Za poduk in kratek čas. Staroslovanski kmet na polji in doma. III. 13. No, menda Slovaa ai imel čiatili rok ? morda ni bil poštenjak ? Na to vprašaaje aaj odgovarja okoliščiaa, da nam celo nemški pisatelji poročajo jako lepe reči. Tako apr. kedar so Slovani odbajali z doma, niso zapirali dverij za seboj. Gostoljubaost je pri njih toliko veljala, da so z doiai odbajaje aa mizi puščali pripravljeaa jedila aavlaš za gosta, ki bi se morebiti oglasil pri ajih. Pri tem niso delali izjeme med aarodi, in nemški trgovci pak rokodelci so radi zabajali v slovaaska aela. Tatov in razbojaikov med Slovani aisi našel. 14. Kje so Slovaaje stavili 8voje hiše? Zgodoviaa pravi ia sedanjost maraikje spričuje, da so naši predaiki svoje aa okroglo najrajši v podobi podkove zidaae vesi potiskali kolikor mogoče daleč proti izviru kakega potoka ali reke kde v najzadaji konec doliae. Na takib krajili čepelo je začetkoma po 3, 4, 5 slovaaskih biš aa okroglo sporastavljeaib. Cesta je držala samo do vesi, zadej za vesjo je aje pa zmaajkalo. Po bolje varaih krajib, stavili so si hiše tudi, kakor vže vemo, sred polja. Bržčas 80 ti maloštevilni gospodarji bili jedaa dražiaa. V pozaejših časih priselilo se je sicer v prvotao ves obilo novih hiš, ki so se razvrstile v ulice, ali stari aačrt vesi, podoba podkove, je svedočil še potem o pričetka. 15. Dub slovaaskih dražia ni pozaaval leaobe. Pridae roke starega Slovaaa so ljudstvo delale premožno. Slabo godilo se je le tiatemu, katerega so družine izključile iz svoje srediae vsled kakšnega budobaega ali pobajšljivega dejaaja. Nobeden mladeaic ni bil priznaa kot zrel in sposobea za javno življenje, dokler ai spričal, da je v poljskib opiavilib do dobra izurjea. Saraostalea zamogel je postati še le v možkej dobi: odtod prihaja, da beaeda ,,mož" v ruskem jeziku (zravea izraza ,,briščan") in pri kajkavskih Hrvatib poraenja toliko, kakor naš ,,kmet" ali poljedelec ali seljak, a ,,kmet" je v čehoslovaaščiai to, kar mi pravimo: starec. 16. Ko ao v pozaejšib časih nad Slovani zavladali Nemci, izgubila se je samostalnost slovanskih družia. Gospodje ao jih večkrat meni nič tebi aič kar odgaajali z lastaega zemlji.šča, ako se jih drugače aiso mogli izaebiti. Kolikor Slovaaov je prebilo 12. in prvo polovico 13. stoletja, blapčevati so morali Nemcem. S pridaimi rokami ia biatro glavo, ki so Slovaaa vedno odlikovale, pridobil si je celo labko blaga ter ga podedoval svojim otrokom ali sorodaikom, toda le takrat, če ao bili sužaiki ajegovemu gospodu. Nepotrebno blago so smeli prodajati , toda nikdar ae brez gospodovega zaanja ia dovoljenja, tudi ae človeku, ki je služboval kakerau ptujemu gospodu. Za žeaitev morali so prositi dovoljenja ia njih otroci so bili sužniki, kakor oni aami. Ni aemogoče, da aas na to zadevo spomiaja okoliščiaa, ker čeboslovaaska beseda ,,otrok", ki jo mi rabirno za ,,dete", v sloveaščini pomeaja: sužaik. Italijaaski jezik še daaes ima za ,,Slovana", kakor za ,,sažaika" eao in tieto besedo ali izraz. Nemški gospod je s svojimi aužnimi podložniki labko počel, kar se mu je zljubilo; prodajal jih je, zastavljal, zameajaval ali za ljudi avojega soseda ali tadi za kakšao živinče itd. Najstarejši sia je podedoval očetovo kmetijstvo, druge aiaove pa je porabil gospod, kakor je vedel ia preaiogel. Kedar se je Slovaa žeail, moral je vprašati goapoda in saubiti je smel le snžaico, vrli tega je za ženitev moral nekaj pla- čati, kar se od svobodaega človeka ali od Nemca ni tirjalo. Slovaa je pač moral se z redkimi izjemami vselej in povsod spomiajati. da hlapčuje. 0 zakoau Slovanov z Nernci ni zapaziti nikakega sledii, vsaj v 11., 12. ia v prvi polovici 13. veka ae. Celo kneževske rodovine so se izogibale takini žeaitvara Veljavaema sloveaskemu kaezu. prišedšemu saabit bčer raejnega grofa Bernbarda, odgovorilo 8e je, da se sorodaica nemškega vojvode ae daje ,,prosi" za ženo! Tako poroča Adara Bremenski. (Konec prib.) Smešnica 10. Nekdo bil je močao glub. Enkrat ga vpraša sosed, kako se kaj ajegova žeaa počati ? Oai jc razumel: kako se oa počuti? Odvrae toraj rned silaim kašljem, ki ga je uže več let sem hudo mučij : ,,Nič kaj posebao! Vse sem uže poskusil, da se te sitaobe zaebim, a bržčas se je vse svoje žive dni ne boai."