i X zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 PAKETNO ZAVAROVANJE □ PAKET ZAVAROVANJ ZA OBRTNIKE IN PODJETJA □ PAKET ZA ZAVAROVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA Slovenj Gradec Vam nudi v poslovalnici GRADBENI SERVIS Slovenj Gradec gradbeni material po izjemno ugodnih cenah: • opeka OGRAD ORMOŽ po • dimnik SHIEDEL že od TM • armaturne mreže od • tervol od • cement / vreča 64,00 SIT 3.250.00 SIT 1.250.00 SIT 3.500.00 SIT 545,00 SIT Vse cene so maloprodajne s prometnim davkom. Izkoristite ugodno priložnost! ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU d.o.o. Tovarna MEŽICA pmzvmw tN MM MUDIMO: KI akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. K akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. Karikirano m o i i t e y "....in daj, o Gospod, našim skrbnikom in dobrotnikom enakolepo starost, kot jo imava midva !" mODERMI IMITI DRZIIYA Danes so modemi časi. Seksualna revolucija se umiija, sicer ne zaradi moralnosti, le zaradi AlDS-a se prilagaja novim trendom. Analni in oralni se umikata verbalnim metodam in sodobni tehnologiji, ki je imuna za vimse. V moji mladi državi je modemi verbalni seks domena višjih! Izvoljenci ljudstva se tam sredi Ljubljane javno nategujejo, volilna baza pa se skupinsko zadovoljuje pred ekrani in uživa ob novicah o cestnih in kuloarskih spopadih. Podzemlje povzroča prave porodniške krče nadzemnim organom te in one vrste. Očiščevanje daižbe se je sprevrglo v javno pranje umazanega perila. Volilci, ki si želijo "čistega vina", so postreženi le z meglenimi namigovanji in "razpoložljivimi dokumenti," katerih pristnost je ob sedanji tehnologiji sumljiva. Kdor je do včeraj upal, da bo zanj mati država dobro poskrbela, jo danes že prekljinja kot mačeho in zmeija s psovko, ki je lastna politika. Še več! V današnji situaciji se več ne ve, kdo je zvodnik in kdo žrtev, kdo kasira in uživa na račun drugih. Menda smo vsi posiljeni in celo od vseh strani! Najprej so nas posilili s koalicijo, osrečili z državljanskimi izkaznicami, obdarili s certifikati, zadnje čase pa nas buzerirajo z javnim dolgom. Brez ugotavljanja zaslug, le na podlagi dejstva, da obstajaš tukaj in sedaj, že dobiš javno listino. Na zadnjo, ki se ji bo menda reklo "dolžniška kartica", bo treba še malo počakati, da se inflacija umiri in določi dejanska vrednost. K balkanskim dolgovom bo treba prišteti še osamosvojitvene in prehodne lumparije ter obresti. Dolžniške kartice bodo prejeli vsi imetniki državljanskih izkaznic na dan D. Nekateri se že pripravljajo na vračanje dolgov, drugi pa na vračanje državljanskih izkaznic, le D kartic ne bo mogoče odkloniti, dovoljeno pa jih bo zapustiti dedičem. Dolžniške kartice bodo veljavne več rodov, prava dragocenost bodo postale. Z njimi bo mogoče trgovati na čmi borzi, kajti imetniki D kartice bodo lahko naknadno pridobivali državljanstvo, če in kadar jim bo potrebno. Razviti svet bo trgoval z delnicami, mi pa z D karticami. Bomo spet prvi na svetu, to pa veliko pomeni. Jasnovidec • ZELENEGA PLANA NE BOMO IZPELJALI Z MASKIRNIMI UNIFORMAMI. • NAJDRAŽJIH NEUMNOSTI NISO KRIVI BEDAKI. • OBLJUBE Z DESNE NE NASITIJO BOLJ KOT Z LEVE. • PREBARVANCI NAS FARBAJO. NIKO IZ YfEBinC: □ STISKE IN TEŽAVE STARIH LJUDI SO TUDI NAŠE 4 □ DR: MATIC TASIČ: PISALE SO SE NORE IN NERESNIČNE REČI 6 □ MIRKO KOTNIK: TO JE DELO DRAVOGRAJSKE UDBOMAFIJE 7 □ KOLIKP GORJA BODO SE MORALI PRENAŠATI V KROJU 8 □ TUDI LIBELICANI DOSEGAJO REKORDE 10 □DOBRO GOSPODARJENJE NOVE OPREME 11 □ ROKOMETNI MOJSTER MAVRO 24 Na naslovnici: Ivanka in Jakob Skutnik z Gortine Foto: Ivko PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju leži/ kot /i po/telje/! STISKE m TEŽAVE STARIH HUDI SO TUDI AASE... Kajti sedanja aktivna generacija ima tudi zase prav sedaj edini čas, da uredi življenske razmere generaciji pred sabo, edini čas, da spremeni odklonilna stališča do starosti. Tudi svoje. Stari ljudje si svojega položaja namreč nikoli ne priborijo, temveč jim je vedno dodeljen. Ne glede na njihove potrebe in pričakovanja. Spomnimo se samo zadnjega znižanja pokojnin... Človeštvo je skozi svojo zgodovino skrbelo za stare ljudi glede na življenske razmere. Kadar je bilo poman-kanje materialnih dobrin, je to še posebej prizadelo stare, sicer pa so različne kulture stare ljudi spoštovale, njihove izkušnje in spoznanja pa praviloma cenile. Za evropsko civilizacijo je tudi značilno, da so za stare ljudi poskrbeli v krogu družine, za tiste, ki so ostali brez svojcev, pa so tam sredi 17. stoletja odprli prve domove za stare. Bile so to hiralnice in zavetišča. Za moderno družbo je, vsaj v razvitem svetu zahodne civilizacije, značilno, da pokojninska zavarovanja in mreža socialnih in zdrav-stevnih ustanov sicer sorazmerno dobro preskrbita stare ljudi materialno in zdravstveno, na drugi strani pa je odnos do starosti in razdvojenost generacij kriva, da so potisnjeni v osamo in nekoristnost. Ta stran njihovega bivanja je zato med najslabšimi v zgodovini. Zanjo je značilna bivanjska praznina in skrajno bedno duševno počutje. Izjeme tudi tu potrjujejo pravilo. Za moderno družbo pa je značilno še, da se delež starih ljudi v prebivalstvu veča. Ta zahodnoevropski trend je značilen tudi za Slovenijo, kot kažejo podatki pa še posebej za Koroško. Že v prvih desetletjih naslednjega tisočletja bo število starih v primerjavi s številom ljudi iz aktivne populacije občutno večje kakor je danes. Pa se ob tem spomnimo dandanašnjega tarnanja makroekonomistov ob stroških neaktivnega prebivalstva, v katerem pa bodo stari imeli celo vedno večji delež. Ob taki nizki nataliteti seveda. Se bodo vse šibkejše generacije mladih hotele žrtvovati za človeka vredno življenje "odsluženih”? Vsi bomo to slej ko prej čutili na lastni koži... TEŽAVE IA STISKE Mnoge so, strokovno pa jih razvrščajo v materialne, zdravstvene, duševne, medčloveške in bivanjsko duhovne. Če o njih spregovorimo vsakdanje, pa bi jim lahko rekli: revščina, bolezen, potrtost in podobna razpoloženja, izgubljanje spo- Starček na kmetiji Jeki. Foto: T. Jeseničnik mina, osamelost in odrinjenost od dogajanja, duhovna praznina - iskanje smisla preteklosti, prihodnosti, “nekoristnost" živl-jenskih izkušenj in energije... In če smo ugotovili, da je (tudi pri nas) za stare ljudi poskrbljeno kolikor toliko ustrezno po materialni in zdravstveni plati, in če priznamo, da je njihov največji problem odrinjenost v osamo, se seveda samo po sebi postavlja vprašanje, ali smo, dokler smo aktivni del prebivalstva , pripravljeni spremeniti odnos do starosti. In že spet - tudi svoje!? so Domovi zn STARE RES IIIRAiniCE? Hubert Požarnik navaja, da kar 44% oseb, ki umrejo v domovih upokojencev, umre v prvih tridesetih dneh po namestitvi. Ob tem seveda ni mogoče trditi, da je to odvisno od delavcev, ki so tam zaposleni. Gre za preprosto dejstvo, da je odhod iz domačega okolja za starega človeka bivanjska zagata, ki ga ubija: socialno v osamitev, duševno v pobitost, duhovno v praznino in nesmiselnost, vse skupaj pa se odrazi v obolevanju in... Odhod v dom v večini primerov za stare ljudi ni navadna selitev, temveč dokončni odhod iz aktivnega življenja. Se aktivni, ki kakorkoli že pri tem sodelujemo, sploh zavemo, koliko negotovosti in bojazni je s tem povezanih? In ob tem nikar ne pozabimo, da je življenje v domu za mnoge stare ljudi edini izhod iz življenske stiske (običajno materialne ali pa kadar ni svojcev) in jim je nujen za preživetje. Smo sposobni ločiti ti dve skupini starih? SKRR ZA STARE PRI nns Najprej nekaj statistike. Na Koroškem je bilo 31.3.1993 med 74.391 prebivalci 10.940 takih, ki so bili starejši od 60 let, ali 14,7%. Po občinah takole: Ravne - med 27.312 je bilo 4098 starejših od 6o let, ali 15%, Slovenj Gradec - med 21.177 jih je bilo 2.887, ali 13,6%, Radlje - med 17.279 jih je bilo 2.698, ali 15,6%, Dravograd -med 8.623 jih je bilo 1.259, ali 14,6%. Indeksi presegajo slovensko in tudi zahodnoevropska povprečja. Smo torej regija s starim prebivalstvom in ker se po rodnosti tudi ne odlikujemo, za nas še posebej velja, da bo odnos aktivnega prebivalstva do starih sedaj postlal starim tudi v prihodnjem tisočletju. V Domu starostnikov v Črnečah je vedno zasedenih vseh 262 posteljnih zmogljivosti. Je edina tovrstna ustanova na Koroškem, po standardih, ki jih postavljamo v Sloveniji, bi potrebovali za domsko oskrbo starih vsaj 45o postelj. Že pred dobrimi štirimi leti so sicer na Svetu koroških občin potrdili potrebo po razširitvi zavodskih kapacitet, vendar se od takrat zadeva ni premaknila z mrtve točke. Samski dom v Mežici, ki bi bil najcenejša različica (z adaptacijo), pa so medtem naselili begunci. Ker v projektu z denarjem sodeluje tudi država, je rešitev pomanjkanja domskih zmogljivosti za stare tako pripravljena. Kaj pa nova sodobna država, ki si jo želimo, še lahko naredi za sedanjo in prihodnje generacije starih? Ditžnvn. to-cmin m ci- Yllfìfl DRUŽBA Če sprejmemo tezo, da je država v okviru ekonomskih možnosti poskrbela vsaj za kolikor toliko ustrezno materialno in zdravstevno varnost, je skoraj nujno opozoriti na morda pomembnejšo plat starosti, ki smo jo v začetku tega pisanja označili z odnosom do starosti v vseh njenih posledicah. Zato bi v sedanjih razmerah, ko pluralizem V ospredju vsaj načelno prerašča vsesplošno podržavljanje skrbi za človeka, morali tudi na področju skrbi za stare razviti pluralistično socialo, ki jo teoretiki delijo na štiri med seboj dopolnjujoče se veje: samopomoč, dobrodel-ništvo, državne socialne ustanove in zasebne socialne ustanove. Le tako bi lahko presegli močno zvodenele tradicionalne vrednote, ki sicer starejšim generacijam omogočajo, da dostojanstveno prepustijo skrb za vsakdanjo preskrbo srednji generaciji, nevsiljivo predajajo življenske izkušnje mlajšim, so zgled preprostega življenja, sproščene vedrine in mirno opravijo svoje zadnje osebne naloge pred odhodom iz časa in prostora. Vsekakor obsežno delo, ki zahteva svoj čas, pa tudi znanje. kje «no nn KOROfKEm? Imamo Dom starostnikov v Črnečah, imamo centre za socialno delo, ki skupini starejših posvečajo več ali manj skrbi, imamo dobrodelništvo - denimo Karitas, samopomoč se krepi že zaradi manjših materialnih možnosti države. Ali sicer strokovno usposobljeni socialni delavci lahko naredijo več za kakovost življenja starih, ki ne živijo v Domu starostnikov, je seveda stvar strokovne presoje. Že podatek, koliko je organizirane skrbi za pomoč ostarelim na domu, pove, da smo na začetku. Značilen je pomislek, ki se je pojavil pred nedavnim, ko so v Slovenj Gradcu želeli tehnično nadgraditi pomoč pomoči potrebnim s telefoni. Podatki, ki so jih nekateri prikazali, so namreč opozorili, da ne država in ne civilna družba še nista poskrbeli za osnovno mrežo te pomoči. In sem seveda ne sodi samo klic na pomoč, temveč še kako skrb za kakovostnejše življenje starih ljudi, ki živijo z nami in med nami. In če ponovim misel z začetka - aktivna generacija kroji resnost te skrbi in odnosa. Za sedanjo generacijo starih in zase. Edi Prošt POIITIKA KURBA Pi/e: miro Petek Bralci nam bodo vulgarizem zapisana v naslovu gotovo oprostili, napisali pa smo ga namenoma, saj ne najdemo bolj primernih besed, s katerimi bi lahko označili zadnja politična dogajanja na slovenski politični sceni. Vsaj od zadnjih nočnih in morečih sej centralnega komiteja v Beogradu in vojne v Sloveniji nismo doživljali tako napetih trenutkov. Strašenje z likvidacijami, pa državni udar, v parlamentu polivanje z gnojnico, pred njim pa urli-kanje množice. Tudi Koroško moramo postaviti v kontekst dogajanja v beli Ljubljani. Ne samo zato, ker so se pogosto omenjala imena nekaterih Korošcev, ampak predvsem v luči dejstva, da se je slovenski politični prostor dokončno razklal na rdeče in črno, levo in desno, kar bo seveda imelo svoje posledice tudi pri nas. Čakajo nas namreč lokalne volitve in ponovna priložnost za stara in nova sovraštva, kjer seveda ne bo pomembno, koliko človek ve in zna, temveč predvsem to, "ali je naš." Prav zanimive bodo kadrovske sestave bodočih občinskih svetov, saj že v današnjih, večjih občinah, kjer je možnost izbire pač nekoliko večja, srečujemo ljudi, ki jim do "sto pik" manjka še nekaj svetlobnih let. Vendar, tudi to je demokracija... Te politične igre in intrige, ki smo jim priča v Sloveniji, pa so seveda najboljša metoda, da se preusmeri pozornost ljudi od bistvenih in življenskih vprašanj. Davkarji v vseh štirih koroških občinah, ki so zadnje dni marca ob napovedih dohodnine garali, bodo vedeli povedati, kakšna mizerija in beda je v tej deželi. Mnogi Korošci so se namreč pri napovedih dohodnine ponovno počutili ponižane in razžaljene, saj so za celo leto prijavljali dohodke, ki jih kakšen direktor odnese domov sleherni mesec. Ljudstvo pa je preplašeno in kljub mizeriji na koncu zadovoljno, rekoč, samo da ni vojne. V radeljski občini, kjer je stopnja brezposelnosti v slovenskem vrhu, od koroških občin tudi po plačah nabolj zaostajajo za državnim povprečjem. To je januarja znašalo 53.310 tolarjev, v Radljah pa za okoli 22 odstotkov manj, to je nekaj več kot 43.000 tolarjev. V dravograjski občini povprečna plača zaostaja za slovenskim povprečjem za 16,3 odsotke, najmanjši zaostanek pa je s 5,3 odstotki v občini Slovenj Gradec. Ob tem pa velja dodati, da veliko Korošcev dobiva mezdo, ki je globoko pod republiškim ali občinskim povprečjem... Brezposelnost in socialna beda pa sta za slovensko politiko in razne populiste v slovenskem parlamentu bolj trd oreh, zato se pozornost za osrednje probleme venomer skuša speljevati na stranski tir. In vsaj to jim dobro uspeva. Aktualno POGOVOR Z DR. fflATICCm TAflCCffl fTYARL KI fO IE lUffHE. SO nORC Ul ncREiničRE Predsednik ravenske občinske vlade dr. Matic Tasič je vstopil v občinsko kolesje skoraj pred štirimi leti brez političnih izkušenj, zato pa s prepričanjem, da se bo dalo kaj napraviti. Ob koncu mandata se je znašel na seznamu ovadenih občinskih fiinkcionaijev. Po krivici? O tem bo odločilo sodišče. Ce že ne v slovenski, pa v koroški javnosti nedvomno odmeva negativna podoba občine Ravne zaradi početja njenega predsednika vlade, torej vašega početja, ki je bilo v osrednjih slovenskih časnikih pogosto omenjeno. Dr. Tasič: Mediji lahko ustvarijo o nekom tako ali drugačno javno mnenje, zato ne mislim, da me ljudje gledajo v slabi luči zaradi stvari, ki jih počenjam, ampak zaradi tega, ker so bile pač tako predstavljene. Stvari, ki so se pisale, so nore in neresnične. S strani medijev pa nisem imel nobene možnosti, da bi lahko odgovoril na očitke. Hočete reči, da vas ni nihče povabil k besedi? Dr. Tasič: Ne. Z veseljem bi pojasnil stvari, izgleda pa, da ni bilo interesa. Oglašati sem se moral v pismih bralcev. Kako se počutite pri vsem tem, ne kot predsednik Izvršnega sveta, temveč kot Matic Tasič? Dr. Tasič Osebno zelo slabo. Še predvsem, ker imam dokaze, da stvari, ki so se pisale, niso resnične. Nikoli nisem imel opravka s sodiščem in na koncu pridejo neke kazenske ovadbe, ki so pravzaprav, kar se tiče teniških igrišč, totalni konstnikt. Niti tolarja nisem dal v svoj žep ali ga nelegalno spravil kam drugam. To je resnica. Očitajo vam zlorabo uradnega položaja v primeru teniških igrišč. S tem v zvezi je podana kazenska ovadba. Dr. Tasič: Teniška igrišča so se začela graditi leta 1989 po dogo-voru med Železarno Ravne in gradbenim podjetjem Gradis. Obstajajo dokazi, da je Železarna tedaj