Poštnina plačana v gotovini
GLASILO GLAVNEGA ODBORA E S S
Leto III. štev. 21.	Ljubljana, 23. maja 1947.	Cena din 2
NAPREJ V BORBO
Zl IZPOLNITEV PRVEM PETLETNEM PUMI
Sklepi Centralnega odbora ESI o neposrednih nategah sindikalnih organizacij pri izpolnjevanju petletnega plana
Delovni ljudje naše domovine so 4. Razvijanje tekmovanja, uvedbo pričeli bitko za uresničevanje prvega delovnih norm in akordnega sistema Titovega petletnega plana, bitko za plačevanja ter borbo za delovno di-likvidacijo gospodarsko in tehnično sciplino je treba najtesneje povezati z zaostalosti, za utrjevanje ekonomske vsakdanjo skrbjo za nadaljnji dvig in obrambne sile države, za razvoj ekonomskega in kulturnega življenja socialističnega sektorja ljudskega go- delavcev. Sindikalne organizacije so spodarstva, za dviganje splošnega bla- dolžne pomagati in kontrolirati pre-gestanja vseli delovnih ljudi naše skrbo delavcev, delovanje menz, pocenil je.	stavljenje delavskih stanovanj, razvi-
Delavski razred in ljudska inteli- Janje delavske zakonodaje, pravilno g en e a bosta skupno s kmeti in z vse- uporabljanje delavske zakonodaje m mi delovnimi ljudmi dala vse svoje se posebej uresničenje zaščitnih ukre-sile za plan in bosta do uspešnega Pov Pr* delu,
konca vodila vztrajno borbo za ustva- S. Z izpolnitvijo petletnega plana ne - ritev takšnega družbenega reda, ki ne bomo samo popolnoma in za vedno pozna izkoriščanja ne siromaštva. likvidirali brezposelnosti, ki je svoj-Sprejetje petletnega plana je spro- * 8*’en® kapitalističnemu gospodarstvu, žilo nov in še širši polet delavskega ampak tud, ustvarili zaposlitev norim razreda. V vseli tovarnah in na vseh stotisocem delavcev, delavk m mla-gradiliščih se vršijo sestanki delovnih drncev.
kolektivov, na katerih proučavajo de- Izpolnitev plana zahteva čim bolj lav ?,i. inženirji, tehničarji in admini- množično strokovno dviganje delavcev, strativci našo prvo petletko in na ka- Zato je dolžnost vseli sindikalnih or-, teiih sprejemajo obveze za izvedbo ganizacij, da pomagajo voditeljem svojih proizvodnih nalog pred dolo- podjetij in ljudski oblasti pri množič-čenim rokom.	nem strokovnem usposabljanju nekva-
. lificiranih in polkvaliiieiranih delav-Enotni sindikati, ki so v obdobju cev
obnove naše dežele pokazali velike ’	.
uspehe na gospodarski fronti, morajo 1 osebno pozornost je treba posvetiti danes v borbi za izpolnitev prvega strokovnemu m ldcolosicemu dviganju petletnega plana industrializacije in učenčev v. gospodarstvu ter njihovim elektrifikacije pokazati še večjo aktiv- ueiovmm m življenjskim pogojem. nos|. jn sposobnost pri mobilizaciji S. Seznanjanje delovnih množic z vsega delavskega razreda, za konkret- zakonom o petletnem planu in borbo no izpolnitev in prekoračenje svojih na njegovo izpolnitev je treba danes vsakdanjih proizvajalnih nalog.	postaviti v središče dela Enotnih sin-
ila bi sindikati lahko častno izpol- dikatov. Cilji in naloge plana morajo nilj velike in odgovorne naloge, ki jili postati sestavni del zavesti in življc-postavlin pred nje petletni plan, na- nja vsakega delovnega človeka naše laga izvršilni odbor Centralnega od- dežele, kajti to je eden osnovnih pokora Enotnih sindikatov Jugoslavije
vsem sindikalnim organizacijam dolž-	---------------
n ost:
gojev za uspešno izpolnitev in prese-ženje petletnega plana.
7.	Glavnim odborom Enotnih sindikatov se postavlja naloga, da zaradi čim širše mobilizacije delavskega razreda za izpolnitev in prekoračenje plana, takoj začnejo s pripravami za sklicanje razširjenih plenumov, ki morajo biti neposredno po sprejetju zakona o petletnem planu razvoja gospodarstva ljudskih republik.
8.	Centralnim upravam sindikalnih zvez se nalaga dolžnost, da na svojih bodočih plenumih podrobno proučijo in obdelajo naloge, ki jih postavlja prvi petletni plan pred ustrezajoče panoge državne, gospodarske in družbene aktivnosti.
Petletni plan postavlja zgodovinske naloge, katerih uresničenje bo zahtevalo orjaške napore vseh delovnih ljudi naše dežele. Jasno je, da bodo tako velike naloge lahko izpolnili samo ljudje, ki se zavedajo velikih ciljev petletnega plana, ljudje, ki se zavedajo ogromne družbene, ekonomske in kulturne preobrazbe, ki bo izvedena v naši deželi z izpolnitvijo prvega petletnega plana. Zato mora postati petletni plan razvoja narodnega gospodarstva FLRJ v lefihv 1847-1951 borbena zastava delavskega razreda in delovne ljudske inteligence naše dežele. Borba za izpolnitev petletnega plana mora postati življenjski in delovni program vseli delovnih ljudi nove Titove Jugoslavije.
Naprej — v borbo za izpolnitev prvega petletnega plana, za izgraditev srečne in napredne Jugoslavije, za srečno bodočnost vseh delovnih ljudi naše domovine!«
1.	da maksimalno razvijajo in dvignejo na višjo stopnjo tekmovanje, tako da bo vsak delavec, vsaka skupina, brigada, oddelek in ves kolektiv spoznal in sprejel svoje tekmovalno obveznosti. Tekmovanje je treba najtesneje povezati s stalnim izpopolnjevanjem organizacije dela, s povečanjem produktivnosti dela, z izboljšanjem kakovosti proizvodov, s prilira-njevanjem surovin in goriva, čuvanjem strojev in z vsem ostalim, kar prispeva k znižanju proizvajalnih stroškov.
Eden glavnih pogojev za uspešno izpolnitev tekmovalnih in planskih obveznosti je vsakdanja kontrola. V ta namen so sindikalne organizacije dolžne, da od uprav podjetij najodloč-11 e j e zahtevajo, da sc uvede dnevna nvidenca izpolnjevanja proizvajalnih nalog za vsako delovno enoto in da
8© odstotki izpolnjevanja dnevnih planskih nalog objavljajo na vidnem mestu.
-• Pripisujoč poseben pomen delov-n*m normam za povečanje produktivnosti dela in pravilno plačevanje dedcev, se je treba odločno zavzeti za uv' dho norm — tamkaj, kjer še niso Uvedene — in za njihovo izboljšanje izpopolnitev — tamkaj, kjer so že. m uprave podjetij je treba zahtevati, da se uvede akordni sistem plačevanja povsod tamkaj, kjer so za to dani Pogoji.
Posebno pozornost je treba posve-‘V* našim najboljšim in najzaslužnej-*l,1> ljudem v proizvodnji — iznajditeljem, racionalizatorjem in udarni-?°ju, tako pri pravilnem nagrajevanju, Kakor tudi pri strokovnem izpopolnje-Ja'!.ju in pri njihovem dviganju na /milne položaje v gospodarstvu in 'ludski oblasti.
o- Delovna disciplina je važen či-j ' olj v planskem gospodarstvu. Zato c dolžnost sindikalnih organizacij, da
vsemi silami delajo za okrepitev ©lovno discipline in da se brezkom-1 onnsno borijo proti vsakemu njc-n?,mu rušenju.
Naši minili — stebri naše petletke
Trboveljski rudarji, ki so med slovenskimi rudniki zmagovalci v prvomajskem tekmovanju in na drugem mestu med rudniki v Jugoslaviji, tudi sedaj prav pridno tekmujejo in dvigajo produkcijo, da izvršijo obljubo, katero so dali maršalu Titu, da bodo že do 29. novembra dosegli plan, ki je predviden v prvem letu petletke.
