), opredeljuje vrednotenje variant avtocest, ki zajema: - kriterije regionalnega in urbanega razvoja - prometno učinkovitost in usklajenost s prometnotehničnimi kriteriji - okoljevarstvene kriterije - ekonomske kriterij - družbeno sprejemljivost. Merila za vrednotenje variant avtocest izhajajo iz usmeritev in pogojev, ki jih zakonodaja (Uradni list RS 72/95) predpisuje pri načrtovanju novih cest in modernizaciji starih. Za oceno vpliva variant na regionalni razvoj se vrednotita: - vključevanje variante v sistem evropskih cest in - povezovanje naselij v regiji. Pri ocenjevanju vpliva na urbani razvoj in poselitev se vrednotijo: - vpliv na fizični razvoj naselja, vpliv na funkcionalno zaokroženost naselja in pripadajočih kmetijskih potencialov, - vj^liv na kakovost bivalnega okolja, - v^dUv na potenciale za rekreacijo in turizem, - spremembe trajne gospodarske rabe naravnih dobrin (kmetijski in gozdni potencial), - prometna razbremenitev naselij, - vpliv na infrastrukturno omrežje, ~ vpliv na prehodnost območja. Izmed omenjenih meril za izbiro trase se prispevek posveča vplivom na fizični razvoj naselij vzdolž avtoceste oziroma v bližini njenih priključkov Ocena vj^liva variante na regionalni in urbani razvoj največkrat ne prinaša zadovoljivega poznavanja variant avtoceste ter stimulativnih ali zaviralnih vjdUvov na razvoj, ki bi nastali kot posledica izgradnje določene variante trase AC v prostoru. Postopki iskanja najustreznejše variante se mnogokrat poenostavljajo zaradi omejenosti finančnih letnik 13, št. 1/02 sredstev ter zaostanka pri uresničevanju zastavljenih terminov izgradnje jDOsameznih tras. Pri izbiri variante imajo veliko težo ekonomski kriteriji ter kriteriji prometne učinkovitosti, ki so vezani zgolj na gradbene normative. Ostali pomembni vidiki so ob izbiri trase zapostavljeni ali se jih v postopek izbire privede prepozno, zgolj kot posamezne predloge za izboljšavo izbrane trase. Ta pa kot celota ni usklajena s kriteriji izbire ter navadno ne upošteva razvojnih ciljev prizadete regije ali mesta oziroma urbanih območij (Mušič, 1995: Urbani razvoj ...). Usklajenost planiranja novih cestnih povezav z načrtovanjem razvoja določenega prostora, regije ali posameznega mesta je ključnega pomena za doseganje ciljev nacionalnega programa izgradnje avtocest, predvsem zagotovitve ustrezne notranje povezanosti države, s tem pa učinkovitejšega pretoka blaga, storitev in ljudi, kar vpliva na uravnotežen, enakomernejši razvoj države. 2. Domneva Izgradnja avtocestnega omrežja oziroma spremembe v prometni dostopnosti, ki ob tem nastanejo, stimulativno vjDlivajo na razvoj naselij v bližini ter razvoj širšega prostora, regije. Soodvisnost med poselitvijo in prometno dostopnostjo je bistveni razlog, ki narekuje usklajenost načrtovanja avtocestnega omrežja z razvojnimi načrti mest in širših območij, občin ter regij. 