naročila izgradnjo teniških igrišč in plačala delež za začetna dela, vendar pa so se leto kasneje razmere v Železarni tako zaostrile, da ta ni več mogla plačati naročene investicije. Gradis je tedaj nadaljeval dela v upanju, da bo naročnik to plačal. S strani Izvršnega sveta pa vse od mojega prihoda na občino do danes ni bilo nobenih obljub, pogodb ali naročilnic, nobenega zagotovila, da bo IS to plačal. Obtožujejo me, da sem podpisal lažno listino - aneks k pogodbi, na podlagi katere naj bi bilo izplačano Gradisu 300.760 tolaijev za dela, ki niso bila opravljena, in da je ta denar šel za teniška igrišča. Res sem podpisal drugi aneks k pogodbi, ki se je glasila na dela v Strojnski reki. Kasneje, ko smo prejeli račun, smo ugotovili, da dela niso bila opravljena, zato ta vsota ni bila plačana. Denar za teniška igrišča v višini 1,5 milijona tolaijev pa je Gradis dobil popolnoma legalno. Pri tem je šlo za odločitev skupščinske komisije, ki je razporejala sredstva v višini 11,600 milijonov SIT, pridobljena pa so bila s kompenzacijami za neplačana dela, ki so se začela v letu 1990. O tem obstajajo vsi dokumenti. (Dr. Tasič je pri tem podrobno navedel, za katere namene je bilo 11.600 milijonov SIT porabljeno, vendar zaradi omejenosti s prostorom ta del odgovora izpuščamo.) Čemu potem ovadba? Dr.Tasič To morate vprašati kriminaliste republiške uprave za notranje zadeve. Popolnoma nerazumljiva je tudi navedba, da sem neugotovljenega dne v aprilu 1991 dal izplačati 8,3 milijona di-naijev za dokončanje igrišč. Vsi predračuni kažejo, da so bila tri teniška igrišča ovrednotena na 2 milijona dinaijev, zanje pa je Gradis, kot rečeno, dobil samo milijon in pol po polnoma legalni poti. Gradis je dobil toliko zato, ker so delavci štrajkali zaradi neizplačanih plač. Zmenili smo se, da bo namesto dveh milijonov dobil samo milijon in pol, s tem da igrišča preidejo v last občine. Katerikoli inšpektor bi lahko prišel preverit vsa izplačila za april, ali za mesec prej in pozneje. Preprosto ne vem, zakaj bi Gradisu izplačali še osem milijonov. Za tak denar bi se takrat dalo narediti teniško halo. In ta obtožba ni jasna nikomur. Zastran mene lahko kadarkoli pride katerakoli kontrola. Vaš mandat si bodo ljudje zapomnili zaradi nezakonitega dviga cen komunalnih storitev, po Najevski lipi, po asfaltu pod Gonjami, nenazadnje najbrž še zaradi projekta Peca in prvega neuspelega poskusa, da bi občinska vlada padla. Dr. Tasič: Ravenčani si bodo zapomnili tudi glasbeno šolo, ki je enkratna pridobitev, saj se je ta štirideset let stiskala v neustreznih prostorih. Enako je s prizidkom k Osnovni šoli Preži- hovega Voranca, kjer so dela že v teku. Najevska lipa ali srečanje državnikov pa je samo poskus predstaviti Koroško s te strani meje Ljubljani in svetu. Marsikateri tolar je prišel v občino tudi zaradi teh srečanj. Kar se pa tiče puča: menim, da je imel politično ozadje, bil pa je tudi slabo pripravljen. Asfalt: v časopisju piše, da gre cesta do moje hiše. V resnici gre cesta mimo petindvajsetih hiš. Lagal bi, če bi rekel, da mi ni bilo prav, da smo dobili to cesto, vendar si nisem predstavljal, da se bodo stvari tako zasukale. Na IS je bil soglasno sprejet sklep, da se asfaltira cesta . Nihče ni govoril o tem, kateri del ceste, do kod in kam. Na podlagi tega sklepa so v sekretariatu za gospodarstvo razpisali kompletna dela in za del občinske ceste -kazenska ovadba je tudi za to občiusko cesto. Tedaj si nihče^ ni belil glave, šele kasneje je Čer-novšek začel opozarjati, naj se nova investicija ne začenja. Ni rekel konkretno: ta cesta. Zame to ni bila nova investicija. Čer-novšek je za tem na izvršnem svetu opozoril, da cesta pod Gonje ni stvar proračuna, ampak stvar graditeljev. Zdaj teče akcija, da bi graditelji sofinancirali. Polovica pogodb je podpisanih. Ljudje, ki sicer vozijo po slabih cestah, take stvari upravičeno zamerijo. Dr. Tasič: Se strinjam. Eden od bistvenih kiksov pri Gonje II in Kotlje 11 je to, da je bila to skupinska gradnja v okvim stanovanjske zadruge Brdinje. Stanovanjska zadruga ni naredila tega, kar bi morala. V Kotljah II plazi zemlja, za sanacijo bo treba najmanj dvajset milijonov. Kdo naj zdaj to rešuje? Trije graditelji? Stanovanjska zadarga, ki je ni več, ali občina Ravne? Nekateri vam zamerijo aroganco, ali če hočete odljudnost, drugi menijo, da imate neverjetno trdo kožo. Dr. Tasič: Žal mi je, če je nastalo tako mnenje. Sam nimam občutka, da bi bil do ljudi aroganten. Res pa je, da nam je manjkalo politične modrosti in še marsičesa drugega. Prepričan sem, da smo skušali delati pošteno in čimbolj učinkovito, da je bil proračunski denar v teh štirih letih porabljen optimalno, kar pomeni, da smo s tem denarjem naredili največ, kar se je dalo. Zlatka Strgar Aktualno TO JE DEIO DRAYO- GIMJSKC UDBomnniG V predalu Anderličeve skupščinske komisije, ki pre- učuje nepravilnosti pri posameznih občinskih izvršnih svetih in njihovih predsednikih, se je znašla tudi dravograjska občina in njen predsednik Mirko Kotnik. Predsedniku očitajo predvsem nepravilnosti pri delitvi vojaških stanovanj in odpis nekateri kreditov. V pogovoru za Prepih je Mirko Kotnik pojasnil ta dogajanja. "Za vojaška stanovanja obstaja dopis ministrstva za obrambo, v katerem je rečeno, da lahko občina razpolaga z vojaškimi stanovanji. Kako naj se stanovanja delijo, takrat še ni bilo jasno in dorečeno, mi pa smo imeli na teh stanovanjih, ki so konec koncev državna, že okvare, zato smo s sklepom občinskega izvršnega sveta štiri stanovanja bivših oficirjev JLA oddali z ustrezno pogodbo za določen čas. V tem ni bilo kaj spornega, saj je obstajal sklep izvršnega sveta. Stanovanje je dobil naš načelnik za ljudsko obrambo, ki je tudi državni uslužbenec, drugo stanovanje je dobil policaj, ki je domačin in mu policija ni mogla rešiti stanovanjskega problema. Eno stanovanje smo za določen čas oddali enemu od beguncev, za katerega smo menili, da bi lahko preko njega koroško gospodarstvo sodelovalo pri obnovi na Hrvaškem. To stanovanje ima sedaj komandir dravograjske policije. Četrto stanovanje je bilo dodeljeno podjetu Karloan, ki je bilo takrat prodorno in je v občini zaposlovalo okoli 15 ljudi. Vendar to stanovanje ni bilo nikoli vseljeno in ga ima sedaj neki drugi občan," pravi Mirko Kotnik. Druga sporna točka so krediti, ki sta jih dobila tudi dve zasebni trgovini na demografsko ogroženih področjih, to je v Trbonjah in Dobravi, kjer je trgovino odprla žena Mirka Kotnika. Po Kotnikovih besedah njega takrat še ni bilo na občini in je o teh kreditih odločala občinska komisija za blagovne rezerve. Podoben kredit je dobilo še nekaj kmetov, med drugimi se po krivici omenja kmet Brnik oziroma Rotovnik, ki je ves kredit vrnil in mu kredita niso odpisali. Sporen pa naj bi bil kredit za Jožeta Klančnika, ki je Kotnikov sorodnik. Tako Kotnikova žena kot njegov sorodnik sta takrat dobila kredit v dinarski protivrednosti kakšnih dva tisoč mark oziroma takratnih hiperinflacijskih 200 milijonov dinarjev. Te kredite je izvršni svet SO Dravograd kasneje odpisal. Mirko Kotnik pravi: "Izvršni svet je ob tej hiper-infalciji menil, da so ta sredstva tako majhna, da smo kredite odpisali. Vendar je moral Klančnik vedno dati na razpolago te blagovne rezerve, pri njemu gre za jelene, oba trgovca pa sta dolžna ob vsakem času dati v uporabo skladiščne prostore. Vse to je Mirko Kotnik, predsednik IS Dravograd:“To je delo dravograjske udbomafije." občina uredila s posebno pogodbo. Po mnenju izvršnega sveta so takšna skladišča, za katera je država prispevala le dva tisoč mark, zelo dobra naložba." V javnosti se veliko govori tudi o Kotnikovem družinskem podjetju in dveh trgovinah. Mirko Kotnik na to odgovorja: "Gre za eno podjetje in dve trgovini, ob tem pa moram dodati, da je ob vsej tej gonji proti meni in družini promet v trgovini z živili tako padel, da je žena bila to trgovino prisiljena oddati v najem. Vsa zadeva je politični inscinirana in pravico bomo iskali tudi na sodišču. Poglejte: od tridesetih občin, ki naj bi jih obravnavala ta komisija, je Delo objavilo tri nadaljevanja in se lotilo le nekaj slovenskih občin, z nedokazanim pisanjem pa oblatilo ljudi in našo občinsko vlado. Da je ta zadeva prišla tako daleč, pa se lahko zahvalimo predvsem dravograjski udbomafiji." Mandat se občinski vladi počasi izteka in v vseh štirih letih se je dravograjski izvršni svet veliko ukvarjal s problematiko trgovsko-poslovnega centra. Prejšnji teden je bila vlita še zadnja plošča in v kratkem bo na objektu tudi streha. "Mi smo si zadali nalogo, da dokončamo ta poslovni center, ki so ga pričeli graditi pred našim prihodom in gradnja je takrat povsem obstala. Kriminalizacija nas ni zanimala in še danes domnevni kriminal okrog tega centra ni dokazan. Za naš izvršni svet in občino Dravograd je pomembno, da smo našli novega investitorja, to je gradbince iz Grosuplja in te dni se že pričenja promocija in prodaja tega objekta. Izvršni vset pa podpira tudi gradnjo centra Traberk, kjer nekateri občani z odprtimi pismi želijo zadevo spet spolitizirati. O delu občinske vlade v tem mandatu pa le na kratko: ne trdim, da smo bili sijajna vlada, vendar smo v danih razmerah naredili vse, kar se je narediti dalo. V gospodarstvu sicer vlada ni posegala, vendar bi rad dodal, da je nezaposlenost med slovenskimi občinami prav v Dravogradu najnižja. Na komunalnem področju so bili narejeni premiki, saj so urejena vsa avtobusna postajališča, nova mrliška vežica, v Trbonjah smo skupaj s krajani, ki plačujejo samoprispevek, veliko naredili pri cestni infrastrukturi. Rešena je vodooskrba v Dravogradu in še bi lahko našteval." (mp) Aktualno KOUKO GORJA BODO še zmočil PRGAOfBTI Y KROJU DcIciycì ponovno razočcircini, znoYQ /o /e znci/li y "diiekloi-/ki" ogoniji Kdor zncn po ZACW. Leta 1992 je moj prijatelj, sicer nepomemben univerzitetni profesorček, nekje na Notranjskem v potu svojega obraza izkrčil skalnato, za-rastlo in nerodovitno zaplato ob robu gozda in naivno upal, da si bo lahko postavil skromno brunarico. Grdo se mu je zataknilo: Krčevino so "občinski" po postavi in predpisih proglasili za obdelovalno površino in o kakšni spremembi namembnosti niso hoteli slišati. Profesorček je odnehal, "obdelovalno površino" pa je spet pokrilo grmovje in trnovje. V Slovenj Gradcu bi se mu morda godilo boljše. Tu je ugleden in bogat meščan brez problemov (pa menda tudi brez "žegnov" in dovoljenj) z buldožerji postrgal rodovitno prst z lepe, rodovitne in desetletja obdelovane njive, navozil kupe gramoza in je na najboljši poti, da prvovrstno obdelovalno zemljo po hitrem postopku spremeni v teniška igrišča, ki bodo najbrž nekajkrat bolj donosna. To, da neuki in zaostali kmelje majejo z glavo ter da nekaj "zelenih" govoriči o samovolji in ekološkem zločinu, ga srčno malo moti. Slišati je, da potrebna dovoljenja pri-hajajo naravnost iz Ljubljane, saj se z lokalnimi občinskimi "pikzibnarji" nima smisla ukvaijnti. Takšna je ta reč, nesrečni moj profesorček! Prenez-naten, prepošten, (beri: preneumen) in premalo bogat si za takšne podvige. Za to so tukaj kralji, ki svoje Be-tyjnove sučejo in nategujejo kot se jim zdi. In zato so tuluy Betajnove, ki pač imajo kra(je, kot si jih zaslužijo! -ce Ne moremo mimo občutka, da se podjetja Kroj v Vuzenici ali (boljše) delavcev (124 zaposlenih in večina žensk) drži neverjetna smola, ali pa res nimajo sreče pri izbiri vodstvenega kadra. Ni še dolgo tega, ko so medije polnile informacije o bivšem vodstvu Kroja, ki je mimo delavcev peljalo, v osebno korist, to konfekcijsko podjetje v izgubo. In ni še dolgo tega, ko so ob izbiri novega direktorja ustvarili ali vsaj pričakovali izboljšanje. Pa se je po nekaj mesecih izkazalo, da jih je nekdo znova opeharil in vso krivdo za slab položaj v Kroju naprtil prav delavcem, ki se trudijo delati z obstoječim -izstrošenim strojnim parkom, kar se da najboljše. Po razvpitem bivšem vodstvu je podjetje Kroj nekaj časa vodil Blaž Vinšek (vse kaže, da so delavci lahko zaupali le njemu), po njegovi upokojitvi pa se je na razpis prijavilo več kandidatov za direktorja. Delavci so izbrali Toma Kruheka, ki je prihajal iz Otiškega vrha in ki je po njihovih predvidevanjih poznal tekstilno panogo. Že samo to, da je takoj po prihodu zamenjal nekaj kadrov s svojimi domačimi vezami, jim je dalo nekaj misliti, kajti učinek teh kadrov ni prinašal koristi. Ko je začela padati tudi realizacija, ko za tekoče zadeve ni bilo več denarja in ko je direktor Kruhek povsem zanemaril in opustil proizvodnjo za domači trg, ga je začel delavski svet opozarjati, naj vendar nekaj naredi, z zahtevo komentiranja podatkov poslovanja. Iz domačega trga so vselej poskušali v Kroju pridobiti manjkajoči tolar, 40 delavk dela samo na frotir programu za nemško podjetje VOSSEN, s tem, da z obstoječimi stroji nikakor ne morejo zanj narediti več, pa tudi če bi hoteli. Ko se je direktor začel zadolževati, ko je delavcem hotel izplačevati le 10% OD, ko je ob tem predlagal neekonomske ukrepe znova na škodo plač delavcev, v proizvodnji pa se ni nič spremenilo, je bilo delavcem dovolj. Že takoj po njegovem prihodu v Kroj niso našli skupnega jezika, vse kaže, da je bilo tako tudi že na prejšnjem delovnem mestu. Na zadnji seji delavskega sveta in sindikata Kroja je direktor Kruhek ponudil odstop in delavci so ga sprejeli, s tem, da so ga razporedili na zasedeno delovno mesto in se je znašel kot tehnološki višek. V.d. direktoija je prevzela tamkajšnja računovodkinja, ki za razliko od prejšnje vendarle uživa zaupanje Kroja. Postavlja se vprašanje - kaj sedaj? Da gre vendarle za 124 zaposlenih, ni mačji kašelj, pa tudi njim ni vseeno, kaj se bo s podjetjem, ki je v občini že dobilo tradicijo, zgodilo. Delavci upajo, da se jim bo le posrečilo najti poštenega direktorja, ki bi znal svoje znanje in sposobnosti usmeriti v izboljšanje proizvodnje, v iskanje dela na domačem trgu in - kar je še pomembneje, da bi mu delavci lahko zaupali. Vse svoje moči so tokrat usmerili v proizvodnjo in v iskanje rešitev tako v lokalni skupnosti kot v republiki. Če izvzamemo reklo: 'V tretje gre rado”, kar jim vsekakor ne želimo, njihovo potrpljenje pa tudi ni brezmejno, potem še lahko upajo na svetlejšo prihodnost. Njim energije za to ne manjka, so le čreda brez pastirja. I.Fasvald 1K HONDA munirai SERV1S AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - rnoDAJA vozil in rez. delov 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizie 86 Tel.: (062)510-625 POZDRAYUEA, ZIATOmflfniK V Ribnici na Pohorju je marca gospod Franc Bračič praznoval visok jubilej petdesetletnico maševanja. Hkrati je gospod župnik v ribniški župniji slavil petinštirideseto obletnico nepretrganega župnikovanja. Spoštovanega zlatomašnika odlikujejo številni življenski uspehi, ki se kažejo v njegovem požrtvovalnem delu v kraju in okolici. Skrbel je kar za šest cerkva, ki krasijo Ribnico in njeno okolico, dve manjši cerkvici od šestih pa sta se zgradili v času njegovega službovanja. Ostale cerkve, ki vse spadajo pod kulturno zgodovinske spomenike, bi brez obnovitvenih del, ki jih je organiziral, podlegle zobu časa. Čeprav je postal novomašnik v najtežjem vojnem času (leta 1944) in pričel službovati v povojnih časih, ki cerkvi niso bili naklonjeni, nikoli ni prihajal v spore z oblastjo, temveč se jim je s svojo inteligentno presojo znal uspešno izogniti. Kot osebnost ga odlikujejo izredna skromnost, sposobnost odrekanja in plemenitost duha. Njegovo dušnopastirsko delo je za kratek čas pretrgala le krajša bolezenska odsotnost, nikoli pa si ni vzel čas za oddih in zaslužen letni dopust. Čeprav bo oktobra dopolnil 77 let, še vedno opravlja delo vodenja župnije in poučuje verouk v vseh osmih razredih. Samo z neomajno ljubeznijo do bližnjih mu lahko uspeva, da kljub starostnim težavam še s tolikšno požrtvovalnostjo dosledno opravlja svoje poslanstvo. V duhu ljubezni je vzgojil številne generacije, opravil nešteto krstitev, stal ob posteljah številnih umirajočih in do potankosti spoznal težave in trpljenje vaškega življa. Ne pravijo mu zaman živa enciklopedija Ribnice in njene okolice. V tem se odraža njegova tesna povezanost z ljudmi tega kraja in predanost dušnopastirskemu delu. Prav zaradi teh kvalitet njegove osebnosti so se mu krajani želeli vsaj nekoliko oddolžiti in zahvaliti za njegovo neutrudno služenje. Lepo okrašena cerkev, skrbna priprava na zlato mašo in številne zahvale otrok, krajanov, sorodnikov in ljudi iz njegovega rojstnega kraja, ki so ga prišli pozdravit ob tem visokem jubileju, so odražale globoko spoštovanje do te skromne osebnosti. Slavnostni govornik na zlati maši je bil gospod Trstenjak, ki je prav tako pridigal ob njegovi novomašniški posvetitvi. Ob koncu slavnostne maše je Aktiv žena iz Ribnice pogostil tisočglavo množico z domačimi dobrotami, zlatom-ašnik pa je prisotne povabil na domačo kapljico iz njegovega vinorodnega kraja. KOROŠKA ¥ fTCYIt-KAII Koroška je konec lanskega leta štela 74.394 prebivalcev, od tega 37.420 žensk. V Mežiški dolini (občina Ravne na Koroškem) je bilo 27.231 ljudi s stalnim prebivališčem, v Mislinjski dolini (občina Slovenj Gradec) 21.234 in v Zgornjedravski dolini 25.929, od tega 8.651 v občini Dravograd in 17.278 v občini Radlje ob Dravi. Tujcev s stalnim prebivališčem na Koroškem je bilo 688. V naših podjetjih in dmgih organizacijah je bilo januarja zaposlenih 22.324 ljudi, od tega 10.387 ženske. 