Tekmovalna komisija, ki se je sestala dne 8. V. 1947 v Trbovljah, je skupno z zastopniki vseh rudnikov v Sloveniji ugotovila naslednje rezultate:
Na podlagi poročil je bilo ugotovljeno, da je rudnik Trbovlje v prvi skupini najboljši v mesecu aprilu, do-čim je v drugi skupini najboljši rudnik Kočevje. Trbovlje je prekoračilo plan za 5.8%, rudniški učinek se je zvišal za 3.2%, proizvodni stroški pa zmanjšali za 0.04%. Kvaliteta premoga se je zboljšala za 2.82%, poraba lesa pa zmanjšala za 15.05%. Na razstrelivu se je prihranilo za 19.02%. Kakor v proizvodnji, tako so rudarji rudnika Trbovlje imeli v primeri z drugimi rudniki zelo neznaten procent neupravičenih izostankov, treba pa je ta odstotek še znižati, ker je 0.9% še vedno veliko, če pomislimo na obljubo, katero so si zadali.
Drugi v prvi skupini je rudnik Zagorje, ki je prekoračil plan za 3.2%, zvišaj rudniško Storitev za 4.2%, zboljšal kvaliteto premoga za 0.03% ter prihranil na lesu 18%, na razstrelivu pa za 9.7%.
Tretji v prvi skupini je rudnik Velenje, kateremu manjka za dosego plana 0.38%, a četrti je rudnik Hrastnik, kateremu manjka za -’>sego plana 12%.
V tej skupini je tudi rudnik Senovo, ki je prekoračil plan za 3.5%, zvišal storitev za 1.5%, zboljšal kvaliteto premoga za 12.03%, prihranil na lesu 13.06%, a na razstrelivu za 19%.
Zaradi malomarnosti in netočnega
pošiljanja poročil se ga ni moglo vzeti v oceno in služi to za primer in opozorilo vsem, kakšne važnosti je točno 'pošiljanje poročil.
V drugi skupini je najboljši in zasluži vso pohvalo rudnik Kočevje, ki je prekoračil plan za 37.5%, zvišal rudniško storitev za 27%, zboljšal kvaliteto premoga za 7.5%, prihranil na lesu za 3%, a na razstrelivu 31%. Rudnik Kočevje je v aprilu znižal precejšnje število neupravičenih izostankov, a kljub temu ima še 2% neupravičenih, a rudniki Hrastnik, Senovo Zabukovca imajo celo do 4.54% neupravičenih izostankov.
Drugi v drugi skupini je rudnik Laško, ki je prekoračil plan za 7.01%, zvišal rudniško storitev za 35.08%, zmanjšal proizvodne stroške za 15.07% in je najboljši v pogledu discipline.
Tretji je rudnik Pečovnik, ki je tudi prekoračil plan za 6.28% in četrti je rudnik Zabukovca, ki ni dosegel plana.
Tekmovalna komisija je sprejela sledeče sklepe:
1.	Formularji za pošiljanje poročil eo pomanjkljivi in treba je stopiti v stik z Glavnim odborom, da se to popravi.
2.	Da se ustvari med delavstvom močna disciplina, temeljito pa naj se udari po tistih, Id se zavestno branijo novega sistema, sabotirajo in na vse mogoče načine onemogočajo to, kar si je zadala večina delavstva.
3.	Vsak rudnik si mora organizirati ambulanto.
4.	Vsi sindikalni funkcionarji se morajo seznaniti s sklepi IV. plenuma, ki jih morajo strogo izvajati.
5.	Važno je, da se realizirajo norme in se prilagodijo terenskim razmeram.
Iz poročila tekmovalne komisije je razvidno, da bo trboveljski kolektiv storil vse, da izpolni obljubo, ki jo je dal maršalu Titu na prvomajski proslavi v Beogradu.
NAŠE NAJBOLJ HVALEŽNO VOŠČILO
MARŠALU TITU ZA ROJSTNI DAM
SO OBVEZE, DA BOMO BREZ OMAHOVANJA IN HEGLEDE NA TEŽAVE IZVRŠILI PREDČASNO OGROMNO DELO, KI NAM GA NALAGA PETLETKA
Ko so bili v okupirani Ljubljani nekoč ponoči prvim «u raztrosom listki po ulicah z napisom TITO in ko so bile pod ai a ene naših hiš vedno znova popisane z besedo TITO, je postalo i mah vse, karkoli sc je dogajalo v hribih pri nas, v gorah II •••ne in Hercegovine ter v hrvaških liostah in v skalovju črne ge ra, i.u. smotrno in postalo je povezano med seboj kakor z osnovno misijo vse tisto, kar se nam je sprva zdelo težko, ogromne, na a i t žalostno včasih, pa spet ožarjeno, da smo lahko skozi tisočero -mrti neomajno verovali v zmago. TITO je postajal vse javi in joči izraz borbenosti, brez katere noben narod ničesar ne more doseči, TI i d je zajel kakor val velike ljubezni srca vseli trpečih in borečih se, TITO je izpolnjeval vso vsebino nastajajočega našega novega življenja, beseda TITO mu je dajala globino, kompas, program, drznost in junaštvo, požrtvovalnost, upornost in vse tiste velike človeške vrline, ki napravijo človeka ravnega, pokončnega, poštenega, zvestega, predanega in lepega.
TITO je hodil med nami Slovenci in med Hrvati in Srbi že mnogo preje, preden so zagrmele prve partizanske puške. V srce in kri naših najboljših, najbolj verujočih je sejal vse to, kar je od borbe naprej v njem videlo vse naše delovno ljudstvo: strast po svobodi, sovraštvo do izkoriščevalcev ljudstva vseli vrst, vero v delovnega človeka, zaupanje v nepremagljive sile ljudskih množic, mržnjo do nasilja in poniževanja, novo, mogočno zgradbo naše bodočnosti na bratstvu in enotnosti narodov Jugoslavije, vse to pa sezidano ter v srce in v misel postavljeno skozi nauke največjih učiteljev zatiranih ljudi vseh časov Marlesa, Engelsa, Lenina in Stalina ter Partije, ki je vse te velike stvari vezala v program in strategijo izvršbe.
Prav zaradi tega pa, ker je TITO vse te velike stvari, na čelu naših borečih se narodov, spreminjal v dogodke in v zgodovino, v usodo in v bodočnost nas vseli, da je kot prvi med prvimi v srcu nosil vso veličino zvestobe ljudstvu in domovini, jo utrjeval in kalil v pregnanstvu in v ječali nikdar z omahovanjem in vsikdar trdno verujoč v zmago delovnega ljudstva, je postal naš — kot človek, kot tovariš, kot prijatelj, kot učitelj, vojskovodja in državnik. Ljubezen ljudstva, zvestoba ljudstva, predanost ljudstva pa je največje, kar more voditelj doseči! In dosegel je vse to, kakor nihče pred njim v zgodovini vseh naših narodov!
Toda TITO ni samo naša preteklost in sedanjost, TITO je naša bodočnost. TITO je pomenil za nas vse v času krvave borbe plamtečo borbenost — TITO pomeni danes v TITOVI petletki višek borbenosti za plan, za naše boljše življenje, za našo lepšo bodočnost, TITO je naša sreča, naš ponos in naša slava!
TITO je v najtežjih dneh veroval v silo in zavednost delavskega razreda. TITO, sam delavec, sam sin delovnega ljudstva, veruje in zaupa delavskemu razredu najtežje naloge. Ali je mogoče tako silno zaupanje prevarati? Nemogoče! TITO in delavski razred sta nerazdružljiva! TITO in delovno ljudstvo s kmeti in ljudsko inteligenco bodo uresničili petletko brez omahovanja in brez po-mišljcvanja neglede na napore in težave, ki jih bo treba premagati. Te naše obveze so izraz naše velike ljubezni do najbolj ljubljenega človeka v Jugoslaviji In naše najbolj hvaležno voščilo za rojstni dan človeku, ki nam je najbolj pomagal podirati pregrajo do lepše sveta, ki nam najbolj pomaga izgrajevati ta, s tolikšnitni žrtvami priborjeni lepši svet!
NAJ ŽIVI NAŠ PRVI DELAVEC MARŠAL TITO. POD ČIGAR MODRIM VODSTVOM BOMO IZVEDLI NAŠO PRVO GOSPODAH SKO PETLETKO PREJ KO V PETIH LETIH!
Za krizo italijanske vlade se skriva velekapital
Kriza francoske vlade, katero :o rešili s tem, da so izločili iz vlade komunistične ministre, se dejansko nadaljnje, ker vlada doslej še ni našla rešitve in odpravila vzrokov, zaradi katerih je kriza nastala. Stavke nezadovoljnih delavcev, ki terjajo povišanje plač in uvedbo nagrad za dosežene delovne učinke, se širijo iz ene tovarne na drugo in zajemajo vedno nove panoge in vrste delavcev is francoskega gospodarstva.