3. Metoda Pri poznavanju v^^liva izgradnje avtoceste, natančneje avtocestnih priključkov na razvoj se lahko opiramo na znane spremembe na območjih, kjer so bile avtoceste zgrajene pred daljšim obdobjem. Izgradnja avtocestnih priključkov ni edini dejavnik, ki vpliva na razvoj krajev na območju, je pa pomemben predvsem zaradi sprememb rabe prostora ter dostopnosti širšega območja ob priključlah. To dejstvo vjDliva na privlačnost območja za lociranje in razvoj različnih dejavnosti in poselitve. Vpliv avtoceste na razvoj je največji v bližini AC priključkov, stopnjuje se z velikostjo krajev, ki je navadno povezana tudi z opremljenostjo krajev z različnimi, predvsem osrednjimi dejavnostmi. Za presojo domneve je bila izvedena analiza podatkov o stopnji rasti števila prebivalcev v krajih ob priključkih avtocest na odsekih Ljub-Ijana-Postojna ter Celje-Slovenske Konjice. Odseka sta bila dograjena leta 1972 oziroma 1976. Kraji ob vsakem priključku so bili razdeljeni na tri razrede oddaljenosti do 2, do 5 in nad 5 kilometrov Rast krajev ob priključkih AC Celje-Slovenske Konjice je bila primerjana z rastjo krajev ob glavni cesti Celje-Slovenske Konjice, ki se na tem območju najbolj oddalji od trase avtoceste. Izračunane stopnje rasti so bile grafično predstavljene in pri-merj ane med seboj. Spoznanja iz analize so osnova poznavanja vj^liva avtocestnih pri- ključkov na razvoj poselitve. Tega lahko povzamemo v naslednjih ugotovitvah: - vpliv avtocestnih priključkov na poselitev je najbolj odvisen od oddaljenosti naselij od priključka in velikosti oziroma opremljenosti naselij z različnimi dejavnostmi, - vpliv bližine priključkov se stopnjuje z velikostjo naselja, - z večanjem oddaljenosti naselij od priključka se vpliv pri manjših naseljih kaže šibkeje kot pri večjih, ~ med kraji z oddaljenostjo do 2 in do 5 kilometrov ni opazne razlike vi^liva avtocestnih priključkov na razvoj krajev, razlika v razdalji je prekratka. 4. Rezultati v rezultatih so povzeti analiza stopenj rasti za kraje ob avtocestnih priključkih Logatec (slika 1) in Dramlje pri Celju (slika 2), primerjava stopenj rasti števila prebivalcev za kraje z različno oddaljenostjo od AC priključkov (sHka 3) in primerjava stopenj rasti števila prebivalcev za različno velike kraje (slika 4). 50,00 40,00 30,00 si 20,00 to CD 10,00 C Q. O " 0,00 -10,00 -20,00 T 1971 1981 Leto 1991 □ Logatec □ Kalce ■ Hoterdršica Slika 1: Stopnje rasti števila prebivalcev na območju avtocestnega priključka Logatec letnik 13, št. 1/02 V Logatcu je stopnja rasti po letu 1971 narasla za 6 % glede na prvo obdobje - pred izgradnjo AC. V letih 1981-1991 se je naraščanje števila prebivalcev umirilo. Stopnja rasti za Kalce je med letoma 196I-I971 negativna, v drugem obdobju pozitivna in precej ugodna glede na prvo. V zadnjem obdobju stopnja rasti rahlo pade. Za Hotedr-šico je stopnja rasti spi-va negativna, v dmgem obdobju je pozitivna, a nižja od tiste v Kalcah v istem obdobju, enako je v tretjem. Gibanje stopnje rasti števila prebivalcev Kale in Hotedršice je podobno, le da so pri slednji manjše razlike med obdobji, rast pa je vseskozi nižja, Kraja Dramlje in Trnovec, od priključka oddaljena do 2 kilometra, imata sprva manjšo rast, v obdobju 1971-1981 se stopnja poveča, kasneje CI98I-I99I) pa upade za polovico, vendar je višja od prvega obdobja. Rezultati lahko kažejo vpliv ugodnejših prometnih razmer na razvoj krajev, ki ležita najbližje priključku avtoceste. V pasu oddaljenosti do 5 kilometrov je občinsko 120,00 100,00 □ Dramlje, Trnovec n Primož, Hotunje H Šentjur 1971 1981 Leto 1991 Slika 2: Stopnje rasti števila prebivalcev na območju avtocestnega priključka Dramlje 30,00 