18.133 ljudi si je služilo kruh v gospodarstvu, ostali v negospodarskih dejavnostih. Brezposelnih smo imeli 3.814 ljudi (1.961 žensk). l/kalci zopo/litre - januar 19941 Dravograd: 358 (186 žensk) Radlje: 1.141 (594 žensk) Ravne: 1.243 (668 žensk) Sl. Gradec: 1.072 (513 žensk) Koroška: 3.814 (1.961 žensk) Vir: AMG d.o.o.. Ravne na Koroškem Pohor/ki rezervat "Pohorci nočejo v rezervat", smo zapisali v eni od prejšnjih številk Prepiha in navedli vprašanja, ki jih izpostavljajo ljudje ob predlogu za razglasitev Pohorja za regionalni park. Če bo resorno ministrstvo pri slovenski vladi naredilo predlagano potezo, bo lep del naše pohorske pokrajine namreč postal naravni park. Smiselno bi bila s tem formalno končana misel, ki se pričela v davnem letu 1920, ko že zasledimo prve predloge za zaščito takrat še nekaterih pohorskih pragozdov. Posebej gre za pohorska jezera in barja, ki so svojevrstna, tudi v svetu redka posebnost. Na Pohorju so tudi nakatere kamnine, rastline in celo živali, ki jih drugod več ni (ali pa so samo tu). J.K. Kaj in koliko bo obsegal park? Seveda je treba najprej povedati, da imamo na Poboju pod zaščito že okrog 900 ha gozdov in dmgih površin. Park pa bi zajemal celotno ovršje Pohorja. Razdeljen bo v ožje in širše območje. Ožje območje združuje najbolj vredne naravne in krajinske znamenitosti oz. vrednote, slemena zahodnega Pohorja, osrednjo planoto in dolino lobnice. To bo zavarovano s strožjim varstvenim režimom. Širše območje zajema tudi posajena območja, ki jih oblikuje bogata kulturna dediščina in tipična kulturna krajina, v karje všteta Ribnica na Pohorju in kraji znotraj meje. Meja bo potekala od Bukovja pri Dravogradu na Primoški vrh, Sv. Anton, Ribnico in Lovrenc na Pohorju, Smolnik, Ledinkov kogl, Kočno, Turiško vas, Kebelj, Skomarje, Mislinjo, Razborco, Sv. Ano in se tako zopet sklene pri Bukovju. Če zapišemo, da znaša celotna površina Pohorja 84.000 ha, je površina predlaganega parka nekaj nad polovico, le 43.00 ha, ožje, torej zaščiteno območje pa je predvideno le za 11.900 ha. Največji del parka leži na višini preko 1.100 m. -kv KOROŠKI UTRIP Asfalt na Planinc! V organizaciji KS in občine bodo tudi letos v Dravogradu nadaljevali s izvajanjem projekta za asfaltiranje ceste proti vrhu Ojstrice. To je tista osrednja cestna žila, od katere se potem cepijo kraki do posameznih kmetij in je za tukajšnje ljudi vse bolj žMjenskega pomena. Nekaj gramoza so že uspeli navoziti, deloma iz nanosov Drave, deloma iz drugih virov. Iz samoprispevka bodo zbrali približno milijon tolarjev, kakšnih šest milijonov naj bi prišlo iz občinskih virov, približno toliko pa računajo tudi na državno pomoč v okviru znanega projekta za demografsko ogrožena območja. Vsaj kakšen kilometer ceste v planino bo potegnjen oziroma asfaltiran tudi letos. Spodnji ustroj ceste je namreč že dokaj dobro urejen in utrjen. Ureditev ceste na Meži Računajo, da bodo v Dravogradu letos uredili tudi cesto na Meži, najbolj vijugast in prometno upočasnjen, seveda tudi nevaren del od Mosta do odcepa za Črneče. Le nekaj sto metrov, pa vendarle dokaj zahtevne ceste. Pod tem so namreč številni kabli, vodovod, predvsem pa del škarpe železniške proge, Vse to pa gradnjo draži. Se ne v knlitfi rekcrdcv Tudi v naših krajih je še vedno stara navada, da fantje ob Cvetni nedelji tekmujejo, kje bodo naredili najdaljši snop za žegnanje. Tako je letos skupina fantov v Vuzenici potegnila na zid ob zvoniku dobrih 26 metrov dolg in lepo okrašen snop oziroma "piegl”, kot rečejo v teh krajih. Kljub temu pa v slovito knjigo rekordov le ne bo prišel, saj je pogoj, da stoji sam pokonci. No, Vuzeniški je bil pripet in varovan z vrvjo. Pa kljub temu nekaj razburljivega in lepega. Exlitiris tudi v Uadllah Koncem preteklega tedna, sočasno z otvoritvijo mednarodne razstave otroških exlibrisov, so v Radljah ustanovili tudi samostojno sekcijo društva Btlibris Slovenije. V Radljah je že več kot pred dvema desetletjema detovala podobna sekcija, ki pa je z odhodom nekaterih, predvsem likovnih pedagogov, nekako usahnila. Sedanje društvo bo vodil likovni pedagog Peter Hergold, za stike z matičnim društvom pa bo skrbel Ivod Grogi. V likovnem salonu Ars v Radljah pa je še vedno na ogled čudovita mednarodna razstava otroških exlibrisov, ki po svoji pisanosti zasluži obisk. Sodelujejo namreč otroci devetih držav. PII 16 16 Y6HDIIRÌ6 ZGODKO Tako bi lahko dejali tisti največji optimisti med ribiči aktiva Slovenj Gradec. Veliko pa je bilo ogorčenje tudi med številnimi Slovenjgradčani, še posebno med tistimi, ki jim je bil značilni Kuharjev park v ponos in veselje. Park je pač ostal takšen, kakršen je in tudi potok Suhadolnica še teče skozenj, le da v njem ni več življenja, ali pa čisto malo. Kako večplastna je lahko politika tudi med ribiči, je pokazal prav zadnji primer. Pogovarjali smo se namreč z znanim ribiškim zanesenjakom JOŽETOM SKAZO iz Slovenj Gradca. Skupina ribičev je namreč na "povelje" nekoga iz predsedstva Koroške ribiške družine takole povsem enostavno odlovila z agregatom dobršen del potoka Suhadolnica, ki je sicer prvenstveno in izključno že vrsto let zaščiten gojitveni potok ter rezervat. Da je temu res tako, pričajo tudi številni dokumenti še iz časov, ko Korošci nismo imeli svoje lastne ribiške družine in smo bili povezani še v Zvezi ribiških družin Maribor. Jože ne pozna zelo dobro samo Suha-doinico temveč tudi večino koroških rek in še bolje živelj v njih. In ravno zato ga je takšno nesmiselno početje toliko bolj prizadelo. Ribe iz tega dela Suhadolnice so sicer vložili v reko Mislinjo kot nadomestno vlaganje za bližajočo ribiško sezono, vendar pa si česa podobnega vseeno ne bi smeli privoščiti kar tako, še zlasti tisti, ki prvenstveno skrbijo za gospodarjenje z vodami. Odlovljeni so namreč bili iredno lepi ter veliki primerki prave potočne postrvi, dolgi preko 50 cm in težki nad kilogram in pol. Kakorkoli že in tudi na kakšen način se je vse skupaj dogajalo, vodstvo Koroške ribiške družine (vede ali nevede) si takšne poteze vendarle ne bi smelo dopustiti. Spet se je namreč pokazala stara praksa, da tisti značilni sprejeti sklepi in stališča kaj malo veljajo, če sta volja in interes nekoga močnejša in vplivnejša. In tudi nad takšnimi nesmiselnimi, včasih tudi otročjimi početji, pa čeprav v imenu ribičev, bi se veljalo še kako zamisliti. Silvo Jaš TUDI IIBEllČAftl DOSEGAJO REKORDE Društvo "ODPISANI" Libeliče je poleg svoje vsestranske dejavnosti pristopilo tudi k obujanju in obnavljanju običajev in ljudskih izročil. Eno od prvih dejanj na tem področju je bila izdelava rekordnega snopa ali po libeliško "praslna" na cvetno nedeljo. Izdelani praši je namreč meril natanko 12 m in 5 cm. Povedali so, da so hoteli narediti največ 10 m dolgega zato, ker v Libeličah primanjkuje Ive, ki je osnovni material. Vendar se je pokazalo, da je je dovolj in so naredili 12,05 m dolg snop. Seveda so ga opremili po vseh predpisih. Okrašen je bil s črem-zo, drenom in pušpanom, na vrhu pa so ga še ovesili z barvastimi trakovi. Zelo so bili pazljivi tudi pri nameščanju obročev, ki morajo bili v neparnem številu. Če so parni, jih ima pravico kdo porezati. Praši je izdelovalo šest članov društva in tudi vseh šest ga je neslo v nedeljo k žegnu. Da ga jim je uspelo postaviti pred cerkvijo in kasneje pred vaško gostilno, je razvidno iz slike. Fantje navdušeno pravijo, da bodo vsako leto izdelali daljši snop, za končni cilj pa so si zadali cerkveno uro na turnu. Adrijan Zalesnik Iz velikih pričakovanj - skrpucalo! Dovera, skupina občanov, firma .... je že ob svojem nastanku dvignila precej prahu in tudi nekaj medijskega prepiha. KS Muta, tako so vsaj trdili odgovorni, je v to vložila predvsem veliko upanja in zaupanja v ljudi, ki so se lotili v prvi fazi za njih poceni projekta. Namen je bil urediti soliden tržni prostor, z nekaj lepo urejenimi butiki, prijetnim gostinskim lokalčkom, pač vse to, kar naj bi domiselna zasebna pobuda lahko prinesla v dobrobit nekega kraja. Toda ta "Dovera" ni izpolnila pričakovanj. Predvsem ureditev okolice se vleče v nedogled in iz vsega je nekako na pol poti ostalo skrpucalo, ki ni v ponos kraju! Predolgo se čaka na ureditev okolice, na solidne fasade, na notranjo ureditev in tako naprej. Ali pa bi nemara bilo še boljše, kot so svetovali nekateri, da bi zadevo zgradili, jo uredili, seveda s predplačili interesentov in jo Neurejeno, nedokončano! solidno urejeno dali v uporabo. Tako so storili v Radljah in imajo solidno urejen center. Muta pa: nekaj sicer dela, nekaj životari, nekaj se menja, nekaj zapira in nekaj še vedno dograjuje, vse skupaj pa je že predolgo neurejeno. Kv KOROŠKI UTRIP Konferenca Cevit V Kotljah je ravenska vlada pripravila konferenco projetka Revit, ki pa se je je udeležilo razmeroma malo povabljenih. Ce-iodnevana konferenca naj bi pomenila nadgradnjo kataloga Revit, predstavljeni pa so bili posamezni sklopi tega projekta: Vlado Hrnčič je govoril o industriji, Dušan Štrucl o turizmu, Nino Godec pa o izrabi prostora. Tajnikar na Koroškem Minister za gospodarske de-javnsoti dr. Maks Tajnikar je v Slovenj Gradcu govoril članom Združene liste socialnih demokratov in pri tem omenil, da slovensko gospodarstvo po nekaj letih stagnacije ponovno beleži pozitivno rast, umirila se je inflacija, vse več pa je tudi investicij. Ko je govoril o slovenskih železarnah, je med drugimi dejal, da naše železarne še vedno pridelajo od milijon do dva milijona mark izgube na mesec. Dobre gospodarjenje Nove onreme Filip Jelen, direktor slovenjgraške Nove opreme, je na novinarski konferenci predstavil rezultate poslovanja v lanskem letu. Odkar je Filip Jelen prišel na čelo tega podjetja, se kazalci poslovanja vsako leto izboljšujejo, znano pa je, da je bilo to podjetje oblazinjenega pohištva leta 1990 že pred stečajem oziroma likvidacijo. Lani so v Novi opremi izdelali za 12 odstotkov več kot leto poprej, realizacija je že presegla 17 milijonov mark, od tega na tuje prodajo za 8,5 milijonov mark izdelkov. TELEFON V STISKI za otroke in odrasle 0602 / 23 399, 23 004 sreda: 17 - 19h pon.-pet-: 12 - n" pod šifro: "PRIJATELJ" KOROŠKI UTRIP Na ceste pclcvica gozdarjev Od 1. aprila dalje je 222 od skupno 444 gozdarjev, kolikor jih je bilo zaposlenih v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, postalo trajni presežek. Še oktobra leta 1989 so bili v gozdarstvu v okviru takratne Lesne zaposleni 803 delavci. Na Koroškem bo pravni naslednik današnjega GG Slovenj Gradec postala nova izvajalska organizacija, v kateri bo od 140 do 150 zaposlenih. Okoli 60 gozdarjev pa je že dobilo delu v Zavodu za gozdove Republike Slovenije. Sicer pa gre prepolovljenost gozdarjev v pretežni meri na račun denacionalizacijskih postopkov in zakona o gozdovih, ki je sicer bil sprejet, vendar se ne uresničuje. Nagrada za ticlmec Mejni prehod Holmec je v akciji najlepši slovenski mejni prehodi v kategoriji malih mejnih prehodov zasedel prvo mesto. Akcijo vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z radiom Maribor in Koper, posebna komisija pa ocenjuje zunanji videz, prijaznost policije in carinikov, spremljajoče objekte in drugo. Sicer pa je lani preko tega mejnega prehoda potovalo več kot dva milijona potnikov in se je v primerjavi z letom poprej promet povečal za 30,8 odstotka. Denarja na cd nikoder Na Muti se spet jezijo na državo, ki ni izpolnila obljub, ki jih je dala pred dvema letoma. Mučani so se namreč ob podpisu pogodbe o odškodnini za odvzeto vodo reke Bistrice z ministrstvom za promet in zveze dogovorili, da bo država pomagala pri obnovi ceste v Bistriški jarek. KS Muta je že prispevala svojih 40 milijonov tolarjev, kolikor bi jih morala tudi država, vendar državnega denarja na Muto še ni bilo, rok za dokončanje teh del pa je maj letos. Okolje in kmečki turizem V okviru turističnega društva na Muti in v konceptu gostinsko turistične in druge dejavnosti občinske turistične zveze Radlje, so na Muti že sprožili vrsto akcij. Po nekaj letih premora in tudi nazadovanja v urejenosti kraja so lani izvedli pobude, pomoč in ocenjevanje krajev, zaselkov in posameznih hiš. Letos je za njimi prva širše organizirana akcija Čiščenja okolja. Ni bila posebej množična, je pa več ljudi na to pobudo očistilo svoj prag in najožje okolje. In to je že obetaven pričetek, oziroma vrnitev k temu, kar je Muta pred leti že imela, saj je bila med najlepše urejenimi kraji v državi. Izvedli so tudi posebno akcijo za poživitev kmečkega turizma. V tem smislu veliko naredijo že tečaji in usposabljanje v okviru društev kmečkih žena in kmetijsko svetovalne službe, na drugi strani pa so nekaj najbolj zainteresiranih popeljali na obisk h kmetom na Šentanel. Gre predvsem za tisti najbolj neposreden stik z ljudmi, ki imajo nemara v Sloveniji najboljše izkušnje s kmečkim turizmom. Kv Del obiskovalcev pri kmetu Lužniku na Šentanelu flajbolj/i Radeljčani V Dravogradu se je v znanju s področja kmetijstva pomerilo kar sedem Koroških ekip mladih kmetovalcev. Pred strogo komisijo so ekipe pokazale solidno, predvsem pa izenačeno znanje. Zmagovalce in končno razvrstitev smo dobili šele z dodatnimi vprašanji. Del ekip v pričakovanju prvih vprašanj Največ točk je vendarle zbrala ekipa iz Radelj in je zastopala mlade tekmovalce na državnem tekmovanju v znanju s področja kmetijstva, kmečkega turizma in vseh uporabnih znanosti za kmetovanje nasploh. Tudi tu so mladi Radeljčani zbrali največ točk in zmagali. Čestitamo! -kv