Polnili sedem dni je že minilo, odkar je medtem prišlo do slične krize tudi v italijanski vladi. Kriza italijanske vlade je- prav za prav bila pripravljena po istem receptu, kakor francoska, vendar je izpadla precej drugače in doslej še ni rešena, ker so desničarji z De Gasperijem na čelu naleteli na neporušljivo enotnost Komunistične partije Italije s socialistično stranko. V tem se bistveno razlikuje italijanska vladna kriza od francoske. Dočim se je v francoski krizi De Gaulle-u in Leonu Blutnu posrečilo — četudi le z neznatno večino — razbiti vzajemno sodelovanje komunistov s socialisti, reakciji ta recept ni uspel v Italiji.
Krizo italijanske vlade je izzval njen predsednik De Ga sp eri sam, ki je pod težo obupnega finančnega in gospodarskega položaja svoje država hotel razširiti sedanjo vlado z desni tarskimi elementi, utemeljujoč svoj sklep s tem, da je za reševanje izredno poslabšanega gospodarskega stanja države nujno potrebno čimprej potegniti v vlado ljudi »iz najširšega gospodarskega udejstvovanja«. S tem je dejansko hotel doseči le to, da bi oslabil vladno levico in predvsem Komunistični partiji Italija ■manjšal vpliv in položaj, ki ga je zavzemala v vladi, obenem pa vsaj nekoliko ublažil soodgovornost svoje krščansko-demokratske stranke za -tedanje gospodarsko stanje v Italiji
Ko je De Gasperi sporočil ostavko predsedniku italijanske republike De Ničeti, je ta po daljšem razpravljanju poveril mandat za sestavo vlade biv temu politiku — nekdanjemu predsedniku italijanske vlade v letih 1919 in 1920 — Franeescu Nittiju. Medtem so De Gasperi jev i pristaši in domači ter tuji kapitalisti upali, da bo vendarle dobil mandat za sestavo nove vlade zopet De Gasperi, ki bo lahko po naročila, kakršnega je prinesel po svojem januarskem sestanku v ZDA iz Washingtona. sestavil takšno vlado, karšno si želi domača reakcija: mo-
narhisti. neofašisti, krščanski demokrati in svetovni imperialisti, šele, ko je De Gasperi in njegova druščina uvidela, da ni izgledov za takšen manever, je svetoval predsedniku republike De Nicoli, naj zaradi sestave nove vlade pokliče stare »neodvisne« politike, kakor so Orlando. Nitti, pa morebiti tudi Bonomi, ker je finančna pomoč ZDA odvisna od zaupanja do vlade, ki bi jo vodil eden izmed teh treh starih politikov. Vittorio Orlando mandata za sestavo vlade ni sprejel. V izbiri med Nittijem in Bono-mijem pa se je predsednik republike De Nicola vendar rajši odločil za Nit-tija. čeprav je tudi ta več ali manj predstavnik velekapitala, ki bo sestavil vlado.
Že vse to razkriva igro domače in tuje reakcije, ki si na vso moč prizadeva. da bi izrinila iz vlade ljudi, ki so jim nezaželjeni. To prizadevanje pa ima svoje korenine seveda zopet v ZDA. ki prišepetavajo italijanskim desničarsko usmerjenim političnim skupinam, da so pripravljene rešiti Italijo njenega obupnega gospodarskega stanja z dolarji le, če se otresejo ljudi, ki so ameriškim imperialistom napoti. Nad dolarji zaslepljeni desničarji, katere so ZDA vpregle v svoj voz, pa pri tem pozabljajo. da Italija z gospodarsko odvisnostjo nujno dopušča ameriškim imperialistom vmešavanje v njihove notranje politične zadeve. V tem pa dobiva kriza italijansko vlade -voj širši pomen, ki ni le notranje politična kriza, ampak kriza obsežnejšega zunanje političnega pomena, za katero se skriva ameriški velekapital, ki si vedno z enakimi prijemi — politike dolarskih posojil — vmešava v notranje zadeve drugih držav.
Če se je ta recept obnesel v Franciji in jim je uspelo začasno iznebiti se komunistov iz Ramadier-ove vlade, so v Italiji naleteli na trd oreh — na nezlomljivo enotnost Komunistične partije Italije s soeialisti. ki bodo znali skupno braniti koristi italijanskega delovnega ljudstva, mu pomagati brez tuje nove pomoči in iz sedanjega stanja in z lastnimi močmi ustvariti pogoje za boljše življenje.
Sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti je izjavil, da so danes demokratične stranke Italije dovolj močne, da preprečijo vsak poskus, ki bi hotel oživiti fašizem in onemogočiti ureditev razmer v Italiji.	i
26. mm — iispisčsn dela prost dan
V sporazumu z ministrstvom za delo LRS sporočamo vsem sindikalnim organizacijam, da bo 26. maj neplačan dela prost dan.
Delavci in nameščenci 1 Ta odločitev nam je v ponoven dokaz, kako spremlja in upošteva naša ljudska oblast želje delavstva, ki bo 25. in 26. maj korisino uporabilo z oddih in razvedrilo. Zato obljubljamo, da bomo v naslednjih dneh s podvojeno silo pristopili k delu, da nadoknadimo izgubljeni delovni čas. Zavedamo se velikih nalog, ki jih imamo pri izvrševanju plana ter ne bomo dopustili, da bi proizvodnja, kakor koli padla. Nasprotno! Storili bomo vse, da se produktivnost dela kolikor mogoče dvigne.
Glavni odbor ESS

Krompir v morje -- draginja kvišku!
Tovariš Vovk Pero z Jesenic je pred kratkim prejel od tov. Helene Golmajerjeve, ki živi v Ameriki, pismo, iz katerega se lahko precej podrobno presodijo razmere, ki vladajo onstran luže. Ker je vsebina tega pisma preprosto 70 let stare žene vsekakor zelo zanimiva, ga prinašamo v 'z-vlečku. Takole se glasi:
»Že dolgo je, kar sem prejela Tvoje pismo, v katerem si mi voščil novo leto. Poslala sem ga v Michigan, pa ga še nisem dobila nazaj. Naj ga čitajo neverni Tomaži tam, da bodo vsaj malo vedeli, kako se imate pri vas v Jugoslaviji in pisani besedi bodo bolj verjeli. Tvojega pisma smo bil/ zelo veseli, ker vidimo, da je pri vas sedaj vse novo in drugače, kot pa je bilo prej. Tudi tisti, ki so bili od nas na Slovenskem kongresu, so nam razložili, kako pri vas napredujete, kako delete in gradite. Zelo so bili navdušeni nad novo Titovo Jugoslavijo.
S‘o' enski časopisi tu še kaj pišejo o vas. amerikanski pa prav nič. Sedaj •mno jokajo, kako bi Nemčijo pripravili nazaj, da bi bila taka, kot pred vojno. Pišejo, da druge države kar ne boste mogle biti brez Nemčije. Posebno Slovani ste strašno slabo zapisani pri njih. Od vseh držav govorijo po radiju in pišejo v časopisih, samo o Jugoslaviji pa prav nič. Pišejo, kako bodo pomagali Grčiji in Turčiji, pravijo, da jim bodo posodili denar, samo vam nič ne dajo.
Tukaj imajo toliko krompirja, da ga mečejo v jame in v morje, mi ga pa plačujemo po 5 centov funt. Sploh je tu vsega dovolj, pa je vsak dan dražje. Ne vem, kam ho prišla Amerika.
Sedaj je Truman objavil, da bodo vse komuniste, ki simpatizirajo z vami, izgnali, pa ne vem, če jih bo mogel, ker jih je preveč. Nacistov, pa tistih, ki so od vas pobegnili, pa iie ne preganjajo, čeprav vemo. da niso nič prida. Tu samo preklinjajo Jugoslavijo in Tita. Mi seveda ne verjamemo takim neumnostim.
Bogataši sc tukaj zelo bojijo, da te bi • prišlo ljudstvo > Mast in zato se ga tako otepajo. On, ko hi ti mogel slišati, kako se naši moški jezijo, da kar grmi. ko se iz Bele hiše sliši vsak dan, da Truman slabo govori o vas in o Sovjetski zvezi. Mi imamo upanje, da bo že bolje in smo veseli, da je pri vas to upanje že resnica.