25,00 20,00 cc 15,00 ^ 10,00 5,00 0,00 1971 □ kraji do 2 km oddaljeni od priključka □ kraji do 5 km oddaljeni od priključka ■ kraji od priključkov oddaljeni več kot 5 km 1981 Leto 1991 Slika 3: Stopnje rasti števila prebivalcev za kraje ob priključkih AC Ljubljana-Po-stojna, ločene na dve skupini glede na oddaljenost, 2 oziroma 5 kilometrov in več kot 5 kilometrov središče Šentjur pri Celju, ki je imelo v vseh treh obdobjih zelo visoko rast, najvišja je v zadnjem obdobju, I98I-I991, ko se je število prebivalcev povečalo za več kot dvakrat. Naselje ima očitno vlogo močnega središča, ki je s svojimi dejavnostmi in funkcijami privabilo mnogo prebivalcev iz zaledja. Kraja Hotunje in Primož pri Šentjurju sta v istem pasu oddaljenosti, a manjša in imata pod 300 prebivalcev. Stopnja rasti se je od prvega do drugega obdobja zmanjšala za slabo polovico, v zadnjem obdobju pa je spet ralilo narasla. Kraji obeh razredov oddaljenosti v bližini priključkov so imeli v obdobju po izgradnji AC in njenih priključkov ugodnejšo rast. Višjo rast so imeli kraji, oddaljeni do 5 kilometrov, kar se sklada s trditvijo, da je tolikšna razdalja prekratka in ne kaže zmanjševanja ugodnega vi^liva avtocestnega priključka oziroma boljših prometnih povezav Stopnja rasti v krajih, oddaljenih več kot 5 kilometrov, se od prvega do zadnjega obdobja niža, posj^e-šen razvoj krajev v bližini priključkov je verjetno pritegnil tudi prebivalce iz okoliških krajev Večja središča: Vojnik, Štore, Šentjur in Slovenske Konjice, ki so v območju 5 kilometrov oddaljenosti od priključka, so imela najvišjo rast v obdobju 1971-1981. Rezultati lahko prikazujejo ugoden vpliv večje prometne povezanosti in dostopnosti na privlačnost vseh teh krajev. Ugodne prometne razmere vplivajo na njihov splošen razvoj, kar poveča njihovo privlačnost za bivanje. Ostali manjši kraji imajo kljub bližini priključka v istem obdobju nižjo stopnjo rasti, kar lahko razlagamo z odseljevanjem v večja središča in splošno manjšo stopnjo rasti v manjših krajih, 5. Simulacija razvoja z modeli spoznanja iz analize vj^liva AC-pri-ključkov na razvoj poselitve so bila letnik 13, št. 1/02 uporabljena pri izdelavi modelov razvoja poselitve za območje, kjer je predvidena gradnja avtoceste po letu 2010, območje med Ilirsko Bistrico oziroma Rupo, Postojno in Divačo. Modeli so izdelani z računalniškim programom ProVal2000. Osnova so podatki, ki prinašajo in- Slika 5: Modeli privlačnosti za poselitev za tri desetletna obdobja, bolj privlačno - temno, manj privlačno - svetlo; 60,00 50,00 40,00 I 30,00 20,00 10.00 0,00 D kraji ob cesti Celje-Slov. Konjice G izbrani kraji ob priključkih avtoceste, brez Celja, Vojnika, Šentjurja, Slov. Konjic večja središčaj yojnik. Štore, Šentjur, Slov. Konjice 1971 1981 Leto 1991 Slika 4: Stopnje rasti števila prebivalcev za kraje ob glavni cesti Celje-Sloven-ske Konjice ter kraje, od AC priključkov oddaljene do 5 kilometrov -posebej za večje kraje oziroma občinska središča in za ostale kraje \ ^'V..;-':;.- if ■-•r-*--.'.'-. ' ,. vV- .....r' J f .•/ V-.--''-'v i- f '■( V-I.c- '-'Y-NIX "t 2020-2030 2000-2010 2010-2020 Slika 6: Prikaz razvoja poselitve na območju med Postojno, Divačo in Ilirsko Bistrico letnik 13, št. 1/02 formacije o naravnih, ustvarjenih in zal