OŠ DRAVOGRAD AA U Pred kratkim organiziran sejem učil, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani z geslom UČENJE JE IGRA, je pokazal na vse večjo inovativnost slovenskih podjetnikov ter pedagoških kadrov. Vseeno pa je šlo za predstavo, ki še ni dorasla sodobnim, evropskim tovrstnim sejmom. Zanimivost in nova dimenzija pa je bila prav gotovo množično sodelovanje šol in njihovih učencev ter učiteljev. Mnogi so se predstavili s svojimi projekti, ki so jih v šolah izvedli že pred tem. Osnovna šola Dravograd je predstavila zanimivo projektno delo, povezano s tekstilno tovarno ter poklicem v tekstilni proizvodnji. Na nižji stopnji so opisovali različne poklice. V tej zvezi pa seveda pisali, risali in izdelovali tehnične predmete. Škoda le, da so predstavitev opravili učenci in učitelji skoraj v praznem avditoriju. Tekst in foto: Jože Miklavc ilcijjmo cfiej/i zbor Radeljsko društvo kmetic je brez dvoma najmočnejši in najbolje organiziran zbor na tem območju. Trenutno šteje 285 članic, ki se jih je tudi večina udeležila letnega zbora v Radljah. Društvo je organizirano tako, da imajo po terenu kar šest krajevnih odborov, od katerih vsak skrbi za dejavnost, od zbiranja potreb in predlogov članic pa do organizacije izvedb raznih tečajev, predavanj in drugih akcij. Samo v lanskem letu so pod vodstvom "svoje kmetijske pospeševalke" pripravile sedem različnih predavanj in tečajev kar na sedemnajstih različnih mestih in povsod so bili tečaji izjemno dobro obiskani. Vsebinsko pa so obdelale peko različnih kruhov, slaščic, tečaj strežbe hrane in pijač, izdelave sirov, do znanj s področja pravilne predelave mesa in problematike čistega mleka. Celo na ples kot sestavino življenja niso pozabile. Predvsem pa so ženske kmetice, v to so seveda všteta tudi kmečka dekleta, nekako stopile iz anonimnosti. Bile so tudi na poučnih in drugih organiziranih potovanjih, nekaj za potrebe duha in kulture, največ pa zaradi potrebe po novih spoznanjih. Tudi svoj letni zbor so izkoristile za predavanje, tokrat o problematiki vzgoje družine. Predavala je gospa Marija Geč, dipl. sociologinja iz Slovenj Gradca. Za lep kulturni vložek, ki postaja vse bolj sestavni del dela društva in sploh tudi kmečkega življa, so tokrat poskrbele kmečke pevke iz Gradišča. ' K.vaiti KOROŠKI UTRIP Zakaj sprememba Tudi Josipdolčani naj bi letos dobili primeren vodni rezervoar. Toda, kot ugotavljajo, je nekdo spremenil lokacijo rezervoarja in sedaj naj bi bil nekoliko nižje od prvotno načrtovanega. Zaradi tega bo ostalo nekaj hiš še vedno brez vode, druge pa so vodo itak vsaj za silo že imele. Še bolj zanimivo pa je, da nihče ne ve, kdo in po čigavi odobritvi je spremenil lokacijo!? ral cb deževju? Četudi so planinske ceste že “stara lajna", je vendarle : na dlani dejstvo, da so vse slabše vzdrževane. Še posebej za območje Kozjaka, do Mlak in Pernic in deloma Ojstrice so bile ob topit-vi snega marsikje prevozne samo še za najmočnejše traktorje. Marsikje so se zasilnega krpanja in gramoziranja lotili ljudje kar sami. Vendar to, kot vidijo in občutijo, nikakor ni tista prava rešitev. Kaj bo ob pomladnem deževju? Čistilna naprava bc! Pri KS Muta je že na ogled idejni načrt za novo čistilno napravo, ki so jo strokovnjaki locirali na območju Spodnje Mute ob iztoku Bistrice v Dravo. Gre za preizkušen avstrijski projekt, ki se je baje izkazal doslej za enega najbolj učinkovitih. Je pa nekoliko dražji od drugačnih izvedb. Ped Plave črte Vuzeničani so na nedavnem zboru občanov med drugim opozorili in dali jasno vedeti, da zahtevajo ustrezno zaščito za ljudi in kraj, ki je prišel pod ta-koimenovano "piavo črto", ki označuje, do kod bi segla voda v primeru trenutne porušitve jezu na Golici. Udarni val bi, ko bi dosegel pri Muti Dravo, deloval tudi povratno in ogrozil dober del Vuzenice, predvsem pa Spodnji trg. Kultura punii KOnCERT? mer. Od po do! Vest je vznemirila duhove. Težko pričakovani in v medijih napovedani koncert skupine Niet je bil odpovedan zadnji trenutek: ni bilo časa za uradni preklic. Potencialni poslušalci, tudi iz drugih krajev, so se morali pred zaprtimi vrati dvorane kulturnega doma v Starem trgu obrniti in oditi. Pa tako lep dan je bil.... Slovenje * graška koncertna scena, ki je tukaj zaživela, si je v slovenskem rockovskem proštom že začela ustvarjati ime in status zanimivega, za različne alternativne skupine odprtega koncertnega odra. Vzporedno so se razvijale tudi ideje o (sub) kulturnem klubu, ki ga mesto, ki ima na kulturnem in mirovniškem področju svetovni sloves, nedvomno potrebuje. Naenkrat pa tale fiasko. Novinarska raca? Potegavščina? Neresnost? - Niet! Organizator, ki je želel izpeljati ta koncert in ga najavil v vidnejših slovenskih časopisih, ni tako neumen, da bi pljunil na svoj trud, vložen čas in energijo ter naplahtal publiko. Krivca je potrebno iskati drugje. Vodstvo Kulturnega društva Stari trg, ki upravlja z omenjeno dvorano, je naenkrat, nekaj dni pred petkovim koncertom, odpovedalo gostoljubnost. Češ, naslednji dan bo tam nekakšen občni zbor (v soboto ob 8. uri zjutraj!) in nočemo, da bi dvorana smrdela po pijači. Ni dvorane, ni koncerta. Zvedelo pa se je, da je bila v soboto zjutraj dvorana prazna! (kar so nekateri, ki imajo izkušnje s sceno izpred nekaj let, že prej jasnovidno prerokovali). Zvečer pa so imeli, verjetno sami abstinenti, veselico z narodnozabavnim ansamblom; zlobneži pravijo tej idilični kičasti zvrsti glasbe "goveja muzika". Videti je, da je nekdo tako zagoveden, da v tem kraju namerno onemogoča koncerte, ki mu niso všeč in s tem razvoj subkultumih dejavnosti, ki jih niti ne poskuša razumeti. Raje imajo prazno dvorano, ki zaudarja po zatohlosti, ker je premalo izkoriščena, kakor punk koncert, ki bi temeljito prezračil ozračje starih pndcev. Zaradi čudno kritičnih kriterijev nekih kvazikultumikov je koncert izzvenel kot slaba šala. Res lepa promocija Slovenj Gradca. Škoda. Saj nas ne bodo več jemali resno. Vse to zaudarja. Krivci pa vihajo nosove in se sprenevedajo. Kdo bo prevzel odgovornost? V usmrajeni družbi, kot je naša, verjetno nihče. Ta manifestacija zaplankanosti in arogantne zadrtosti se, tudi v širšem proštom, odvija že kar predolgo. Hkrati pa je to, skupaj s socialno klimo krasen gnoj (kompost) za rast (post)punkov-skih skupin; ostrih, družbeno kritičnih in brezkompromisnih. Slovenska turneja kultne punk skupine nas je torej obšla kot garjave pse, Nieti pa so neovirano nastopili v večjih urbanih in kulturnih središčih, kjer so predstavili svoje delo in s kompaktno ploščo obeležili prvo desetletko. V družbi skupine krajev, ki imajo posluh za ustvarjanje in nastope alternativnih izvajalcev, se je po časopisih - neupravičeno -pojavljalo tudi mesto "glasnik miru", nato pa tiho zdrknilo nazaj v svoj zatohli mrtvi provincialni prostor, v katerem se na ravni mladinskih kultur, razen v kleteh, ne dogaja nič. Na periferiji ni znakov življenja. Mesto miru za zdaj razglaša in dela reklamo za posmrtni večni mir. Pastirji crknjene krave, v tem vakuumu bo s to duhovno mrhovino nemogoče dokazati obstoj življenja pred smrtjo. Da bi počivali v miru? Niet! "Punk is not dead!" Še bomo plesali pogo! Popljuval sceno in otresal gobec: pes(nik) Blaž Prapotnik radie aita mm PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS Li., radio alla d.o.o. radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU W.H Mhz Kultura Dolič pri flli/linji fKRivnom HUDE lUKIIIE SO DJEH JVET K Stani Lušnic-Arsovsld, znani slikarki in likovni pedagoginji, sem se odpravljal z mešani občutki in nekje v notranjosti se mi je porajala kopica vprašanj, kako in na kakšen način jo predstaviti. Večerilo se je, sonce je zahajalo tam za Uršljo goro in nekoliko dlje od Staninega doma se je kazala Huda luknja v vsej svoji mračnosti, negotovosti in tudi skrivnosti. Ravno ta velika skalna gmota najrazličnejših oblik in nikoli ne dovolj odkrit svet so slikarko vodili, da se jim je tako globoko posvetila. Spoznavala in dojemala je ta svet že od svojih najzgodnejših let, saj skozi vsa leta svojega bogatega ustvarjanja in nenehnih iskanj živi in dela ves čas tukaj, v svojem Doliču in med svojimi ljudmi. V luči in pod vplivom slovenjegraškega likovnega središča je zrasla vrsta likovnikov, med katerimi je ravno Stana Lužnic gotovo ena tistih, ki je s pravim občutkom in trdim delom, včasih pa tudi nekoliko trme, svoje ustvaijanje privedla do zrelosti. 35 let že ustvaija in za njo je več kot 64 samostojnih razstav po vsej Sloveniji in tudi na tujem. Stana si je po začetnih poskusih in mnogo,, mnogo risanja ter preveijanja svojih risarskih sposobnosti (vse to je že daleč) sedaj zadala predvsem nalogo, kako bi začela na likovni način nekaj čisto po svoje. Začela je oživljati mrtvo kamenje, osamljene previse, pečine in stene Hude luknje. Ta malo poznani in redkim vzstrajnežem dostopen svet in njegovo tiho, odmaknjeno življenje je odkrivala v različnih letnih časih in v različnih odtenkih prihajajočega in odhajajočega dneva. In v pastelni tehniki je nastalo niz podob Hude luknje in kamenine na njenih platnih so veliko, veliko bolj mehke kot pa v resnici. Pa še na nekaj moramo opozoriti: V zgornjih prostorih marketa Mislinja je namreč odprta zanimiva razstava Staninega ciklusa v japonskem olju s poetičnim naslovom ŠEPETANJE TRAV. Kar precej veliki eksponati so to in so takorekoč ustvarjalna bera lanskega leta. Tako pristno in neposredno so prikazani krogotoki življenja v naravi v vseh letnih časih... Prikazano je bujno zelenje pomladnih trav pa razkošje mlade rasti v maju, ki se potem preveša v poletje. Zlasti domišljijsko in učinkovito pa je Stana Lusnicova upodobila makov Stana Lušnic - Arsovska pred svojim ciklusom "ŠEPETANJE TRAV" cvet. Ta žareča barva v blišču sonca v vseh pastelnih odtenkih počasi ugaša, postaja Hlasta, nato modra in potem srebrna. Pou-daijena je počasnost odmiranja in potem tisto dokončno, ko se izgublja v sivini meglenih in poznojesenskih dni. Stana Lušnic-Arsovska bo tudi v prihodnje nedvomno še slikala, kajti toliko smelih zamisli in načrtov še ima. Rada bi izrazila še veliko svojih iskrenih izpovedi. In če se ji to ne bo vedno posrečilo na platnu, bo to prenesla na papir, kajti tudi poezija tako za otroke kot odrasle sta njena posebnost. In Stana je dokazala, da je mojster na obeh področjih. Silvo Jaš BRAMAC VARNA STREHA Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke. Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali strehe damo 30-letno garancijo. Lepote strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami: izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individualnost svoje strehe. In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle. ZA VSE ŽIVLJENJE 30 let garancije=vaša varnost KUPON Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK: _______________ POKLIC:________________________ NASLOV:________________________ Odločite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost. •BRAMAC- če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično-informa-tivni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. d.o.o. Škocjan - vse za streho Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel.: 068/22-016, fax: 068/76-290 Tovarna II: 62375, Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, tel.: 0602/85-074, fax: 0602/85-206 Družabna kronika Varnostno obveščevalna služba slovenskega ministrstva za obrambo je izdelala fotorobot tačas najbolj znanega slovenskega kriminalista Prevaljčana Draga Kosa. V tej izdelavi je bila domišljija Voma tolikšna, da Kosa ne bi spoznala niti žena. Sicer pa smo te dni tudi na Prepihu najeli vojaške obveščevalce in z njihovo pomočjo dobili podobo tistega Korošca, ki je na Prepih najbolj jezen. Odgovore o tem, kdo neki je Korošec, ki ga prikazuje risba, pričakujemo na naš naslov v naslednjih štirinajstih dnevih. omopi V zadnjem času je gotovo najbolj spektakularna nezaupnica Janezu Janši, na Koroškem pa je med spektakularnimi odstopi v tem letu prednjačijo Vilko Čer-novšek, Stane Osojnik in odhod računovodje v Dimnikarskem podjetju Ravne. 2Amm Janezu Janši je te dni šlo resnično za nohte, saj si je v parlamentu moral priklicati na pomoč dogodek z Miroslavom Garbom. Za nohte pa je šlo tudi neodvisnemu sindikalnemu liderju Francu Tomšiču, saj je šele v drugem krogu premagal - Miroslava Garba. 2Mm\ s&cmepmmB/ M MIŠA MM NA KOROŠKEM RADIU V Radljah ob Dravi je hotel Kozjak gostil "prijatelje" in ob tej priložnosti na srečanje povabil tudi šarmantno in brhko Mišo Molk iz Ljubljane. Le-ta je posredno izpolnila želje Matjaža Zanoškar-ja, znanega slovenjgraškega Občinarja, ki si je isti večer skupaj z oktetovo druščino (oktet Lesna) kar solidno smukal okoli Miše. Vse dokler ni interveniral še bolj znani direktor Koroškega radia Franjo Murko, ki je bil do lepe Miše veliko bolj konkreten, saj ji je v primeru še nadaljnih razhajanj z Mitom Trefaltom j zelo jasno povedal, da jo takoj zaposli na Ko- hteJtSAčLctp roškem radiu- Ej’ MalJaž' fZTVptltUKV se najbo|j§jh pri. jateljev! \ F I \L A/ 0 \L h ■ Možak z motiko na rami. Kdo je to? • Črnjan, ki gre odkopavat zlatnike ali srebrnike. \sMwmm Kavtičnikov Joži, imenovan tudi Knoka Lovenbravški, je posta! glavni koroški dealer za to znano Munchensko pivovarno. Knoka pravi, da mora biti trgovec s pirom tisti, ki se na pir najbolj spozna. In Knoka to gotovo je. in prepihane čveke V metu POHORJE 2MflWKfiiA im&Rjm sum ^red nekaj meseci je znameniti slikar Tisnikar čisto po naključju ugotovil, da se je prodajala risba z ogljem, ki je bila zelo slab ponaredek Tisnikarjevih del, vključno z njegovim podpisom. In hop! Ni bilo dolgo, ko so Tisnikarjev! prijatelji in strokovnjaki tega ponarejevalca odkrili in ga prijatelsko prepričali, z Jožetom vred, da teh neumnosti v bodoče ne počenja več. V hotelu Pohorje Slovenj Gradec pa je pred nekaj dnevi s stene zmanjkala Tisnikarjeva prijazna vrana, veliko vredna in za zmikavta verjetno privlačna. Spet pa se v ožjem Jožetovem krogu ugotavlja, da tat ne bo prišel daleč. Prepričevanje o krajah pa bo hotel tokrat prepustil policiji. mvo9 Revitalizacija Mežiške doline, ki se je loteva REVIT, je skozi očala dr. veterine gospoda Čretnika hudo v zagati (tako bi se dalo soditi po njegovih nastopih na razvojni konferenci na Rimskem vrelcu). Zdaj, ko kmetje niso več razredni sovražniki, postaja namreč jalovost krav največji problem. Osnovni vzrok je seveda v tem, da je veterina, kot jo vidi gospod doktor, še do vratu v boljševizmu, saj so uspeli zrušiti to, kar je njemu uspelo zgraditi v času, ko je bil kmet še razredni sovražnik. \* Koroška prav zares igra pomembno vlogo pri vseh dogajanjih v Republiki Sloveniji. Korošci ne samo, da so vključeni v večino afer (Komar, Kos, Garb, Civilna iniciativa), ampak so se izkazali za odlične vizionarje. Že na predlanskem Miklavževem večeru v Slovenj Gradcu so napovedovali, da bo Kacin prehitel Janšo ob izdatni podpori Igorja Bavčarja (na sliki). Dr. Drnovšek je menda že takrat budno spremljal in komentiral tekmo. Zato morda ni naključje, da se je tudi po zaenkratnem finalu takoj odzval Koroškemu radiu, kjer je bil gost pre-šnji teden. Janša pa je nastopil na Radiu Alfa. TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD v sodelovanju z Inženiringom TRABERK d.o.o. DRAVOGRAD PCS LOVNO ŠPORTNI l< HI I ■ IS TRABERK OPAVOCP/LC Naj se Vam že takoj na začetku zahvalim za vašo pozornost in izkazan