Tu sc sliši, da Slovenci ne greste nič v cerkev, da preganjate duhovnike. Še po engliš cerkvah so oznanili, kakšni komunisti so to pri vas, ki zapirajo duhovnike. Večina nas vsega tega prav nič ne verjame, nekateri pa le nasedejo taki neumni propagandi. Pa ne vidijo, da se pri nas v marsikateri cerkvi pleše in prireja koncerte, ker so bile spremenjene v zabaviščne dvorane. Tako so slovenski in hrvaški katoliki sedaj tu kupili hišo protestantovsko cerkev za 100.000 dolarjev. Ima tri nadstropja in tri dvorane. V eni se bere maša, v drugi so zborovanja, v tretji pa prirejajo veselice, na katerih se pleše in popiva do zore. Tako je vse pod eno kapo — grehi in odveze!
Tu je vedno dosti novega, pa ti bi le težko razumel naše razmere. Pisala bom še, pa ti moraš tudi, ker me vsi sprašujejo, če si že kaj pisal, da bi jim dala prečitat pisma iz nove ljudske Jiisoslavije ...«
Helena Golmajer
OBVESTILO
V sled predvidenega zasedanja skupščine LR Slovenije, ki bo sprejela zakon o petletnem gospodarskem načrtu za Ljudsko republiko Slovenijo, je preloženo zasedanje II. širšega plenuma Glavnega odbora BS Slovenije. Forumi, odnosno člani plenuma, ki so bili povabljeni, bodo prejeli pismena obvestila, kdaj se bo zasedanje II. plenuma vršilo.
Glavni odbor ES Slovenije
Madžarska I© na
n : c Viši i 'j
»Sprejela ne bo nobenega posojila, za katerega bi bil postavljen politični pogoj«
Medtem, ko smo na eni strani priče najrazličnejšim političnim spletkam in vmešavanjem svetovnega kapitala v notranje zadeve drugih držav, kakor je to primer z Grčijo, Turčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo in še z drugimi državami, nas upravičeno preseneča io,, odkod je vzela toliko sile, da je tako odločno prelomila s svojo tradicionalno politiko odvisnosti in se povsem osamosvojila nova Madžarska.
Po vojni je Madžarska stala pred izbiro:	ali najame posojilo, ali pa
zgrabi za delo in se s svojimi lastnimi silami dvigne iz ruševin. Odločila se je za poslednje. Komunistična partija Madžarske, na čelu skupno s socialdemokratsko in narodno kmečko stranko, so vzele v roke vajeti, dvignile v ljudstvu delovno zavest, pometle s Horthvievo reakcijo in pričele reševati nove naloge. Ena izmed prvih je bila utrditev valute. Izvedena je bila brez vsakega inozemskega posojila. Glavno breme lega so prevzele delovne množice Njihova življenjska raven je takrat predstavljala komaj polovico tiste življenske ravni, kar so imele v letu 1938. V namenu, da se izboljša ta življenjska raven, prehaja sedaj Madžarska k uvedbi načrtne proizvodnje in k triletnemu gospodarskemu planu, ki ga bodo pričeli izvajati 1. avgusta. Pri sestavljanju tega načrta so sodelovale prav vse stranke, ki so si bile vse edine v tem, da se odslej del bremena prenese s pleč delovnega ljudstva na bogate. Zaenkrat so bile nacionalizirane le tri velike banke, težnja vlade pa je, da se nacionalizira ves kreditni sistem države z madžarsko narodno banko vred, ker le tako bo mogoče uspešno uresničiti gospodarski plan.
Pristaši reakcije seveda tudi na Madžarskem skušajo na vsakem koraku izpodkopavati demokracijo in delavsko enotnost. Tako očitajo, da vlada zanemarja poljedelstvo, ker je omejila investicije, namenjene za kmetijstvo in jih dala na razpolago industriji. S takšnimi zlonamernimi očitki zasleduje madžarska reakcija le, kako bi razdvojila delavca od kmeta.
Da je nova Madžarska vtem uspela, je zmogla le, ker je delovno ljudstvo spoznalo zmotno pot, po kakršni so jo vodili madžarski veleposestniki in se s polnim zaupanjem naslonila na Komunistično partijo, ki svojo politiko usmerja le za koristi delovnega ljudstva. Zato danes nova Madžarska odločno odklanja vsakogar, ki bi ji še ponujal roko za ceno njene politične neodvisnosti, čeprav bi bila pomoč dobrodošla. »Toda Madžarska ne bo sprejela nobenega posojila, za katerega bi bil postavljen političen pogoj«, tako je izjavita podpredsednica madžarskega parlamenta Ana KetlY.
Triletni plan, nacionalizacija, prevalitev bremen z obdavčenjem tistih, ki hočejo živeti od visokih profitov, neizprosen boj špekulantom, široka obnova ter končno težnja po prijateljskem sodelovanju z vsemi demokratičnimi državami, to vliva zaupanje in zavest madžarskemu delovnemu ljudstvu, da se je s tolikšno vnemo oprijelo dela. Zasluge za to pa ima Komunistična partija Madžarske, ki je edina pokazala pravo pot in način do osamosvojitve. Ob vidnih uspehih takšne politike madžarsko delovno ljudstvo od dneva do dneva bolj živo spoznava, kako zelo mu je potrebna prav sedaj delavska enotnost in da bo bodočnost in napredek madžarske demokracije zagotovljena le, če bo močna delavsko-kmečka zveza.
PHprs¥imo se na volitve
liods&ih
V kratkem bodo razpisane volitve ljudskih odborov v LRS. Točen datum ni sedaj važen, pač pa je važno, kako so sindikalni forumi, aktivisti in sploh člani pripravljeni, da bodo te volitve rodile tiste rezultate, ki jih sedanji čas zahteva od nas.
Zadnje volitve v ljudske odbore :o pokazale, da so delavci in sindikalne organizacije polagale premalo pažnje tem volitvam in so zato soodgovorne, da ponekod niso bili izvoljeni res ljudski zastopniki v osnovne ljudske oblastne cdinicc. S pravilno aktivnostjo prav vsakega delavca in nameščenca, s takojšnjo povezavo vseh množičnih organizacij pod vodstvom OF in Komunistične partije bomo prav gotovo onemogočili vsem špekulantom in protiljudskim elementom, da se ponovno vrinejo v našo ljudsko oblast. S pravilno aktivizaeijo malih in srednjih kmetov nam bo uspelo rešiti jih vpliva vaških mogotcev.
Na Štajerskem so v nekaterih krajih sami bogati kmetje v ljudskih odborih. S fevdalnim podrejanjem svojih uslužbencev, hlapcev, dekel in viničarjev in tudi celih njihovih družin jim je uspelo, da so jih ti tudi izvolili kljub temu. da imajo svojo sindikalno organizacijo, ki bi jih ni o rala tudi v tem praven pravilno vzgajati in vodili. Njihovo delovanje >c vseskozi protiljudsk«. Vso protiljud-skost in zlasti suženjsko izkoriščanje je v celoti odkrila kontrolna komisija.
Niso pa to samo bogati kmetje. Zelo pogosto nastopajo nmogokje kot »predstavniki ljudstva« razni nepomirljivi gostilničarji, trgovci in obrtniki in to celo tam, kjer so delavci, nameščenci in mali kmetje v večini. Ti pozabljajo, da se je nova Jugoslavija rodila iz krvave borbe brez njihove udeležbe in celo proti njihovi volji. Zelo redki so sodelovali. Ker vedo. da se pri nas ne da več v kalnem ribariti, da je izkoriščanje onemogočeno, nujno prehajajo na pozicije sovražnika ter zavestno postajajo prišepetovalci domače in tuje reakcije, da bi tako zbegali nevedne in delovne državljane. Zgovorni primer škodljivega delovanja takih tipov se je pokazal v ljudskem odboru v Kranju.
Ko se pripravljamo na volitve v ljudske odbore, morajo sindikalne organizacije misliti tudi na sestav onih KLO, kjer ni sedež podjetja, kjer pa vendar živijo in prebivajo delavci. Tam se potoni KLO odločilno urejajo stanovanjske in druge življenjske prilike sicer industrijskih uslužbencev ter sindikalni organizaciji ne more in ne sme biti vseeno, kdo in kako jih ureja. Poučimo take svoje člane, da bodo na vasi odločilno posegli v pravilnost izvedbe volitev ljudskih odborov ter da bodo sploh aktivni na vasi.
odborov
Kdo je takega zaupanja med delavci vreden in kdo ne, vemo vsi. Volitve v odbore OF, ki so se vršile v preteklem mesecu, so vsako bojazen razblinile. Ogromna večina volilcev je popolnoma svobodno in zavestne glasovala za linijo in kandidate OF. V Ljubljani, kjer je zelo veliko volilcev, jih je med vsemi bilo le okrog 700, ki so na različnih voliščih svoje prepričanje oddvojili. Ta mali odstotek je dokaz zrelosti naših ljudskih množic. Te izkušnje pa nam morajo biti kažipot, kako odpraviti vsako ozko gledanje, kdo od delovnih ljudi je vreden biti predstavnik in organ naše ljudske oblasti.
Prenehati je treba z odborniki LO, ki so le na papirju, kajti naloge so zelo odgovorne in važne. V obdobju petletnega plana, ki je za nas vse zakon dela, je povsem jasno, da imajo tudi LO zelo pomembno vlogo. Izvedba plana v kmetijstvu je pretežna naloga KLO. Pravilna organizacija ,e-tve in odkup žitaric in drugih kmečkih pridelkov ho dokaj olajšala zadostno prehrano ter bodo delavci v industrijski proizvodnji še stopnjevali svoje napore, ako bodo MLO pokazali vzoren red in napredek tudi v tem praven. Pravilno razdeljevanje živilskih, oblačilnih in drugih kontingentov bo odpravilo vse pritoževanje in kritiko delovnih ljudi. Skratka, ljudski odbori bodo ljudski le tedaj, če bomo znali pravilno izbirati ljudske ljudi, ki bodo vse naloge izvrševali zavestno in s čutom odgovornosti. l)o-brih in slabih ljudskih odborov ni. pač pa so lahko dobri ali slabi odborniki.
Mnogo oseb. ki so v naših ljudskih odborih, danes še ni začelo razmišljati, kakšne so njihove dolžnosti in naloge, da ho plan častno izpolnjen. Podjetja in delavnice krajevnega značaja so slabo oskrbovana, čestokrat zanikrna. Novih se sploh ne ustanavlja. V mnogih krajih še ni niti enega takega podjetja. Vse premalo je kontrole, kako kmečka in druga privatna podjetja izpolnjujejo plan in vse ostale naloge v zvezi z njim. Ogromna množica delovnega ljudstva hoče plan prekoračiti, ker hoče doseči čimprej boljše življenje. Zato je naša dolžnost, odstraniti vse tiste, ki kjer koli ta delovni polet zavirajo.
Že sedaj moramo izvršiti vse predpriprave. Na sindikalnih sejah in sestankih moramo poskrbeti, da niti ena votivna edinica ne bo ostala brez našega sodelovanja in pomoči, da se prav nikjer ne bomo pustili odriniti, da bomo vsakemu poštenemu delovnemu človeku pomagati do kandidature za volitve v LO, da bomo tako onemogočiti vsakemu špekulantu priti do veljave in vpliva.
Bore M.
Mariborski fsistiki bodo izpeiniii
Istoiiii proizvodni plan do 19, astrembra
Kolektiv »Mariborske tekstilne tovarne« je 11. t. m. proglasil 46 udarnikov in 4 iznajditelje ter poleg tega nagradil še 68 najbolj pridnih delavcev. Ob tej priliki so sprejeli delavci in nameščenci te tovarne sledečo resolucijo maršalu Titu:
»Zavedajoč se, da je petletni plan logična posledica vseh borb in vseli velikih žrtev osvobodilne vojne, da predstavlja petletni plan našo voljo in naše hotenje, da je ta veliki plan prvi korak v veliko in srečno bodočnost našega ljudstva in zavedajoč se naše popolne odgovornosti, ki smo jo s tem prevzeli napram našemu ljudstvu in samemu sebi, smo na dan, ko proglašamo in slavimo najboljše med nami, naše udarnike in iznajditelje, sklenili dati Tebi, dragi maršal, in vsej naši domovini sledeče obveze:
1.	Proizvodni plan za leto 1947 bomo izpolnili do 29. novembra t. 1. Istočasno bomo dvignili kvaliteto izdelkov do najboljše kakovosti.
2.	Doseči hočemo najvišjo možno izrabo surovin tekstilno-bom-bažne industrije.
B. Sami bomo prevzeli izdelavo različnih strojev za sukanec in spravili v pogon vse stroje v klotu in tisku, katere po okupatorjevem opustošenju do danes še nismo mogli popraviti.
4.	Odstotek izostajanja od dela bomo znižali od 11 odstotkov na 6 odstotkov.
5.	Ustanovili bomo tekstilni muzej in odprli 29. novembra t. L prvi oddelek tega muzeja ter tako postavili temelje prvemu tekstilnemu muzeju na Balkanu.
6.	Našim najboljšim delavcem bomo omogočili izobraževanje v dvorazredni tckstilno-industrijski šoli, ki jo bomo odprli v novembrskem tekmovanju.
7.	Do 1. avgusta letos bomo ustanovili otroške jasli. Še letos bomo dovršili tudi stanovanjsko hišo v naši delavski koloniji.
8.	Podvojili bomo aktivnost članstva v kulturno-prosvetnem delu in ustanovili delavsko univerzo v tovarni.
9.	Higienske naprave v naši tovarni bomo dvignili tekom novembrskega tekmovanja na najmodernejšo višino.
Za srečo nas vseh, za veliko bodočnost naših otrok!
Pod Tvojim vodstvom, dragi maršal, v prvo petletko!«
DELOVNI KOLEKTIV »MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE«.
POZIV ESI
ob staviti baskiških delavcev
V	baskiških pokrajinah Španije je izbruhnilo stavkovno gibanje kot protest proti odpustu 14.000 delavcev, ki so sodelovali pri demonstracijah 9. maja v Bilbau. Stavka, ki je izbruhnila v Bilbau, je zajela desettisoče baskiških delavcev ter se ji pridružujejo v znamenju solidarnosti tisoči in tisoči delavcev iz drugih španskih pokrajin.
V	zvezi z junaškim odporom baskiških delavcev je poslala Svetovna sindikalna federacija vsem sindikalnim organizacijam Združenih narodov poziv, naj nudijo čim večjo politično in gmotno pomoč junaškemu proletariatu Španije, ki se vztrajno bori proti krvavemu Francovemu fašističnemu režimu in nasilju, ki ga izvaja Franco nad svobodoljubnim španskim ljudstvom.
Centralni odbor ESJ izraža vso solidarnost vsega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije z junaško borbo španskega ljudstva ter poziva vse organizacije Enotnih sindikatov, naj takoj začnejo nabiralne akcije denarnih prispevkov za pomoč španskemu proletariatu. Ko Centralni odbor organizira te nabiralne akcije, poziva vse delovne ljudi Jugoslavije, naj s svojimi denarnimi prispevki znova manifestirajo solidarnost z junaškim odporom španskega proletariata in tako olajšajo borbo svobodoljubnih narodov Španije za likvidacijo Francovega fašističnega režima ter za vzpostavitev svobodne demokratične Španije.
Živela borba junaškega španskega proletariata!
Živela svobodna demokratična republika Španija!
CENTRALNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
J. Jurač:
Enotni sindikati — izvrševalci velikih nalog
(k BI. Širšemu p enumu GO ES Slovenite)
Zasedanje plenuma Glavnega odbora ES Slovenije se ne vrši iz formalnih razlogov, niti zaradi tega, da zadostimo pravilom. Plenum ni samemu sebi namenjen. Če ima danes vsak posvet podružničnih oddelkov, vsak sestanek in vsako predavanje pečat naše stvarnosti, t. j. izraz delavnosti, izraz kolektiva kako čim bolje in uspešneje rešiti konkretna gospodarska, strokovna, ideološka in druga vprašanja, tedaj je jasno, da mora plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije opraviti svoje delo nalvzgledneje in najuspešneje. Iz teli razlogov je sklican tudi širši plenum kar nam daje jamstvo, da bo uspeli čim boljši. Zasedanju ne bodo prisostvovali le člani plenuma, temveč tudi zastopniki vseh okrajnih sin-dikalnih svetov, 23 najmočnejših podružnic (tovarna avtomobilov Tezno, železarna Jesenice, podružnice rudarjev Trbovlje Zagorje, Senovo, Mežica, tovarna posode iz Celja itd.) ter zastopniki 19 najpomembnejših krajevnih odborov. S tem je Glavni odbor dal možnost, da bodo prišli na zasedanje delegati iz najpomembnejših središč našega sindikalnega življenja ne samo zaradi tega, da bodo prisostvovali kot poslušalci, temveč, da bodo aktivno sodelovali in tako tudi sami omogočili plenumu vsestranski uspeh.