interes za sodelovanje pri izgradnji POSLOVNO ŠPORTNEGA KOMPLEKSA TRABERK DRAVOGRAD. S pričujočim pregledom vam želimo predstaviti zasnovo celotne realizacije kompleksa, predvsem v pogledu mikrolokacije posameznih objektov, njihove oblike in vsebine. Kompleks je lociran na zemljišču med obstoječim nogometnim igriščem in magistralno cesto Dravograd - Mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu. To območje je po prostorskih pogojih ureditvenega območja naselja Dravograd (PUP) predvideno za gradnjo poslovnih in javnih objektov. Na razpolago je 17.000m2 stavbnega zemljišča, ki je pretežno komunalno urejeno in je v lasti TCP KOŠENJAK Dravograd. Že od začetka osemdesetih let želimo v našem podjetju na tem zemljišču zgraditi hotel visoke B kategorije. Za izgradnjo hotela je bilo izdelanih tudi nekaj idejnih zasnov. V zadnjih letih pa smo na osnovi temeljitih analiz prišli do zaključka, da bi bilo na tako atraktivni lokaciji nesmotrno zgraditi samo objekt za hotel. Zato smo se odločili, da ponudimo možnost gradnje tudi investitorjem drugih programov, predvsem trgovskih, gostinskih, storitvenih in ostalih dejavnosti. Tako smo konec lanskega leta že opravili predstavitev planirane izgradnje in izvedli anketo, s katero smo pridobili potrebne podatke za določitev vsebine objektov. Z zadovoljstvom sporočamo vsem, ki spremljate naša prizadevanja za izgradnjo novega PŠK Traberk Dravograd, da potekajo aktivnosti za pridobitev potrebnih soglasij in mnenj po planu, vse na osnovi strokovnih podlag za pridobitev lokacijskega dovoljenja in v skladu s sprejetimi srednje in dolgoročnimi plani občine Dravograd in prostorsko ureditvenimi pogoji. Prav tako zelo uspešno pridobivamo posamezne vlagatelje - soinvestitorje in z njimi sklepamo ustrezne predpogodbe. Priznamo, da je zanimanje za nakup oz. soinvestiranje preseglo naša pričakovanja. Veseli smo, da bo v kompleksu Traberk zastopanih toliko različnih dejavnosti, od storitvenih dejavnosti, preko trgovin in predstavništev do zdravstvene in hotelsko - turistične ponudbe. Predvideni pričetek gradnje je v mesecu maju 1994, projekt pa naj bi bil končan v 10 - 12 mesecih. Tako bomo na zemljišču, ki nam ga je za gradnjo že leta 1982 pridobil naš takratni direktor g. Štefan BOROVNIK, zgradili objekte po željah investitorjev in potrebah občanov ter gostov - turistov. S pridobitvijo investitorja bencinskega servisa imamo zagotovljena potrebna finančna sredstva za izgradnjo zahtevnega novega križišča za varno in sodobno odvijanje prometnega režima in ureditev prepotrebnih parkirnih mest, kar bo razbremenilo že tako prometno preobremenjen trg. Bencinski servis je po strokovnih podlagah od magistralne ceste ločen s 30 m široko zelenico in drevesnim parkom. Bencinski servis bo ustrezal najsodobnejšim in najzahtevnejšim evropskim predpisom za tovrstne objekte. Zaradi veliko napačnih in očitno tudi zlonamernih dezinformacij o gradnji kompleksa, ki se pojavljajo v javnosti, pripravljamo pisni prikaz vseh aktivnosti, s kronologijo dogodkov od leta 1982, ko smo že pridobili dovoljenje za gradnjo hotela, trgovskega centra in avtobusnega terminala, nadalje do vmesnih, zaradi finančnih težav neuspelih poskusov gradnje, pa vse do današnjih dni, ko smo tik pred tem, da uresničimo dolgoletno potrebo in željo našega kolektiva po sodobnem hotelu in razvejani trgovsko gostinski dejavnosti. Iz tega prikaza bo razvidno, kako in kdo vse se je trudil pri realizaciji tega programa, ki bo omogočil 60-70 delovnih mest, izboljšal prometno ureditev Dravograda in popestril njegovo ponudbo. Zadovoljni smo, da smo vrtičkarjem omogočili nadomestna zemljišča. Ponovno naprošamo vse, ki s starih vrtov še niso odstranili fižolovk, da to čimprej storijo, ker bomo aprila pričeli z geodetskimi in pripravljalnimi deli. Ponovno vabimo vse, ki jih karkoli zanima o gradnji PKŠ Traberg in tudi tiste, ki bi radi o gradnji povedali svoje mnenje, zlasti stanovalce Koroške in Viške ceste, da se osebno zglasite ali pokličete po telefonu 83-073. Zelo radi vam bomo postregli s pravimi informacijami in v največji meri upoštevali vaše želje ali pripombe. Direktor TCP Košenjak Anton VRTIČ DRAYOGRAICnM ZA DRAYOCRAD HOTEL MERX RAVNE n **w iiìi'ìX iž ^ vas vabi na dnevi %1‘TA.JS'KE rK!U!tiI9{JT,. Jedi daljnjiga vzhoda ho za vas pripravtjal kuhar Li Zhong ‘VJii iz Šanghaja. "Kitajski specialitete ( 28 izvirnih jedi ) strežemo od 05. aprila do JJ. maja in sicer: ob dtlavnikjh od 17. do 22. ure ob sobotah od 17. do 24. ure ob nedeljah od 12. do 21. ure Prisrčno vas vabi MANI d.o.o. - HOTEL MERX RAVNE (QÈ sèéèM) g simsmMmB \?Mš IPM KITAJSKA KUHINJA VINOTEKA Mihelač VINOTEKA MIHELAČ vljudno obvešča cenjene goste, da posluje od 9. aprila 1994 v NOVIH PTO6TOM V 6TAQI ULICI 7 NA QAVNAH NA KOROŠKEM. še naprej se priporočamo za obisk in Vas vabimo, da se prepričate o naši borati ponudbi vrhunskih vin iz vseh slovenskih vinskih rajonov. SLOVENJ GRADEC vsak dan... ...ves dan Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 iiwtek lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d 1 tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 PREPIH Mediji KOROŠKI RADIO TUDI zn mnnifino Slovenski parlament je konec marca sprejel Zakon o RTV Slovenija. Na pobudo Koroških in prekmurskih poslancev je bil sprejet amandma, ki določa, da sta predmet zakona tudi Murski val iz Murske Sobote in Koroški radio Slovenj Gradec. S tem je bila obema radijskima postajama uradno priznana vloga pri obveščanju slovenske manjšine izza meje. Doslej je to nalogo opravljala izključno RTV Slovenija, edino kompetenco za koroške Slovence pa je imel Radio Maribor. Takšna ureditev je bila, blago rečeno, čudna, kajti signal mariborskega radia nikdar ni segel do zamejske Koroške. Res pa je, da je Maribor opravljal določene naloge snemanj, zato tudi v bodoče ostaja v zakonu. Konkretizacija medsebojnih obvez in pravic še sledi. Nova zakonska ureditev je na nek način priznanje tudi za koroško regijo, kajti doslej ni bila nikdar priznana kot pomembnejši most z manjšino. Nekateri menijo, da nas od Avstrije ločijo visoke Karavanke, večina pa za slovensko Koroško sploh še ni slišala. M.V. Izobraževalni center SMERI, d.o.o Svetovanje in izobraževanje Koroška c. 14., Ravne na Koroškem noro nn koroškehh NA RAVNAH BODO KOT IZREDNI ŠTUDIJ POTEKALI PROGRAMI EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA: □ EKONOMIJA - POSLOVNA ŠOLA □ SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA UGODNO ZA VSE: □ KI IMATE DELO IN NAMERAVATE ZNANJA S TEH PODROČIJ ŠE POGLOBITI ALI RAZŠIRITI, □ KI IŠČETE DELO IN BOSTE Z NOVIMI ZNANJI POVEČALI ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI. KRATKA PREDSTAVITEV PROGRAMOV: 1. ekonomija - poslovna Šola "Poslovna šola" se imenuje višješolski program ekonomije, ki ga izvaja Ekonomska fakulteta Ljubljana. Program traja 2 letnika in daje strokovni naslov: EKONOMIST - VI. stopnja strokovne izobrazbe. Možne tri študijske smeri: a) ZUNANJETRGOVINSKO - KOMERCIALNA B) FINANČNO - RAČUNOVODSKA | C) POSLOVNO - INFORMACIJSKA SMER V izobraževanje se lahko vključi vsakdo, ki je končal katerikoli štiriletni program srednje šole (V.st. zahtevnosti) in tudi kandidati z višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Posebej bi radi opozorili, da je študij na poslovni šoli namenjen tudi diplomantom drugih (tehničnih, humanističnih ipd.) strok, ki se v svojih podjetjih ali ustanovah srečujejo kot vodje z ekonomsko, poslovno ali organizacijsko problematiko. V razvitem svetu so prav ti kadri najuspešnejši obiskovalci poslovnih šol. Študijski program omogoča prestop v višjega na visokošolski program, i Predavanja in druge oblike študijskega procesa bodo organizirana v popoldanskem času oziroma ob koncu tedna. POMEMBNO! Letošnji vpis je zadnji, ko bo program poslovne šole izvajan kot dveletni študij, naslednji vpisi bodo obsegali 3 letnike. 2. SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA Cilj programa je posredovati zaokrožena znanja in izkušnje s področja managementa. Namenjen je sedanjim in bodočim vodstvenim delavcem v podjetjih pa tudi dmgih institucijah. Program obsega 300 ur predavanj in traja eno leto. Vsebinska področja: 1. TEMELJI MANAGEMENTA (dr. M. TAVČAR s sodelavci) 2. PODJETNIŠTVO (dr. A. VAJIČIČ s sodelavci) 3. PRAVO ZA MANAGERJE (dr. K. PUHARIČ s sodelavci) 4. KVANTITATIVNE METODE ZA MANAGERJE (dr. B. KOŠMELJ s sodelavci) 5. ORGANIZACIJSKA PSIHOLOGIJA (dr. S.MOŽINA s sodelavci) 6. INFORMACIJSKI SISTEM ZA MANAGERJE (DR. I. TURK s sodelavci) I 7. MARKETING ZA MANAGERJE (dr. T. HRASTELJ s sodelavci) 8. POSLOVNE FINANCE ZA MANAGERJE (dr. I. RIBNIKAR s sodelavci) 9. PROIZVODNJA ZA MANAGERJE (dr. R. ROZMAN s sodelavci) 10. NAČRTOVANJE ZA MANAGERJE (dr. D. PUČKO s sodelavci). Predavanja kot metoda dela so omejena na minimum in praviloma obsegajo le sistematičen pregled snovi. Težišče izvajanja je na aktivnih metodah (seminarske naloge, diskusije, študij primerov...) Udeleženec si lahko izbere temo specialističnega dela potem, ko je uspešno opravil izpite iz devetih predmetov. Po uspešnem zagovoru kandidat pridobi naziv SPECIALIST MANAGEMENTA. Možen je prehod na magistrski študij - kandidat mora opraviti še dodatne 4 izpite. V program se lahko vpišejo kandidati z visokošolsko diplomo katerekoli smeri in 3 let delovnih izkušenj ter znanjem angleškega oz. nemškega jezika. Oba programa bomo na Ravnah začeli izvajati jeseni. Več informacij dobite v IC SMERI, d.o.o... Koroška cesta 14, Ravne (upravno poslopje Železarne - soba 10, 11) ali po telefonu 21-131 (interno 6796 ali 6769), kjer bo potekal tudi VPIS, in sicer do 26.4.1994. Y A B ( J C n I ! Izobraževanje KDO BO IETOS DOBU ZlflTO CnnKARJEYO PRiznnnjG grajski osnovni šoli. S tega tekmovanja je tudi naš posnetek. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje je letos že 17. po vrsti in je vedno najprej šolsko, nato območno in nato vseslovensko. Skupaj ga organizirata Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Kot je povedala Darinka Rose, pedagoška svetovalka za slovenski jezik na enoti Zavoda za šolstvo v Slovenj Gradcu, se je v 7. in 8. razredih vseh osnovnih šol na Koroškem letos zanj odločilo okoli 190 učencev. Na srednjih šolah, v 1. in 2. letnikih, je tekmovalo 10 učencev, največ gimnazijcev, v 3. in 4. letnikih pa štirje učenci. Skupaj se je februarja letos na vseh šolah v koroški krajini merilo v znanju iz materinščine čez 200 S Koroških osnovnih in srednjih šol se jih vsako leto kar nekaj znajde med najboljšimi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Tako se lahko z zlatim odličjem v letu 1991 pohvalita Janja Kota iz Vuzenice in Metka Erjavc s takratne SSNTPU Ravne, v letu 1992 Miran Kovač in Gabrijela Svanjak s Prevalj ter Tjaša Štruc iz Slovenj Gradca, v letu 1993 pa Tadeja Vulc iz Radelj ter Vlasta Žvikart, Miran Kovač in Majda Caler z Gimnazije Ravne. Za letos še ne vemo, kako se bomo mladi Korošci odrezali v vseslovenskem merilu, saj tekmovanje v znanju iz materinščine še ni končano. Sklepni del bo potekal konec marca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, udeležilo pa se ga bo sedem učencev, ki so bili najboljši na območnem izboru v soboto, 12. marca, na dravo- učencev in dijakov. 63 najboljših se je nato udeležilo območnega izbora, od teh pa se je srebrno Cankarjevo priznanje osvojilo 15 osnovnošolcev in štirje srednješolci. Od teh grejo po trije najboljši z vsake stopnje na vseslovensko tekmovanje. To so osnovnošolci Staša Ter-nik z radeljske OŠ (mentorica Blanka Dlopst), Martina Gla-senčnik z OŠ v Šmartnem (mentorica Vlada Verčkovnik) In Marko Božič z dravograjske OŠ (mentorica Hilda Ferk) ter gimnazijci Vlasta Žvikart, Jasna Hrnčič in Miran Kovač (mentorica Silva Sešel). Na 11. stopnji bo tekmovala tudi Jerneja Lorber, dijakinja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu (mentorica Marija Malie). V tekmovanju za Cankarjevo priznanje namreč sodeluje tudi ta gimnazija. Naslov letošnjega tekmovanja je bil Podobe sveta, sicer pa za osnovnošolce Pisane školjke poezije, za srednješolce pa Kdor hoče videti, mora gledati s srcem in Čas v eseju. Kot zanimivost naj navedemo še nekaj iz prejšnjih let, npr.: Ljudsko izročilo v slovstvu, Slovenski jezik - naše bogastvo, Vsaka domovina ima svoje nebo itd. Dravograjska osnovna šola je letošnje območno tekmovanje ob pomoči pokroviteljice Skupščine občine Dravograd skupaj s Slavističnim društvom Koroške, ki ga vodi prof. Irena Oder, in koroške enote Zavoda za šolstvo in šport, katerega slavistični del vodi prof. Darinka Rose, dobro organizirala. Uspelo ji je pripraviti prijetno srečanje mladih, ki se bolj kot večina zanimajo za materinščino. Zadovoljni so bili tudi mentorji. "Bilo je zanimivo. Težak test. Dobra hrana. Na začetku prestrašen, na koncu vesel," je zapisal eden od udeležencev, drugi pa: "Mislim, da je prijetno doživetje in da je dobro, da se preizkusimo v znanju." Prav to pa je tudi namen tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Helana Merkač I Splošni prodajni program: Izclujcmo kvalitetne Betonske izdelke in jih prodajamo po konkurenčnih cenah: SGP KOGRAD DRAVOGRAD > vse vrste betonskih zidokov > pohodne plošče in več vrst robnikov > betonske cevi > drugo betonsko golonterijo za gradnjo objektov in ureditev okolja > betonske mešanice > po naročilu izdelujemo in vgrajujemo betonsko železo in mreže Tel.: 0602/85-070, 85-230 Fax: 0602/85-918 > izdelali smo KO - SIL silos za siliranje krme. SE PRIPOROČAMO! RAVNE NA KOROŠKEM, HOTEL MERX, Čečovje 5, tel.: 0602/20-175 Odprto: od 8. do 15.30 ure, 1. in 3. sobota od 8. do 12. ure. MB d.o.o. NAROČILA NA p.p.45,^ 61101 Ljubljana ali na tel.: g (061) 213-475 J DZIRLO GUARD USTNIK ZA IMUNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUARD. DŽIRLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da na črne: kjer boste lahko opazovali njegovo KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja. : prozornega, delovanje. limili^ m S Cena: 999,00 SIT + PTT stroški GRAFIČNI STUDIO IVKO Čečovje 6, Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20-342 TISKARNA ODTIS RAVNE Javornik 13, 62390 Ravne Tel.: 0602-23-101, 22-718 > Priprava na tisk /računalniški prelom/ > Oblikovanje /design/ > Tisk > Izdelava štampiljk.... > Izdelava reklamnih tablojev IVKO - kvaliteta, ki se vidi Vršimo vsa tiskarska deia vključno s postavitvijo: > REVIJE, KNJIGE, PROSPEKTI, REKLAMNI LETAK! > NAVADNE IN RAČUNALNIŠKE OBRAZCE > USLUGE ENOBARVNEGA IN VEČBARVNEGA TISKA > NUMERACUA. IZSEKOVANJE ODLIČNE REFERENCE Razgledi Pi/e: Tone fu/nik Neizpodbitni slovenstva pokazatelji so brezdvoma govorica ljudi -narečje, pa naj je prepleteno s spačenkami - je literarna rast -bujnejša je, bolj potrebuje duhovno moč naroda - je zgodovina njena, slednjič so neizbrisni sledovi slovenstva v ledinskih in krajevnih imenih. v Korenine /loven/tva Koro/ke fooblkovalci /kupne /loren/ke literature slovenskega etimološkega slovaija, Versiteli eines Etymologicons der Slowenischen Mundart in Innerosterreich (1832). Pomembni so njegovi sestavki narodopisja, položaja slovenskega naroda, o vedno aktualni germanizaciji (Andeutung uber Kamtens Germanisiemng, 1826) v Carinthiji. Kranjska Cbelica je objavila prenekatero njegovo pesem, ki sta jo Čop in Prešeren zelo cenila. Tkal je skupni Slovenski literarni obraz pa tudi vez z nemškim sosedom: Tudi modrica slovenska zvupa se prepevlati, njej prijazna grata nemška sestmo per njej sedi. (Na Slovensce, odlomek, 1811) Poln ponosa je napisal verze in z njimi prebujal narodno zavest Zarja lepa se razliva Čez slovenji Gorotan, zbuja dremanje častljiva, oznanjuje svetli dan, Slava bode spet slovela, ki Slovencem da ime, po deželah se raznela, perdobila češčenje. (Na Slovence) ...Drigači govore z dosti besedami Krajnci, drigače Korošci, drigači Štajerci inu Dolenci ter Bezjaki..." (Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža 1555, izdaja NB). Tmbar se je zavedal razlikosti slovenskih pokrajin, odtenke slovenskega govora in zato je že ob samem nastanku knjižnega jezika težil k skupni podobi. Protestantizem je v skladu s svojimi težnjami, da vsak sam bere Sveto pismo, snoval slovensko šolstvo. Pod tem vplivom je v Celovcu začela delovati stanovska šola, kjer so negovali tudi slovenščino, rektor šole je bil znani humanist Megiser. Tudi deželni stanovi Koroške so gmotno podprli tisk Dalmatinove Biblije (1584), pa tudi pri njeni jezikovni reviziji je sodeloval predikant Janez Fasank (Faschang), ki je takrat deloval v Celovcu. V 18. stoletju se je Koroška vidno vključila v razmah slovenske literature. Vidno mesto pri preobrazbi slovenskega knjižnega jezika je imel Korošec Ožbalt Gutsmann. Pomembni sta njegova slovenska slovnica Windische Sprachlehre (1777) in slovensko nemški slovar Windisches Worterbuch (1789). Gutsmannov slovar je bil "ena poglavitnih opor tudi kranjskemu preporoditeljskemu razvoju, pa je tudi pomagal, da so se končno vsi Slovenci združili v narod s skupnim književnim jezikom". (I.Grafenauer, Slovensko slovstvo...490) Gutsmannovo jezikovno delo je za njim poglobil Urban Jarnik, sestavljalec prvega Po Grundtneiju je izdal knjigo Sadjereja (1817), s čimer je utijeval strokovni slovenski besednjak. Entuzijastičen narodopisec, rodoljub in pesnik Matija Schneider je napisal prvo slovensko dramo o celjskih grofih - Ulrik, grof Celjski. Celovec je postal za nekaj desetletij vodilno mesto pri rasti slovenske literature in slovenske misli. Leta 1852 je Slovenska Bčela priobčila pismo Krajnskega bralca: "Storite gori v Celovcu karkoli zmorete, da nam slovenščina ne zamre. Celovec je zlasti na Koroškem, s slovenskimi knjigami pretežno poljudnega leposlovnega branja. Z njimi je Slovencem na Koroškem utijevala materinščino in slovensko vzajemnost. Tedanji celovški škof Mayer je podpiral te slovenske pobude, enako med drugim tudi škor Wiery. Doma in po svetu je buril ognjeviti panslavist Matija Majer - Ziljski. Bil je velik poznavalec in zapisovalec narodnega blaga, boril se je za enakopravnost slovenskega jezika v šoli in v uradih, potegoval se je za zdmženo Slovenijo. Ali pred napadi ali v slovanskem zanosu se je preselil v Prago, kdo To literarno ozračje je pritegnilo celo profesoija matematike, Kozana Matijo Ahaclja, bil je pomemben mentor slovenske literature na Koroškem. Eden največjih duhov slovenske politične zavesti na Koroškem je bil Andrej Einspieler, prodoren časnikar in pravi ljudski tribun. Političen dedič mu je bil nečak njegov Gregor Einspieler, dolgoletni urednik slovenskega časnika Mira. V vseslovenski prostor je zlasti segel neutrudni profesor Anton Janežič, zlasti s Slovenskim Glasnikom, prvim slovenskim čisto literarnim glasilom. Med sodelavce je pritegnil vse veljake slovenske literature: Levstika, Eijavca, Jenka, Stritaija, Gregorčiča.... Pripravil je tudi knjižno zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov. Tu je izšel prvi slovenski roman Deseti brat. Sestavljal je slovenska berila in slovenske slovnice za šole. Bil je med stebri Mohorjeve dmžbe. Ena slednjih podob Koroške v tem meteornem poletu slovenske literature na Koroškem je Šketov Kres, je Sketova povest Miklova Zala, povest hrepenenja in zvestoba narodu in jeziku. -se nadaljuje naša nada, upanje". naše Svežega poleta razvoju slovenskega slovstva je prenesel v Celovec A M. Slomšek. Že kot spiritual je organiziral tečaje slovenskega jezika za bogoslovce, z njimi je osnoval literarni list Drobtinice. Bil je tudi med pobudniki in ustanovitelji prve slovenske založbe. S svojim vsakoletnim darom je polnila police slovenskih domov, ZE 32 LET SMO Z UAMI RADIO RADIJE I 9 Koroška cesta 2, tel/fax 0602/71-170 Slišite nas: ob torkih med 13.30 in 15.30 ob četrtkih med 16.00 in 18.00 ob sobotah med 09.00 in 11.00 ob nedeljah med 10.00 in 14.00 Pokličite RADIO RADIJE! Razgledi Piže: Rok Tenue SE Bomo w Sil Tum- ZEfli ? Konec marca je bil v Ljubljani 31. sejem Alpe - Adria - Svoboda gibanja, mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije. Neposredno prisotnih ali zastopanih je bilo 435 razstavljal-cev iz 21 držav, v sejemskem biltenu pa nismo zasledili Koroške. Pač, prijavilo se je turistično društvo Slovenj Gradec, ki je najavilo predstavitev kulturnih in drugih turističnih zanimivosti kraja, hotelskih zmogljivosti in kulinaričnih posebnosti. In kako smo mi videli predstavitev Slovenj Gradca ? Slovenjgraški turistični delavci so bili skupaj z Miss Koroške ’93, ki je bila v vlogi hostese, šest dni na razpolago obiskovalcem v prvem nadstropju hale B Gospodarskega razstavišča. Letošnja lokacija in urejenost prostora sta bila veliko boljša kot lani. Pod streho "štanta", ki je imel naslov Turistično društvo Slovenj Gradec, so sodelovali Kompas Hoteli, Kompas Continental in GTC Kope. Obiskovalci so bili povabljeni v hotel Kompas, hotelirji pa so jim ponudili še obisk pestre Koroške s strokovnim vodstvom ter obljubili vse, razen dolgčasa. Kompas Continental je pripravil katalog s cenami letovanj na slovenski obali in v sosednji Istri, sicer pa so se lahko obiskovalci seznanili s celotno dejavnostjo te turistične agencije. GTC Kope se je sejma udeležil s preskromnim reklamnim letakom v velikosti 10 krat 21 cm, ki ga iz neopaznosti ne vleče niti dvojezičnost (slovensko in nemško). Sicer so bile prisotne tudi povečane fotografije z impresivnimi motivi s slovenjgraškega Pohorja, vse to pa potrebuje izdatno nadgradnjo za učinkovitejšo ponudbo. Ze zato, ker so se nekateri radovedneži zanimali za minuli neljubi dogodek na Partizanskem domu, to pa je v bistvu čista antipropaganda, ki dobesedno "ubija" že tako in tako hirajoči GTC Kope. Turistično društvo Slovenj Gradec je žal le s prospektom predstavilo kulinarične posebnosti kraja, okus le teh pa bodo turisti lahko preizkusili kdaj drugič. Društvo je vabilo tudi na 10. Mednarodno razstavo domače in umetne obrti in na 2. sejem Prezenta. Spotakniti pa se moramo na črni madež "papirnate" ponudbe slovenjgraškega razstavnega prostora. Gre za dva neokusna, ročno napisana letaka, ki sta vabila v hotela Rimski vrelec v Kotlje in Korotan v Portorož. O slovnici raje ne bi, vsaj malo osveščenega turista pa boli pristop, s katerim misli turistični delavec prepričati stranke, da mu pustijo denar. Morda pa iz omenjenih hotelov prihaja prepričanje, da že samo nizka cena tako močno vabi, da je vse ostalo zanemarljivo. Toda hotelitji iz Kotelj in Portoroža so se pošteno zmotili, saj takšna filozofija turizma vodi v boj za preživetje in dalje v propad. Sicer na sejmu nismo videli, da je Slovenj Gradec mesto Glasnik miai in s tem pomemben San družine OZN. Prav tako ni bilo zaznati informacij o razvoju občine. Poleg tega se ni vsem zdelo vredno predstaviti v "živo", s predstavniki, ki bi povedali to in ono, povdarili pomembne stvari, podrobneje potešili radovednost obiskovalcev, ki je ni manjkalo. Žal slovenjgraškemu društvu ni povsem uspelo biti v vlogi koordinatoija vseh turističnih potencialov občine. Med drugim tudi zaradi pomanjkanja denaija. Tako na primer letos na slovenjgraškem razstavnem prostoru ni bilo nobenega "show timea", ki bi pritegnil večjo pozornost potencialnih strank sovenjgraških turističnih institucij. Ni ga bilo zato, ker lanski nastopajoči še zdaj niso dobili plačila. Morebiti bo sklenjen kak posel več, Slovenj Gradec pa v naslednjem letu zagotovo ne bo postal turistično močnejši. Izkušnje kažejo, da se mora promociji Slovenj Gradca pristopiti bolj profesionalno in dosledno. Zato se je na prihodnji tovrstni sejem potrebno pričeti pripravljati že jutri, saj so obstoječa izhodišča zelo dobra. Da, na žalost pišemo samo o Slovenj Gradcu, Koroška je namreč izgubljena v sivini razmišljanja in delovanja ljudi, ki se danes tolčejo po prsih (nekateri pa so se tudi že potuhnili) za "neke" zasluge, v resnici pa niso niti prvi na vasi. Tudi zato je lahko Turistično društvo Slovenj Gradec v tesnem sodelovanju z ostalimi svetel vodič v svet turizma, kjer sta majhnost in zaplan-kanost povsem izključena. Na podlagi Odloka o ukrepih in pospeševanju razvoja malega gospodarstva v občini Ravne na Koroškem, objavljenega v Medobčinskem uradnem vestniku štev. 19/91, objavlja Upravni odbor Sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ravne na Koroškem RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV POD UGODNEJŠIMI POGOJI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM L VSEBINA RAZPISA Z razpisom se dodeljujejo krediti, ki jih odobrava poslovna banka v skladu z njeno poslovno politiko. Iz sredstev občinskega sklada se za te kredite zagotavljajo ugodnejši kreditni pogoji s subvencioniranjem realne obrestne mere. Dodeljevanje teh sredstev je poseben ukrep občinske politike kot pomoč pri razvoju malega gospodarstva, zato lahko za kreditna sredstva pod ugodnejšimi pogoji interesenti zaprosijo samo enkrat. II. MERILA ZA PRIDOBITEV IN NAMEN KREDITOV Za kredite lahko zaprosijo mala podjetja z do 25 zaposlenimi ter redni obrtniki oz. samostojni podjetniki, ki že poslujejo ali na novo začenjajo z dejavnostjo. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imele investicije, ki izpolnjujejo kriterije, določene z Odlokom o ukrepih in pospeševanju razvoja malega gospodarstva, predvsem pa naslednja kriterija. □ investicije, ki zagotavljajo nova delovna mesta, □ investicije, ki zagotavljajo ekonomski učinek v čimkrajšem času (dokončanje objektov, nakup opreme, obratna sredstva za zagon dejavnosti) V primeru prevelikega števila zainteresiranih bomo upoštevali dodatne kriterije in dali prednost tistim dejavnostim, ki imajo za razvoj občine večji pomen. III. KREDITNI POGOJI Krediti se odobravajo pod naslednjimi odplačilnimi pogoji: □ doba vračanja: 5 let, z enoletnim moratorijem na odplačilo glavnice □ obrestna mera: R+7,5% letna Vsak prosilec mora imeti za načrtovano investicijo zagotovljenih 50% lastnih sredstev. Najnižji znesek kredita znaša 400.000 SIT, največji pa 3,5 mio SIT. Zavarovanje kredita se določi v skladu s pogoji banke, ki sodeluje pri kreditiranju. IV. VLOGE ZA KREDIT K vlogi za kredit je potrebno predložiti naslednjo dokumentacijo: a) Poslovni načrt po veljavni bančni metodologiji, ki jo dobite pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj SO Ravne na Koroškem. b) Obrtniki oz. samostojni podjetniki posamezniki še naslednjo dokumentacijo: -obrtno dovoljenje oz. priglasitev samostojnega podjetnika posameznika oz. dokazilo o pričetku postopka registracije obrti oz. samostojnega podjetnika posameznika -potrdilo o poravnanih zapadlih družbenih obveznostih -davčno napoved za leto 1993 c) Podjetja: ♦ sklep o vpisu podjetja v sodni register oz. dokazilo o pričetku postopka registracije podjetja ♦ zaključni račun za leto 1993 ♦ BON - 2 obrazec Sestavni del poslovnega načrta je tudi naslednja dokumentacija: ♦ kupoprodajna pogodba o odkupu poslovnega prostora ♦ najemna pogodba ♦ lokacijsko dovoljenje ♦ odločba o prigasitvi del ♦ gradbeno dovoljenje ♦ predračuni za nakup opreme ali gradbena dela Rok za prijavo na razpis je 5. maja 1994 Prijave na razpis sprejema Sekretariat za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj SO Ravne na Koroškem, kjer dobite vsa dodatna pojasnila in navodila za prijavo. àport Du/an movrič. violar RK Pievenl mOlfTER mOYRO "Mavro, Mavro, Mavro,..." je skandirala tisočglava množica v slovenjgraški dvorani, na parketu so rokometaši Preventa v polfinalu pokalnega tekmovanja premagovali ljubljanskega Slovana, v vlogi "režiserja" pa je bil vratar "ježkov" Dušan Mavrič. Mavrič je sicer Ravenčan, pred dobrimi šestimi leti pa je okrepil Slovenjgradčane. Ni Potreboval veliko časa, da si je pridobil simpatije rokometnih privržencev. Potem, ko je rokomet zapustil nekdanji vratar in kapetan moštva Borut Zorman, tvori spoštovanja vreden golmanski par z mlajšim kolegom Matovičem. ♦ Dušan, uvrstili ste se v pokalni finale in s tem prak tično že zagotovili nastopanje v evropskem pokalu v naslednji sezoni. Si sam to pričakoval? “Da, čeprav smo bili pred tem v krizi. To se nam ponavlja vsako sezono in za naše moštvo velja, da zaigramo najbolje, ko je to res potrebno. Zdaj se je to potrdilo. Pravi čas smo prišli do prave forme. Seveda po uspehu v pokalnem tekmovanju ne izključujemo končnice. Malo me je presenetil velenjski trener Požun, ki obljublja, da nas bodo prepričljivo premagali. Že res, da smo z njimi v prvenstvu obakrat izgubili, toda zdaj smo mi povsem neobremenjeni in v boljši formi". ♦ Mar napoveduješ napredovanje v polfinale končnice? "Težko je napovedati kar tako. Spoloh, ker se igrajo tri tekme. Nam teren v Rdeči dvorani v Velenju ni tuj, saj bomo imeli na svoji strani navijače z Orli na čelu, ki so eni najboljših v Sloveniji. Ri-ovalstvo med nami in Velenjčani je večno in odločijo lahko detajli, pa seveda sreča." ♦ Ne glede na prihodnje rezultate lahko letošnjo sezono označimo za zgodovinsko, saj ste prišli celo do četrtfinala evropskega pokala mest? "Za te tekme smo živeli kot še nikoli. Proti Švedom res nismo imeli kaj iskati, toda morate upoštevati, da takrat še zdaleč nismo bili v zadovoljivi formi. Sicer bi bil rezultat z močnim Drottom ugodnejši. Drugače pa smo prišli do dragocenih izkušenj." ♦Z njimi in še kakšno okrepitvijo bi lahko segli še višje, kajne? "Seveda. Vprašanje je, koliko bo naša uprava pripravljena vložiti v okrepitev. Potrebujemo dobrega zunanjega igralca, ki bo gole dosegal z devetih metrov ali še z večje razdalje. Sedanja ekipa je homogena in v celoti pripravljeni dosegamo lepe rezultate. Nov igralec lahko to homogenost tudi razbije in z okrepitvijo ni nič. Toda trener je za to, da vse skupaj uskladi. Mislim tudi, da mora biti javnost seznanjena, kolikšen denar bo vložen v morebitno okrepitev, saj potem ljudje vedo, koliko lahko od pridobitve pričakujejo." ♦ Ko sva že pri denaiju... Kakšne so vaše nagrade? "Prva ocena je: zadovoljive. Pri tem je treba upoštevati ekonomske razmere v naši regiji in tako naprej. Sicer smo nekakšni polprofesionalci, kar se tiče obveznosti, glede na splošne razmere v slovenskem Dušan Mavrič: "Moje najboljše obrambe šele pridejo." rokometu pa smo lahko v Preventu kar zadovoljni." ♦ Prevent ima obetavne mlade igralce. Kako gledaš nanje? "Verjamem, da jim je težko, ko čakajo na svojo veliko priložnost. Nekaj minutaže so si sicer nabrali, nekateri tudi zablesteli, toda zavedati se morajo, da jih trener težko pošlje v igro, če je vse podrejeno rezultatu. V tem primeru morajo biti potrpežljivi, na upravi pa je, da jih prav vse obdrži v klubu, saj predstavljajo pravo prspektivo." ♦Ali kaj pogrešaš nekdanje^ ga kapetana Zormana, s katerim sta bila še nedolgo nazaj prvi vratarski par Slovenije? "Moram reči, da ga pogrešam. Dobro sva se poznala in vedela, kdaj je kateri bolje pripravljen. Pred tekmami sva se kar sama dogovarjala, kdo bo stopil v gol. Še zdaj je Zoka vesel, če vidi, da