Predsednik, tov. Dolinšek je v prejšnjem članku napisal, da sovpada zasedanje v dobo zelo važnih dogodkov. Povsem točno! To nam potrjujejo tudi sklepi Centralnega odbora ESJ o neposrednih nalogah sindikalnih organizacij pri izpolnjevanju petletnega načrta. ki so nam že znani in so objavljeni v tej številki Delavske enotnosti. Ti sklepi zajamejo v svojih točkah jedro naših nalog, in se motajo na področju velike gospodarske bitke tudi uresničiti. K izpolnitvi sedme točke objavljenih sklepov je Glavni odbor že pristopil ter je priprave v glavnem že zaključil. Zaradi tažnih razlogov je moral datum zasedanja za nekoliko dni preložiti, vendar to na stvari ne spremeni ničesar.
V tem sestavku bi sc hoteli prav z ozirom' na zasedanje plenuma dotakniti še nečesa: V posebni točki dnevnega reda bo plenum pregledal tudi organizacijsko stran naših Enotnih sindikatov. To se bo zgodilo s posebnim ozirom na sklepe IV. plenuma ESJ. "ti tem ho treba predvsem ugotoviti, t k o 1 ik <r smo te sklepe p o -‘e m, ko jih že pol leta p o -* u a m o , tudi uresničili. Nuj-
nost in pomen teh sklepov smo sicer razumeli in celo odobravali, toda ugotoviti moremo, da so kaj kmalu 'nastale »ovire« in »težave«, ki imajo svoje vzroke v glavnem v površnem pojmovanju nalog, v pomanjkanju čuta osebne odgovornosti in mnogokje tudi v domišljavosti, ki nas tako-le po malem začenja zanašati, čeprav so se ti sklepi v mnogo bolj težavnih okoliščinah drugje v naši državi mnogo bolje uveljavili. Vprašanje delovanja grup in oddelkov, razumevanja nalog referentov po sektorjih dela, vprašanje discipline v naših odborih in podobno, so v organizacijskem pogledu temeljne stvari in nam ne more biti vseeno, če do teh stvari ne kažemo dovolj razumevanja. Vsi vemo, da zavisi uspeh naših nalog od sodelovanja slehernega člana sindikatov, pod nujnim vodstvom sindikalnih forumov od grup in pododborov pa vse do najvišjih. Tam, kjer n. pr. funkcionarji niti ne vedo za vsebino sindikalne knjižnice štev. 5, je v tem pogledu nedostatek verjetno največji. Tani, kjer deluje n. pr. le polovica pododborov, mora biti prizadevanje za tem, da pridobimo za delo še druge. Vztrajno se bomo prizadevali tudi, da bodo funkcionarji — pri tem mislimo razumljivo tudi na referente — vsak na svojem sektorju vršili svoje naloge sistematično brez tarnanja, ki pogo-stoma izvira le iz nenačrtnosti našega delovanja.
Drugi širši plenum mora v tem pogledu napraviti odločilne sklepe za odstranitev teh napak. To pa ne samo s sklepom, ki bo objavljen, temveč zopet le s konkretnim delom v podružnicah, poedincev in povsod tam, kjer ti nedostatki obstojajo.
Forumi, ki bodo poslali svoje delegate na zasedanje, so prejeli vabila z navedbo dnevnega reda. Vsa snov, ki jo bomo na plenumu obravnavali, zahteva udeležbo najboljših funkcionarjev, ki ne bodo zastopali le svojega foruma v ožjem smislu besede, temveč bodo vsi delegati zastopniki močne, množične organizacije delovnih ljudi Slovenije. Zato ponovno nagla-šamo, da je prav, če se na podlagi dnevnega reda, ki je bil oznanjen na sejah in sestankih, pripravite na zasedanje II. plenuma, da spremljate njegov potek, da bodo sprejeti zaključki plenuma takoj preneseni v stvarnost, ki bodo potem še bolj razplamteli delovni polet naših delovnih ljudi — polet, ki je edinstven v zgodovini naših narodov.
organizacije morajo posvetiti več Dažeje reševanja stanovanjskega vprašanja
Uničevalno delo povampirjenega ,aš'sMčnega okupatorja v naši državi *a časa okupacije, ko je bilo poruše-uničenih ogromno število stanovanjskih hiš je zelo zaostrilo sta-ovanjski problem, ki je bil pri nas Pereč že v predaprilski Jugoslaviji. ®*tatai pretil jndski režimi niso po-veca!i reševanju tega problema nt-rij;e pažnje, dogajalo se je, da so einvci bili primorani stanovati na -ostem. Par desk nad glavo je bilo bi)Uo ^ar i ih Je delno ščitilo, da niso direktno izpostavljeni vrernen-neprilikam. Pod oboki maribor-
skega državnega mostu je bilo stalno nastanjenih po več družin in to v času ko smo lahko v časopisnih oglasih dnevno čitali, da se odda konfort-no 3 ali 4 sobno stanovanje zakoncem brez otrok. To se je dogajalo samo v državi, kjer je vladala izkoriščevalska manjšina in kjer je bil delavec samo objekt za izkoriščanje Nizka plača in brezposelnost mu nista dovoljevala, da bi si najel človeku primerno stanovanje.
Ljudska oblast je načela stanovanjski problem z vso resnostjo, na’em-nina stanovanjem se je znižali.
polovico napram. najemnini 1941 leta. Stanovanjski zakon pa ščiti predvsem delavce s številno družino. Pristopilo se je h gradnji stanovanj ln obnovi poškodovanih stanovanjskih poslopij. Ogromno je število stanovanj, ki so bila zgrajena in obnovljena v dveh letih obnove naše porušene domovine.
Kljub temu pa se stanovanjski problem še naprej postavlja pred nas kot zelo pereč. Mnogo je delavcev, ki nimajo primernega stanovanja. S hitrim naraščanjem naše industrije, z gradnjo novih industrijskih objektov imamo vse večji priliv delavstva iz dežele v industrijske centre in gradilišča. Zato sindikalne organizacije ne morejo stati pri reševanju stanovanjskega problema nezainteresirano ob strani.
Naša ministrstva imajo od predsedstva vlade FLRJ navodila, da naj vsa gospodarska podjetja in ustanove grade stanovanj a za svoje delavstvo in nameščen-stvo. Planska komisija je v to svrho odobrila kredit, poleg tega pa je treba maksimalno izkoristiti sklad vodstva podjetij za gradnjo stanovanj, dečjih jasli, zavetišč itd. Malo je podjetij in ustanov, ki so dosedaj pristopila h gradnji stanovanj iz teh razpoložljivih sredstev. Mnoge uprave podjetij zavzemajo zelo nepravilno in brezbrižno stališče napram reševanju stanovanjskega problema. Zato je nujno, da se vse sindikalne podružnice zanimajo pri upravi podjetja, koliko je n a razpolago fin. sredstev za gradnjo stanovanj in da skrbe, da s e ta sredstva pravilno uporabijo.
Težave so z nabavo gradbenega materiala. Tu je potrebno mnogo samoiniciative. Poiskati je treba vse možnosti, da pridemo do tega materiala. N. pr. gradbeni material iz porušenih hiš. Marsikje propada v ruševinah zgradb dragocen gradbeni material in če bi se ta material organizirano zbiral in izkoriščal, bi lahko marsikje v veliki meri rešili problem nabave gradbenega materiala. Organizirati je treba r ale opekarne, ki niso vključene v načrtno proizvodnjo. S tem bomo prišii do marsikake dragocene opeke. Že v davnih časih je ljudstvo na deželi samo izdelovalo opeko in pridobivalo apno v improviziranih poljskih opekarnah in apnenicah. Zakaj se te možnosti ne bi poslužili tudi danes? Pri grobih delih pa bi lahko delavci s prostovoljnim delom mnogo pomagali pri državni akciji za rešitev slanovajskega pro-blega z gradnjo delavskih stanovanj. V petletnem gospodarskem planu je ena glavnih nalog tega plana, izboljšati stanovanjske razmere in do leta 1951 zgraditi za 15 milijonov kv. m stanovanjske ploskve.
Lani so pristopile mnoge sindikalne organizacije k reševanju stanovanjskega probi-.ua preko stanovanjskih zadrug. Mnogo je takih zadrug že registriranih, nobena pa še ni začela s konkretno gradnjo stanovanj. Vsled pomanjkanja gradbenega materiala so zašle v slepo ulico iz katere ne vidijo izhoda. Tudi tukaj bi samoiniciativa mnogo pomagala, na zgoraj opisani način bi marsikje prišli do gradbenega ma-teirala, kajti čakanje na dodelitev tega materiala s strani planske komisije ne bo mnogo pomagalo, ker te zadruge niso vključene v letošnji gradbeni načrt in zato zanje tudi ni fundiranega gradbenega materiala.