dobro branim. Sicer pa je Triv-ko Matovič tudi dober golman. Veliko je branil v njegovi prvi sezoni v Preventu in dokazal, da zna braniti. Sam, na primer, nisem najbolj zadovoljen, saj kar šest tekem nisem stal v golu. Toda zato sem bil pravi proti Slovanu, upam pa, da to še ni vse z moje strani v letošnji sezoni." ♦ Svojčas so bili nekateri mnenja, da sodiš v reprezentanco... "Nikoli si nisem belil glave s tem. Vem samo to, da imam še veliko rezerve. Primanjkuje mi golmanskih treningov, potem pride še do kakšne poškodbe, ki te vrže iz ritma. Za golmane tako in tako velja, da so z leti vedno boljši. Kot za vino. Za sebe lahko rečem, da še nisem odigral živ-Ijenske partije. Nikdar še nisem bil povsem zadovoljen s svojimi obrambami. To bo še prišlo." ♦ In druge želje? "Želim si, da bi dobro odigrali tekme v končnici. Letošnjo 40. obletnico kluba je treba dobro proslaviti, potem pa vidim le še kakšen enomesečen počitek. Sezona je bila res naporna, tekme so si sledile v strašnem ritmu, saj smo igrali na treh frontah. Za naprej pa se ve: priprave na novo sezono." Rok Tamše šport PODEIItl pRiznnmn Drugič zapored je v hotelu Rimski vrelec v Kotljah predsednik Športne zveze Ravne Jože Šater skupaj s svojimi sodelavci pripravil svečan sprejem za vse kategorizirane športnike in njihove trenerje v ravenski občini. Posebnega priznanjaje bilo deležnih kar 44 športnikov, od tega 8 športnikov državnega razreda: alpinista Dani Vezovnik in Zala Žaže , alpski smučar Primož Pustoslemšek, smučar kombinatorec Erih Pečnik, smučarska tekačica Nataša Lačen, plavalec Miha Hribernik ter atleta Uroš Verhovnik in Danilo Ošep. Poleg naštetih je priznanje prejelo še 36 športnikov mladinskega državnega in občinskega perspek- tivnega razreda. Posebni nagradi sta prejela tudi najboljša športnika občine Ravne v letu 1993, alpski smučar Mitja Kunc in smučarska tekačica Nataša Lačen, oba člana SK Nova Oprema iz Črne. Na sprejemu v Kotljah sta bila navzoča tudi predsednik IS občine Ravne dr. Matic Tasič in predsednik skupščine Adi Cigler, ki je v svojem pozdravnem govoru tudi čestital športnikom za dosežene uspehe. Poleg naštetih priznanj so bili s strani Športne zveze posebnih nagrad deležni še: Peter Ozmec, dobitnik Bloudkove plakete za delo v invalidskem športu, dr.Brane Breznikar, udeleženec triatlona jeklenih na Havajih in Jože Lečnik, mednarodni odbojkarski sodnik, ki je bil edini v Sloveniji izbran za sojenje svetovne lige. Doktor Breznikar na/topil na triatlonu y flori Zelandiji lEiof še nn KflftAIMKE OTOKE Dr. Brane Breznikar iz Kotelj je 13. marca letos edini iz Slovenije nastopil na prvem od sedmih triatlonov za svetovno serijo, ki je bil v Aucklandu na Novi Zelandiji. Triatlon jeklenih, imenovan ironman, je bil po pripovedovanju dr. Breznikarja eden najtežjih doslej, saj je potekal po izjemno razgibanem terenu in pri temperaturi okoli 30 stopinj. Udeleženci so morali prekolesariti 180 km, preplavati 3800 metrov in preteči maratonsko progo 42 km. Skupno je nastopilo 689 udeležencev iz vsega sveta, Breznikar pa se je uvrstil na absolutno 133. mesto, medtem ko je bil v svoji starostni kategoriji od 40 - 45 let deveti. To pomeni, da je bil njegov nastop uspešen, kajti tudi tokrat je štartalo kar precej tekmovalcev, ki se s triatlonom ukvarjajo profesionalno. "Zaradi slabših zimskih priprav s kolesom mi je nekaj preglavic povzročalo prav kolesarjenje," je po vrnitvi iz Nove Zelandije povedal jekleni doktor s Koroške, kot pravijo Branetu Breznikarju. "Zato tudi nisem uspel ponoviti lanskega uspeha s Havajev, ko sem bil šesti v svoji skupini. Kljub temu sem s svojim nastopom izredno zadovoljen. Letos se nameravam udeležiti še triatlona na Kanarskih otokih, želja pa mi je nastopiti tudi na evropskem veteranskem prvenstvu na Finskem.” lužniKorn m ZUPADČE-VA ZmAGAll V AVSTRIJI Na takoimenovanem Kum-bergškem teku blizu Graza v Avstriji je letos nastopilo okoli 170 tekačev in tekačic iz petih držav, med njimi izjemno uspešno tudi skupina iz Slovenije. Najbolj se je izkazal Geza Grabar iz tekaške sekcije Radenci, ki je v malem maratonu na 21 km dosegel absolutno najboljši čas tekmovanja 1:14:17,69. Uspešni sta bili tudi naši koroški tekačici. Med starejšimi veterankami je prvo mesto osvojila Slovenjgradčanka Kazimira Lužnik, ki je za progo potrebovala nekaj več kot 1 uro in 50 minut. V teku na 5 km je absolutna zmaga pripadala Veroniki Zupanc iz Slovenj Gradca, ki je dosegla čas 18:51,55. PIAVAICEIA niŽlAARJA 12 KOIAJA Y CERKAEffl Na tridnevnem državnem prvenstvu v plavanju za dečke in deklice od 25. do 27. marca v Cerknem so plavalci in plavalke Fužinarja skupno osvojili kar 12 odličij. Najuspešnejša ravenska plavalka je bila Tanja Merzdovnik, ki je postala državna prvakinja v disciplini 100 m prsno, poleg tega pa je osvojila še dve zlati medalji v nastopu štafet 4 x 100 m mešano in 4 x 100 m prosto. Merzdovnikova si je poleg tega priplavala še tri druga mesta in eno četrto. Poleg nje so na državnem prvenstvu medalje osvojili še Marko Šuler, Špela Fras in Lidija Breznikar, ki je med mlajšimi deklicami osvojila prvi mesti na 100 in 200 m prsno. Miha Ti-sovnik je bil v hrbtnem slogu dvakrat četrti. YOJKO BEIAJ TRETJI Y SIOYEAIJI V Krškem in Trbovljah je potekalo državno prvenstvo Slovenije v kegljanju za mladince. Izredno lep uspeh je dosegel tekmovalec ravenskega Fužinarja Vojko Belaj, ki je med 64 kegljači osvojil 3. mesto. Naslov državnega prvaka je osvojil Ljubljančan Pintarič, drugi pa je bil Francetič iz Ajdovščine. Ravenčan Vojko Belaj, ki se s kegljanjem ukvarja šele slabi dve leti, se je izkazal predvsem z odličnim nastopom v Trbovljah, kjer je dosegel rezultat 907 kegljev. I.M d.d. POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 Nudimo Vam najugodnejše pogoje avtomobilskega kaska - BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z. VAMI Glosirana črna kronika ŽEJA POD VEiiuom Koroška je dežela gozdov. Bolj ali manj poškodovanih ali zdravih, kakor pač želite. In prav v teh gozdovih se dogaja marsikaj - najpogosteje krivolov ali divja sečnja. O takšnih in podobnih primerih je v policijskih kronikah sleherno obdobje zapisano marsikaj. In človek dobi ob prebiranju zapisnikov občutek, kot da ljudje v zvezi z gozdovi izgubijo smisel za lastnino. Že to samo po sebi je dovolj hudo, še hujša pa je škoda, ki tako v gozdovih nastane. No, zadnje čase se je razpasla zlasti navada, da neznani storilci odpeljejo posekano drevje ali hlodovino. Tako je na primer nekdo med 11.3. in 15.3. odpeljal 8 metrov dolg hlod ali 1,57 kubikov lesa, ki je bil pripravljen ob gozdno - kamionski cesti v Vurmatu. Gozdno gospodarstvo Maribor je bilo tako oškodovano za 27.286 tolaijev. Ob tem bi veljalo ponovno opozoriti, da je tatvina (tako dejanska kot tudi moralna) pač tatvina, ne glede na to, ali gre za družbeno ali zasebno premoženje. Tudi družbeni gozdovi niso "samopostrežnica"! • nflpfiDi Z gozdovi in samoto so povezani še roparski napadi. Tako je bilo vsaj včasih, kot lahko preberemo v najrazličnejših knjigah. Pa danes ni nič kaj bolje. Le da se tovrstno nasilje seli na ulice mest in da so takšna dejanja toliko bolj drzna. Tako se je na primer 17. marca okoli 21,40 na policijski postaji v Slovenj Gradai oglasil F.S. in povedal, da je bil pravkar žrtev roparskega napada. Ko se je vračal iz gostilne sta ga napadla dva neznanca in ga oropala, pri tem pa tudi telesno poškodovala. Kako nevarni so takšni napadi in da storilci pravzaprav ne izbirajo ne sredstev ne žrtev, pove podatek, da je bil "iztržek" ropaijev zares majhen - vsega 1300 tolaijev. Pa vendar je žrtev zaradi napada morala celo v bolnišnico. K temu bržčas sodijo tudi pretepi pred gostilnami oziroma disco klubi in bari, ki jih je v zadnjem času vse več. V njih vse pogosteje govori tudi hladno orožje, tako kot na primer pretep pred disco JOLYJEM v Radljah 12.3. okoli polnoči, ko je G.T. okoli sebe mahal z "metuljčkom" - seveda ne s takim, ki leta iz rožice na rožico, marveč s posebnim nožem, ki nosi takšno ime - in poškodoval J.G. Dcioync ncpfizui- YOfTI Minulo obdobje zaznamuje še ena značilnost: večje število delovnih nezgod. Značaj in lokacija takšnih nezgod pa kaže, da je previdonost pri delu vedno na mestu. Tako sta se 20.3. pripetili kar dve delovni nezgodi s hudimi posledicami - trajno invalidnostjo. Prva se je pripetila na eni izmed koroških kmetij, druga pa v Tovarni iver-nih plošč Otiški vrli. V obeh primerih sta poškodovanca izgubila nekaj prstov, ker sta z roko zašla v delovno območje stroja ali žage. . HYTO ■ CESTA Hudo opit, zamišljen ali pa jezen je moral biti NN, ki je v noči na 20.3. v Slovenj Gradai storil kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari. Zgrešil je namreč cesto in hodil po strehi avtomobila, last J.R. To mu ni bilo dovolj: v cesto (avto) je naredil veliko zarezo, nezadovoljen pa je bil še z vzratnim ogledalom vozila in ga je odtrgal. "Hudi" popotnik je tako povzročil škode kar za okoli 133.000 tolaijev. Da ljudje v gozdove ne hodijo zgolj po les - o tem sem pisal v prvem delu prispevka - priča dejanje NN, ki je iz gozda na Jesenkovem vrhu odtujil 12,60 metrov žične mreže in tako gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec oškodoval za okoli 37 tisoč tolaijev. "Morda pa je neznanec ravnal po starem ljudskem pregovom, in od samega gozda ni videl dreves, pa je ročno sunil mrežo, ki mu je bila najbolj pri roki," bi to komentiral moj prijatelj "bifedžija" Miran. ’ Y lASTfll ZADCYI Čeprav bi novinaiji - in tako tudi jaz - potem ne imeli več kaj delati, mi je v zadnjem času iz policijskih zapisnikov najbolj všeč tole poročilo z dne 20.3.: "Enote na območju tukajšnje UNZ (Slovenj Gradec - OP. pisca) v zadnjih 24. urah niso poročale posebnosti." Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi takšna poročila lahko imeli vsak dan. Ampak samo ljudje smo tisti, ki bi lahko pripomogli, da bi jih v bodoče bilo čim več. Ljudje zbirajo marsikaj. Med "zbiratelje" bi bržkone lahko uvrstili tudi M.K. iz Slovenj Gradca, ki je utemeljeno osumljen kraje petdesetih steklenic (litrov) vina, ki jih je jemal iz kleti gostilne K. na Vrhah. Odtujil naj bi bil tudi dve krožni žagi z iste kmetije. Slišati je, da se M.K. namerava pred kadijo zagovaijati povsem preprosto: vino je jemal iz žeje, krožni žagi pa je potreboval za odpiranje steklenic. Ni si namreč želel sposoditi (beri suniti) še odpirača, ker bi ga potem morda celo osumili kraje! • KUUCAY- aičar Lahko delo je imel NN, ki je med 3.3. in 17.3. vstopil v notranjost novogradnje v občini Ravne. Odnesel je tisto, kar bi mu - če bi bilo pravočasno nameščeno -lahko dodobra otežilo delo: osem vložkov kovinskih ključavnic. Jasno: kakšen smisel pa imajo ključavnice, če niso na vratih. A.S. in T.Š. iz Velenja sta utemeljeno osumljena, da sta iz priročnega (tokrat je prav zares bilo vredno svojega imena) skladišča gostilne pod Velbom v Slovenj Gradai odtujila 50 literski (poln?!) sod piva. Če sta bila tudi v resnici na mrtvo žejna, jima morda ne bo šlo tako hudo za nohte: s krepkimi požirki sta del dokazanega materiala uničila (pivo namreč). Sod pa lahko tako ali tako vrneta. V zvezi z izginotjem štirih zajcev iz nezakljenjenega hleva I.H. v Vurmatu dne 15.3. bodo policisti pravzaprav imeli lahko delo. Tatvino je bržčas odpravil kakšen d i h u r. Treba je le še ugotoviti, če je imel dve ali štiri noge. Zajčja pečenka tekne obema! TJ. Iz policijskega slikovnega arhiva UNZ Slovenj Gradec prihaja tokrat fotografija, ki opozarja, kako pomembna je strokovnost pri delu. Prikazuje namreč požar, ki je zaradi nestrokovnega dela (valjenje) pri odpravi napake na dovodnem sistemu mazuta izbruhnil v tovarni pohištva v Pamečah. Po ugotovitvah strokovnjakov je šlo za vžig hlapov naftnih derivatov ter za eksplozijo in vžig mazuta na rezervoarju. Škode je za okoli 400.000 tolarjev, sledila pa bo tudi kazenska ovadba po 240. členu kazenskega zakona Slovenije zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ogrožanja ljudi in premoženja. K temu bi veljalo pridati še, da so nesreče zaradi nestrokovnega ali premalo zavarovanega valjenja pri nas precej pogoste. vžig iimpov PREPIH Kronika ŠE YEDflO: PREVEČ niKOHOUl Udeleženci v cestnem prometu so gotovo opazili, da je policija na Koroškem od 21. do 26. marca izvajala napovedano prometno akcijo. Povdarek tokratne akcije je bil na kontroli hitrosti in psihofi-zičnem stanju voznikov v cestnem prometu ter izvajanju zakonitih ukrepov zoper kršitelje. Policija je dosledno ukrepala tudi pri drugih kršitvah. Po izjavah inšpektoija za posebne naloge pri UNZ Sl. Gradec, g. Jožeta KOŠIRJA, je bil namen tokratne akcije generalna in specialna prevencija v prometu in ugotoviti, kakšen je odnos voznikov v prometu v kratkem časovnem obdobju, ko so vozniki vnaprej seznanjeni s poostrenimi in množičnimi kontrolami policije (Večer, Koroški radio),. Cilj te akcije kot tudi drugih pa je zmanjšanje kršitev v prometu, ki so najčešči vzrok za nastanek prometnih nesreč. V akciji je sodelovalo 62 policistov. In še beseda o ugotovitvah oz. zaključkih akcije: Zelo opazna je nedisciplina in ignoriranje cestno prometnih predpisov. Pozitivno oceno pa policija v tej akciji daje voznikom tovornih avtomobilov in avtobusov, saj med poklicnimi vozniki ni ugotovila niti enega voznika s prisotnostjo alkohola. Tudi število prometnih nezgod je bilo v tednu akcije manjše, samo pet, od tega pa je bila samo ena oseba telesno poškodovana. Delo z radarjem je pokazalo, da so se pri ugotavljanju prekoračitev hitrosti vozniki najbolj disciplinirali v tem tednu in od skupnega števila merjenih vozil kršili samo okoli 6%, kar v nenapovedanih meritvah pomeni kar 20 - 30 %. Glede na pogostnost kršitev se je nedisciplina in voznikova neodgovornost pokazala na področju psiho-fizičnega stanja voznikov, saj je bilo ugotovljenih kar 55 vinjenih voznikov, kar je za 16% več kot v podobni akciji prejšnji mesec. Policija na Koroškem bo s podobnimi akcijami nadaljevala, v aprilu bo kontrolirala pešce in kolesaije v prometu ter tehnično urejenost vozil. Pa tudi radar bodo ves mesec uporabljali. Torej, velja previdna vožnja in srečno na cesti! I.Fasvald ANTENSKI SISTEMI PAČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM: INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PKIHOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVIJ DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJI* UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI NAROČILA NA p.p. 45, 61 lOlLjubljano ali no tel.: “S (061) 213-475 Cang - SlCltlg shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne s teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri i tem je Omg - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo leže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja čang - Šlang fxxlo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Cang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. IME IN PRIIMEK POŠTNA ŠT. IN KRAJ ŠTEVIIX) ZAVITKOV Dobrodo/li v trgovinah / kruhom KOROŠKIH PEKARI! Dodietje kc«r ške paterne DRAVOGRAD, p.o. Koroška c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 SVETOVNI DAN ZDRAVJA ■ 7. APRIL 1994 ZDRfiyn iifTfi zn IGP flflffllEII Organizacija Združenih narodov je že leta 1948 ustanovila Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) z namenom, da bi poskrbela za blagostanje čim več ljudi na svetu. Naloge WHO so: zbiranje zdravstvenih informacij, nadzorovanje mednarodnih sanitarnih razmer, denarno podpiranje mednarodnih raziskovalnih programov ter usposabljanje medicinskega osebja za pomoč posameznim deželam v boju z boleznimi. Pomaga tudi pri širjenju zdravstvene vzgoje, ki je posebno pomembna pri preprečevanju infekcijskih bolezni in bolezni, ki so posledica nepravilnih prehrambenih navad. WHO je izbrala 7. april za Svetovni dan zdravja. Vsako leto ga obeleži s poslanico, povezano z nekim, za večino prebivalstva zelo perečim problemom. Letošnja poslanica je namenjena ustnemu zdravju, brez katerega po mnenju mnogih strokovnjakov ni zdravja! Generalni direktor WIIO Hiroshi Nakajima ugotavlja, da je v razvitih deželah doseženo bistveno izboljšanje ustnega zdravja, kar je posledica dobrih preventivnih programov, kot so: optimalna uporaba fluoridov, ustna higiena in navajanje na zdrave prehrambene navade. Na drugi strani pa opaža v mnogih razvijajočih se deželah veliko slabšanje ustnega zdravja in naraščanje stroškov vedno bolj zahtevnega zdravljenja. Temu bi se lahko izognili, če bi imeli izdelano dobro zdravstveno politiko. Zaradi velikih razsežnosti kariesa in drugih ustnih bolezni (obolenja dlesni, ustni rak itd.) je WHO leta 1982 izdelala cilje oralnega zdravja do leta 2000. Bili so plod večletnih raziskav in spremljanja nekaterih kazalcev ustnega zdravja v mnogih deželah ter rezultat nekaterih že utečenih preventivnih ukrepanj (npr. fluoridacija vode). Na osnovi nekaterih kazalcev smo ugotovili, da so ti cilji WHO za Slovenijo prezahtevni. Izdelali smo svoj nacionalni program, v katerega smo vključili vse nam dosegljive preventivne aktivnosti. Kljub začetni črnoglednosti smo v nekaterih regijah program kmalu dosegli, pri skupinah 12-letnih otrok pa smo dosegli celo cilje WHO. Danes se lahko na Koroškem pohvalimo z dobrim oralnim zdravjem naših otrok, starih od 3 do 18 let, čeprav je bilo pred petnajstimi leti še zaskrbljujoče. Verjetno se ne bomo mogli nikoli pohvaliti s fluoridacijo vode, smo pa dosegli optimalno fluoridacijo s tabletkami in pa velik interes posameznikov za ohranitev ustnega zdravja. Za dosežen nivo v preventivi zobnih in ustnih bolezni imajo ob zobozdravstvenih delavcih največ zaslug vzgojitelji in učitelji in seveda tudi prizadevni starši. Kljub doseženim uspehom pri mladi populaciji z rezultati še ne smemo biti povsem zadovoljni, kajti še vedno ne moremo dovolj dobro pokriti potreb odraslih in ostarelih prebivalcev. Tudi vse zastavljene cilje do leta 2000 bo težko doseči, saj je za njihov doseg potrebno ob dobro educiranih kadrih tudi veliko sredstev. Torej glavno besedo pri izpolnjevanju našega nacionalnega programa - USTNO ZDRAVJE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE - bo imela zdravstvena politika. Ta lahko s svojimi odločitvami dosedanja prizadevanja zavre ali pa jih iz otroškega in mladinskega področja prenese še na starejšo populacijo. Zobozdravstveni delavci upamo, da bo slednje prevladalo. Po mnenju WHO in po našem prepričanju bosta tudi v prihodnje vzgoja in prizadevanje vsakega posameznika ključ k napredku v ustnem zdravju, brez katerega ni zdravja! Jožica Ladič, dr.stom. specialist pedodont Liberalno demokratska stranka OO Ravne na Koroškem iporočilo medijem: V Črni, Mežici, na Prevaljah in na Ravnah so se konec tedna prvič sestali Krajevni odbori LDS. Prve naloge, ki so si jih zadali, so aktiviranje in razširitev članstva ter priprave na lokalno reorganizacijo. V Črni so se dotaknili tudi lokalnega problema, ki zadnje dni buri duhove Črnjanov: usoda Hotela Planinka in vodovod. V Mežici so sklenili zbrati vse sile za uresničitev projekta - prizidek k osnovni šoli. Na Prevaljah so zastavili organizacijo in aktivnosti v krajevnem odboru. Na Ravnah pa so se pogovarjali že o pripravah na nove lokalne volitve. Vsi krajevni odbori so sprejeli svoj ustanovni akt in vabijo vse člane in simpatizerje, ki imajo ambicije sodelovati v bodočih organih krajevne oblasti, da se jim pridružijo. P.S. Demanti PREPIHOVE čveke iz sredine: Prodaja pira na Koroškem se očitno ne bo zmanjšala. Nasprotno - po ustanovitvi krajevnih odborov LDS v Črni, Mežici, na Prevaljah in Ravnah se bo občutno povečala. Sekretar OO LDS Dušan PETROVIČ s.r. Pisma, odmevi "ČUDO- VITI ncviDin SVIT MIRflVC" Zeleni Ravne in Radlje smo se v svojih prizadevanjih za ohranitev našega dragocenega planeta Zemljo odločili, da organiziramo predavanje o naravi. Imeli smo izjemno priložnost, da povabimo na Ravne g.Marka POGAČNIKA, doma iz Šempasa, kiparja, avtorja mnogih knjig in publikacij, poznanega po zdravljenju krajine z litipunkturo, ki jo je razvil sam. Marko POGAČNIK nam s svojim poznavanjem in poglobljenim razmišlanjem o življenju narave in zemlje kot celote pove, da ima narava podobno kot človek svoje duševne in energijske razsežnosti. Govori nam predvsem o človekovem odnosu do narave in zdravljenju zemlje. Čas razmišljanja o neantro-pocentrični civilizaciji je postal za umetnike izziv in odtod izhajajo njegove izkušnje in misli, da se je po letu 1980 pričel ukvarjati z zdravljenjem zemlje. Najprej se je naučil radiestezije, koval železne igle in razvil litopunkturo. S postavljanjem kamnitih stebrov v krajini vzpostavlja pravilno delovanje energij in odpravlja blokade. Kot orodja za delo uporablja tudi meditacijo, petje in ples, ker s tem uglašuje prostor. Problem nesožitja z naravo leži v nas samih in ne v naravi in zemlji. Še pred desetimi leti smo mislili, da gozdovi rastejo in reke tečejo za nas, in da ostali živi svet obstaja zaradi nas. Govoril nam je o človekovem fizičnem telesu, ki je žariščni center energij, v katerem so različna energijska polja, ki so čustveno in mentalno ovrednotena, o povezavi človeka in okolja, ki je na tisoč načinov povezana celota in od te ne moremo sami sebe odcepiti. Naše misli in čustva so energije, ki se širijo kot radijski valovi okrog nas v prostor, in kaj pomeni, če določena množica ljudi misli na destruktiven način. Živali, drevesa in rastline so nadvse občutljiva bitja in ti valovi se širijo skozi intimno življenje in njihovo nežno strukturo. Kakor smo že spoznali vplive elektromagnetnih polj, radarskih anten, televizije, ki jih prav tako ne vidimo in občutimo, moramo narediti en korak naprej in spoznati vplive in moč naših misli in občutkov, ki silijo v prostor. Vsak človek ustvarja in deluje znotraj svojega osebnega fizičnega, mentalnega, čustvenega okolja, znotraj naših osebnih ekoloških sistemov. Kritično točko samoodtujenosti od narave pa bo človek prerasel s tem, ko bo vse hitreje spoznaval, da je resnično samostojnost svojega jaza moč uresničiti navznoter, na duševni in duhovni ravni. Marko POGAČNIK pravi, da je sedaj pravi trenutek, da zavestno pričnemo razmišljati o drugačnem odnosu do narave, o soodvisnosti nas in drugih živih bitij, brez katerih naš obstoj ne bi bil mogoč. Spremeniti moramo našo miselnost in zavest in izraziti večje spoštovanje do narave, saj nam ta prinaša notranji mir, kajti za rastline velja, da bistveno pomagajo, da je ta svet živ, poln radosti in življenskega zagona. Predavanje Marka POGAČNIKA je poskušalo odgovoriti na vprašanja, kakšne so nevidne razsežnosti zemlje in narave, kako jih človek doživlja in kakšen je njihov vpliv na kvaliteto življenja v določenem prostoru. Kaj se zgodi, ko človek po svoje preureja deželo, ne da bi se nevidnih svetov narave zavedal. Preden oblikujemo bivališča za ljudi, živali in rastline naj bi vključili celovito poglobljeno zavest o potrebah bodočih prebivalcev, kakšen je prostor in ga radiestezijsko pregledati. Predvsem odsvetuje novogradnje na nekdanjem odlagališču smeti zaradi razvijanja plinov. Naša narava pa je ogrožena zaradi vedno večjega izkoriščanja in rušenja zemlje. Posledice industrijskega razvoja in zgolj razumskega delovanja človeka v prostoru so vidne in občutene in bodo težko popravljive. Ogledali smo si nekatera njegova dela, knjige za zdravljenje zemlje, Ljubljanski trikotnik, Zmajeve črte, Ekologija in umetnost, OHO in posnetke o zdravljenju parka Turnich pri Kolnu. Odgovarjal nam je na naša različna vprašanja. Želimo si, da bi se z g.Markom POGAČNIKOM ponovno srečali, da bi detajlneje spoznali ožji del celote, na kateri prebivamo. ZA ZELENE RAVNE Elza GRUBELNIK izjAvn Kot Dravograjčanka podpiram protest svojih sokrajanov, objavljen v prejšnji številki Prepiha, ki so raztogoteni zaradi namena GTP Košenjak, da v sklopu načrtovanega "centra Traberk" blizu Dravograjske cerkve zgradi še bencinsko črpalko z avtopralnico. Kolikor vem, občani podpise zoper gradnjo še zbirajo, v trenutku, ko to pišem, pa se jih je nabralo že 241. Poslali so tudi prijavo na občinsko in republiško urbanistično inšpekcijo. Dravograd je kraj, v katerem živim, zato mi ni vseeno, kaj se z njim dogaja oz.kakšen je videti. Dogodki v njem pa žal vse prepogosto spominjajo na filme JOŽE-SILVA KREUH o’r-C'KL WIYAjS BREG 13-ME2ICA, TEL: 38 602 35 694 o Al Caponeju in njegovi tolpi. Ali pa na šolske fantazijske spise z naslovom Kako si mali Tonček predstvalja kapitalizem. Tako je kombinacija cerkev plus bencinska črpalka plus avtopralnica plus bifeji, trgovine in konferenčne dvorane plus.... tudi zame, ki ljubim postmodernizem, nekolikan preveč rustikalna kombinacija. Recimo cerkev plus gostilna, to še že, toda cerkev plus pumpa....?! Vsakdo od nas, občanov, ki smo si na svojem dvorišču in na svoji zemlji kdaj koli postavljali denimo samo malo večjo pasjo uto, kaj šele prizidek, nadzidek ali celo samostojno hišo, ve, da mora imeti za gradnjo vsa potrebna dovoljenja. Ždi pa se, da za javne zgradbe, katerih bujno oprsje naj bi obsegalo več sto kvadratov in ki nam bodo do konca življenja stale pred nosovi, to ni potrebno. Menda povsem zadošča, če se zanje odloči nekaj občinskih prijateljev. Ali pa bi morala zapisati pajdašev, kompanjonov, šankrokeijev? Spoštovani gospodje načrtovalci traberškega centra! Občani menimo, da za gradnjo, ki naj bi se po podatkih iz objavljenih časopisnih reklam pričela že 1.5.94, nimate ustreznih dovoljenj, zato smo se oglasili z odprtim pismom. Takrat nas je bilo 23, tokrat pa nas je že 241. Kdo ste, ki se postavljate NAD sklep občinske skupščine, NAD mnenje občanov, ki so Vas izvolili v funkcije in NAD mnenje strokovnjakov (arhitektov, urbanistov, Zavoda za spomeniško varstvo)? Zaradi Vaše ignorance se ZOPER vaše načrte podpisujem tudi jaz. Podpišite se še Vi pod svoje odgovore na naše očitke. Kakšni so Vaši argumenti? Pa še nekaj, možje. Ljudem ste letos na račun tega "centra" prepovedali obdelovati vrtove tam, kjer so jih že skoraj 50 let. Napaka, fantje, in to kakšna. Pre-kolnite Slovencu mamo in atka, zapeljite mu ženo (ali ženi moža), toda nikar, bogme, mu ne jemljite njegovega vrta! Stara resnica, niste vedeli? Tudi zato jo boste imeli zdaj, to revolucijo. Dopisovali si bomo, ker gospod Kudmovsky noče sklicati seje občinske skupščine. Staro vaško lipo, v katere senčici bi si sicer lahko uspešno kazali jezike, pesti ali zobe, pa so žal že zdavnaj posekali. Mag. SILVIJA BOROVNIK Zanimivosti NASOyE SKANDI- PREBIVAIjQ EVROPSKE OTpšKE DRŽAVE DRUGI PRIIMEK GUSTI STRID- SBERG SREDOZEMSKO DREVO. __________ USTI UPORABNI KOT ZAQMBA JEZERO NA lEW GRONGO. KITAJSKA NAD MEŽICO NAVSKO MOŠKO IME EMIL ADAMIČ IME AMERIŠKE PEVKE TARNER POVIŠAN MORJU STANKO BRALNI TONE PAVČEK ODER V IVAN LOTRIČ MESTO V ITAUJI, DRUŽINA ____________AMATI______________ VPREŽNA ŽIVAL SPOMLADAN- SKA CVETUCA NADIA COMANEO BUŽNJI SORODNIK RIM. HIŠNI BOGOVI GLAVNO INDONEZIJ- PREB. VASI pri POLZEU KRIŽANKO SESTAVIL F. NOVAK MESTO VELKE BRITANIJE SKO IME ZA NOVO GVINEJO MESTO OB NERETVI GORA V BRNSKIH ALPAH KONJSKI KRONIKA SUKANEC IME PISATELJA FLEMINGA DAN V TEDNU IME SU-KARKE WE1S LJUDSTVA TEHNIČNI POKLIC NEUMEN AVT. OZN. TUJE ŽEN- ZAGREBA ZNAK ZA MNOŽENJE CO IME TONE ANDERUČ SIMBOL ZA NIKELJ PRISTANIŠČE NA SEVERU IME PESN. GRUDNA 5PANSKO ČEN. IME OTOK PRI N. GVINEJI IVO SVETINA NIKO KOLAR RAFKO 1RGOUČ DESETERO- KOTN1K PREPIH IN LAKE ZANIMALO VAS BO KALVARIJA V Radljah ob Dravi, ob tamkajšnji grajski pristavi oziroma radeljskem dvorcu, je tudi zanimiv hrib' Kalvarija, ki je znan predvsem po izredno lepo izdelanem križevim potom. Žal križevi pot ni ohranjen v celoti, kljub temu pa se je ohranilo nekaj kipov izjemne zgodovinske vrednosti, ki so jih v Radljah pred leti tudi obnovili. Zgodovinski viri pravijo, da je bil križev pot na Kalvarijo postavljen leta 1724, avtor kamnitih polastik pa je bil kipar Janez Jakob Schoy, sicer doma iz Gradca. Na tem kraju naj bi bil križev pot tudi že nekaj stoletij prej, o čemer lahko sklepamo po Vischerjevi sliki iz leta 1680, na kateri je v ozadju samostana videti tudi križev pot. Postaje križevega pota na Kalvariji stojijo na posameznih skalah. Na najvišji skali je postavljen lesen križ, do nje pa vodi pot iz dveh strani. Posebej zanimiva sta kipa Žalostne matere božje in Sv. Janeza Evangelista. SUETUJE MIRO PIRTOVŠEK Ze pozabljene jedi PEČENI JEČMENČEK Sestavine: 1. v. žlica masti 1/8 I ječmena 3/4 I vode 10 dag prekajenega mesa ali klobase sol, poper, čebula, rumenjak in kisla smetana Oprani ječmenček opražimo na maščobi, v kateri smo poprej nekoliko zarumenili čebulo. Počasi prilivamo toplo vodo, dodamo na kocke narezano meso ali klobaso, solimo in kuhamo dve uri. Ko je ječmenček kuhan, dodamo ščep popra in parmezan po okusu ter dobro premešamo. Tako pripravljen ječmenček stresemo v pomaščen pekač in ga prelijemo s kislo smetano, v katero smo poprej vmešali rumenjak ter v pečici zapečemo. Pečeni ječmenček postrežemo s kislim zeljem ali kislo repo. CZP VORANC Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 - 22 - 999 □ «Silvija Borovnik - SLOVENIJA, MOJA AERIKA (eseji in zapisi) 1.200,00S1T □ Blaž Prapotnik - PEGAZ PREBIJA ZVOČNI ZID (poezija) 980,00 SIT □ Jani Pifel - OBLETNICA SAMOTE 1.260,00 SIT □ Eotomono5rafija Mežiške doline 5.000,00 SIT u RAVNE NA KOROŠKEM ČEČOVJE 5, tel.: 22-815 Vas vabi v svoje poslovne enote: GOSTILNA BEGANT (Tel: 85-043) Vsak dan tri vrste malic, jedila so a la cart, izbrane pijače, za zaključene družbe vam je na voljo "kmečka soba". > BIFE ESPRESSO ČRNA NA KOR. (TEL.: 38-003), PIZZE > BIFE ESPRESSO PREVALJE (TEL.: 33-528) > BIFE ESPRESSO RAVNE NA KOR. (TEL.: 21-840) > BIFE ESPRESSO SLOVENJ GRADEC (TEL.: 43-243 OPREMA SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVI-NJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602/44-185, 41-144 068/21-674 flcijnizje možne cene oblazinjenega pohi/tv< in uoooni kreditni prodajni pogoji • • w • o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 GUKO d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076 ■ SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program) ■ CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov) ■ LOGOS (pisala) ■ PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur NAJ NAŠE GESLO mi fridema y (Mimi POSTANE TUDI VAŠE! GffiS PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE RIZMA' ZLATO, SREBRO, MENJALNICA menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 GALERIJA PRIZMA SLOVENJ GRADEC Glavni trg 29 BOUTIQUE PRIZMA %t DRAVOGRAD - 'uxote cere i* - KcUiit fatcvitte Celje - éridùtl iole Tč&jcu/ecl datino, - iydeÙci domače in umetne i diti - vee ja aldaritev Nova ponudba: ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE STALNO NA ZALOGI: ADBOPU. SE DENT0HN MBODENT 20 Zelo ugodne cene! Staro zobno zlato menjamo za novo!