Posebno pažnjo morajo sindikalne podružnice posvetiti vprašanju stanovanj za sezonske delavce, kot na primer gradbene, gozdne in poljedelske delavce. Če ni drugih možnosti, je potrebno za te delavce takoj zgraditi barake, ki se dajo urediti v prav prijetna stanovanja. Finančnih sredstev in materiala za take barake je vsekakor dovolj na razpolago.
V mnogih podružnicah, kjer obstoja komisija za preskrbo in stanovanja, si te komisije še niso na jasnem, v čem obstoja njihovo delo. Svoje delo usmerjajo predvsem na preskrbo delavstva z racioniranimi industrijskimi proizvodi. Redke pa so podružnice, ki so se uspešno lotile tudi reševanja stanovanjskega problema.
Kot dober primer podružnice, ki je znala že takoj po osvoboditvi usmeriti delo stanovanjske komisije, je podružnica mariborske tekstilne tovarne. S prostovoljnim delom je bilo obnovljenih 47 porušenih stanovanj, v hišah, ki so last narodne imovine. Sedaj ima podružnica v teh stanovanjih prioritetno pravico pri dodelitvi stanovanj. V 350 primerih je podružnica s pravilno utemeljenimi predlogi pri MLO glede nezasedenih ali delno zasedenih stanovanj, kjer se je dalo z utesnitvijo pridobiti stanovanje še za eno družino, preskrbela svojim delavcem potrebno stanovanje.
Vidimo torej, da se vprašanje preskrbe delavskih stanovanj, ne da rešiti dosledno brez aktivnega sodelovanja sind. organizacij. S pravilnim delom in doslednim reševanjem vseh teh problemov, bodo sindikalne organizacije mnogo pomagale našemu delavstvu. Ojačali bomo s tem našo organizacijo in dali ogromno pomoč naši državi.
Sindikalni stanovanjski domovi v Sloveniji
Glavni odbor ES Slovenije je vnesel v svoj proračunski plan za leto 1947 tudi stroške za izgradnjo 5 sindikalnih stanovanjskih domov za delavstvo, t. j. za samce in dvojice v krajih Jesenice, Kranj, Trbovlje, Celje in Maribor.
Svečan začetek prve take gradnje se je izvršil v Celju 10. t. m. (Glej poročilo v prejšnji številki Del. enotnosti!) Na ostalih gradiliščih pa so tudi že pričeli z gradbenimi deli.
Projekt stanovanjskih domov je enoten za vse navedene kraje. Sistem za-
1 enoposteljno postrežniško epalnioe — skupaj 35 postelj. Sanitarni prostori isto kot v nadstropjih. Tu je tudi oea-traina shramba posteljnine za vsa nad. stropja ter stranišča za skupne prostore v stranskem traktu, ločena pe spolu in dostopna iz foyerja po eni rami stopnišča.
Klet glavnega trakta služi za kotlar* no centralne kurjave z deponijo pro moga, pralnico, sušilnico in likalnica ter desinfekcijo za prehodne delavca. Tu 6o sanitarni prostori kuhinjskega
zidave je odprt tako, da stoji zgradba v zelenju ter vrtovih. Vsaka zgradba bo obsegala naslednje prostore:
Glavni trakt ima 3 enaka nadstropja. V vsakem je po 14 enoposteljnih, troje dvoposteljnih in ena enoposteljna postrežniška spalnica — skupaj 21 postelj. Sobe imajo umivalnik s toplo in hladno vodo, kopalnice in WC pa so skupne toda ločene po spolu. Skupen je tudi dnevni prostor. Vsako nadstropje ima še jašek za vmetavanje umazanega perila, ki vodi do pralnice v kleti, dalje prostor za čistila, za ročno shrambo posteljnine pa služi omara v postrežniški sobi.
Pritličje glavnega trakta je namenjeno prehodnim delavcem in obsega: 7 štiriposteljnih sob, 2 triposteljne in
osebja, dostopni po eni rami stopnišč*.
Stranski trakt obsega v pritličje menzo za 120 oseb, s kuhinjo, trebil, nico, pripravljalnico, shrambo in ser-virnico, dalje foyer za shajanje in #-tanje časopisov, upravno pisarno i* vratarnico ob vetrolovu.
V nadstropju je trisobno stanovanje s pritiklinami za hišnika — kurjače (družina 5—6 članov), zdravniška ordinacija, knjižnica in razsežna terasa, dostopna iz dnevnega prostora glavnega trakta. V kotu te terase je predvidena prha na prostem.
Seveda pa bo treba zgraditi še vel takšnih zgradb in je to le delni prispevek Enotnih sindikatov za omilje-nje stanovanjske krize v teh industrijskih centrih.
Plan mora postati zastava naše borbenosti
Da, spet študij! Le kaj mislijo ti ljudje pri nas v Logatcu, da nas vedno in veduo zalaga 'o s študijem? Kako naj spet to izvedemo? Saj je vendar oddana vsaka prosta urica in zasedeni vsi večeri s sejami, sestanki in delom v knlturno-prosvetnih krožkih.
Ampak z godrnjanjem stvari ne bomo rešili. Pomislimo! Plan vendar moramo preštudirati, kako naj ga sicer izvajamo? To je vendar študij našega dela, ki ga moramo obvladati, če hočemo, da bomo dosegli popolne uspehe. Plan moramo ustvariti najprej v naših možganih in srcu, da bo ra-stel nenehoma z nami, z našim delom in da ho tako predstavljal eno samo ogromno, vsezajemajočo celoto.
Brez dvoma, organizacijo študija našega petletnega plana se lahko izvede na več načinov.
Članice krajevne organizacije AFŽ imajo sedaj sestanke po potrebi. Ti sestanki bodo postali redni. Vanje
bomo pritegnili vse žene in na vsakem od teh sestankov se bo v diskusiji predelalo nekaj snovi našega plana ter z njim povezane naloge sodobne žene.
Sindikati so že sedaj razdeljeni po podružnicah in po obratnih skupinah. Imajo tudi redne sestanke, na kateri Ii so tudi že »načeli« plan. Potrudili se bomo. da se bo »načeto« tudi nadaljevalo in uspešno končalo.
Kmetje bodo pretresali petletni plas na zadružnih in vaških sestankih.
In mladina? Ta bo morala zavzeti tudi eno izmed prvih mest. Tudi ona bo lahko študirala petletni plan na na svojih rednih tedenskih sestankih.
Časa nam vsem primanjkuje. Toda za plan ga bomo našli, ker je piaa naše življenje! Brez plana ne bomo mogli živeti, zato bo vsaka ura plana posvečena spremenjena čez pet let ▼ tisoč ur lepšega življenja!
Kotnik Marica
Smaltsliie pBdražnite gradbNev
so zborovale v Celi«
V nedeljo je v Celju v imenu 1800 organiziranih gradbincev zborovalo 12 sindikalnih podružnic gradbene stroke. Delovne konference se je udeležil tudi tajnik Zveznega tajništva gradbene stroke pri Glavnem odboru ES Slovenije. Konferenca je imela namen, da se upravni odbori sindikalnih podružnic gradbincev porazgovore o vseli vprašanjih v njihovih podružnicah, zlasti pa še o vprašanjih, ki zavirajo razvoj gradbene delavnosti. Konference bi se moralo udeležiti okoli 150 sindikalnih funkcionarjev, vendar je bilo navzočih le komaj tretjina teh, ki so se zavedali važnosti in pomena konference in so dokazali, da hočejo z nastopom nove gradbene sezone vložiti vse napore za uresničenje prvega petletnega plana.
Konferenca je ugotovila, da je bilo v letu 1946 v gradbenem pogledu ogromno storjenega tudi v Celju in njeni okolici, toda lahko bi bili uspehi še večji, če bi se sindikalni funkcionarji na stavbiščih zavedali svojih dolžnosti, pred katere jih postavlja čas in odgovornost do ljudstva. Ena izmed glavnih napak je bila, da niso bile postavljene norme.
Konferenca je poudarila važnost in pomen pravočasne izvedbe plana tako v gradbeni industriji, kakor tudi na gradiliščih, ker je od uspešno izvedenega plana v gradbeni stroki odvisno 'uresničenje plana tudi v ostalih panogah našega gospodarstva.
Iz poročil, ki so jih podale podružnice, je bilo razvidno, da še tudi danes niso na vseh stavbiščih uvedene norme. Ena izmed podružnic ni imela doslej niti občnega zbora. Glavno delo podružnic je obstojalo v organizacijskih poslih in poslih preskrbe, dočim so kultumo-prosvetno delo povsem zanemarjale in tudi strokovnemu usposabljanju in vzgoji sindikalnih kadrov niso posvečale nobene posebne pažnje. Prav tako je bilo tudi z mladinci, zaposlenimi na stavbiščih. Podružnice so ugotovile, da je bila dt*doi -m «tav-biščih preskrba delavcev z obleko in
obutvijo slaba, v poslednjem času pa se polagoma zboljšuje. Treba pa bo, da sindikalne podružnice posvetijo razdeljevanju kontingentov vso pozornost in da z vestnim razdeljevanjem preprečijo vsake zlorabe in izkoriščanje s strani nekaterih brezvestnežev.
Nekatere sindikalne podružnic# so opozorile na nevarnost in izrazile bojazen, da plan marsikje ne bo mogoče izvesti radi pomanjkanja materiala. Tako Celjska opekarna nujno potrebuje za sušilne naprave okrog 70 m3 lesa in doslej ni izgleda, da bi bila dobava izvršena. Takšen strah je neosnovan. Plan, ki je predvidel minimalno proizvodnjo v posameznih gospodarskih panogah, je predvidel tudi sredstva, ki so in bodo na razpolago. Gozdna uprava, ki vodi računa o preskrbi z lesom, bo dolžna, da poskrbi za ta material pravočasno, dolžnost vsake sindikalne podružnice in vsakega sindikalista pa je, da sproti kontrolira preskrbo z materialom in izvajanje plana ter vsako nerednost ali zastoj javlja pristojnim organom, ki bodo znali nastopiti proti tistim, ki skušajo hote ili nehote ovirati izvedbe plana.
Ob zaključku je konferenca soglasno sprejela sklepe, da se bodo takšne konference odslej vršile redno enkrat mesečno ob številnejši udeležbi, da bo vsaka podružnica izdelala svoj delovni načrt, uvedla kulturno-prosvetno delo, seznanila svoje članstvo s sklepi IV. plenuma in o gospodarskem planu, uvedla na stavbiščih tekmovanja postavila norme in dosegla čini ves akordnega dela, skrbela za slednje materiala in ga kolikor najbolj načrtno izkoriščala.
Z rezultati te konference so »e navzoči funkcionarji nedvomno obogatili, kako je treba utrditi njihove sindikalne podružnice, da bodo z dviganjem delovne zavesti in s povečane storilnostjo dosegli plan in s tem udarili po domači in tuji reakciji, ki se
še posmehuje, da svojega piana
bomo uresničili.
Pobro obdelana lemlša — dober kruh — blagostanje
Pomemben traktorski dan v Mariboru
Ob zaključku setvene kampanje, ki in diplomo. Poleg njih je bilo progla-je bila končana 15. maja, so slovenski šenih in nagrajenih še 37 drugih trak-traktoristi, zbrani iz vse Slovenije dne toristov, brigadirjev in upravno teh-
j° obdržimo tudi v bodoče, čenčav so (ja, kjer so pogoji povoljuejši in kjer izkazal IV. rajon. Tudi ostali noče-pogoji strojne obdelave na našem te- bodo morda lahko dosegli še boljše jo zaostajati. Patriotski čut sili Za-renu mnogo slabsi od pogojev drugih uspehe. Ne hi bili zato užaljeni, če bi grebčane na tekmovanje. Priporočali strojno traktorskih postaj,« je pripo- drugi traktoristi dosegli boljše uspe- bi vam, da si ogledate dela na odpovedoval m se vnemal tovariš Ivan. he. Izkazalo pa se je, da smo vendar ku našega rajona, ki je eden naiboli V brigadi je vsega šest mladincev, odnesli prvo mesto, zato smo ponosni šili. govorijo Zagrebčani tujcem ki ki se vsi udejstvujejo predvsem v sin- in nam ni žal naporov. V bodoče bo- si (likalnem gibanju in kot fizkulturniki. mo radevolje prepustili zastavo tisti Pričeli so tudi z ruskim tečajem, ka- brigadi, ki bo boljša od nas. toda terega pa so sedaj zaradi razširj« ne brez borbe je ne d a m o in po
17. in 18. maja pregledali v Mariboru ničnih uslužbencev, ki so dobili bodisi	kampanje^prekinili in ga bodo kazati bo morala, da je res
uspehe svojega dela.	nagrade po 500 do 1000 dinarjev, bo-	....*	’	"
V soboto dopoldne se je vršila v dvo- disr diplome s srebrnim oz. zlatim zna-rani FD Polet-a posebna svečanost, kom.
Poleg traktoristov .in brigadirjev stroj- Zbranim traktoristom so čestitali no-traktorskih postaj iz vse Slovenije navzoči gostje v imenu ustanov, ki so so se udeležili proslave: minister za jih zastopali. Predsednik Glavnega kmetijstvo LRS" tov. ing. Levstik, za- odbora ES Slovenije lov. Dolinšek To-stopnik ministra za kmetijstvo pri vla- ne je v znak priznanja za dosežene di FLRJ tov. Simonovič Marjan, pred- uspehe poklonil kočevski brigadi še sednik Centralne uprave zveze kine- posebno nagrado — knjižno zbirko — tijskih delavcev .Jugoslavije tov. Mont- v vrednosti 8.000 dinarjev. Zvečer se čilo Puaea, predsednik GO ESS tov. je na čast uspešno zaključene setvene
kasneje zopet nadaljevali <>b večerih, dosegla več, kakor naša b r i-»Kar se tiče dela po normah,« pri- gada!« povedli je tovariš Ivan, »mi ne delajo Te besede je izrekel s tolikšno pre-preglavie in jih z enakomernim in pričevalnostjo, prežet tolikšne volje do vztrajnim delom lahko dosega vsak. dela in s tolikšno zavestjo, da bo tudi Kdor pa je priden in napne še bolj, on sam dal vse, kar bo mogel, tla jih tudi preseže, ta pa zasluži in je obdrži njegova brigada naziv najbolj-lahko vesel uspehov svojega dela,« ži- še brigade v Sloveniji. Takšnih trak-valino in zadovoljno nasmejan razlaga toristov in poleg tega še tako mladih, mladi traktorist.	v katerih preveva ena sama neutešlji-
»Po pravici bodi povedano, da smo va želja, doseči čim boljšo obdelavo proti koncu dvomili v svoje uspehe, zemlje in dati delovnemu človeku doda si smo si sprva obetali, da bomo
Dolinšek Tone, zastopnik ministra za	kampanje vršila v Narodnem »ledali-	V A1 sll!<l sl M,r'a oue,alb <la	i,omo 'z"	V0U	in boljšega kruha, potrebuje nadelo LRS lov. Šenk, predstavniki	šču predstava »Miklova Zala«, katere	!,oje™h Prehodno zastavico	»Gustro-	ša
KSS-a. množičnih orsanizacii in liud-	so se udeležili traktoristi	5a«, Ler smo mislih, da smo	se vedno
mlada domovina.
KSS-a, množičnih organizacij in ljud- so se udeležili traktoristi.	!a<<’ K®r smo l]1.l*sll*V <la smo še vedno Za uspehe, ki jih je dosegel tovariš
ski' oblasti mesta in okolice Maribora. V nedeljo oh 10.	uri dopoldne se je	l,re,l,a!° naredili. Napeli smo vse sile	Ivan kot najboljši traktorist najboljše
Prvi je spregovoril minister za kme-	razvil s Koroščeve	ceste sprevod s sli-	•" , ' 'sc' .„ r smo niogti. Nekateri	slovenske brigade Toneta Tomšiča v
tiistvo tov. in sr Levstik, ki je v uvod-	ko maršala Tita. zastavami in godbo	,z“lcd to.vai'lscv.80 °1rah proti koncu	Kočevju, ga. je Glavna uprava državnih besedah čestital udarnikom in	na čelu. V povorki	eo korakali trakta-	, cnc kaml)anJe tu(“ }n »oci zapo-	mh kmetijskih strojno-traktorskih po-
vsem, ki so v tej kampanji priporno- risti, uprave »Ustrojev« s svojimi usluž- redoma, vendar smo mislih, da bo pre- staj nagradila z 2.000 dinarjev, sre-gli. da šo bili doseženi tako lepi uspe- benci udarniki na 01iwer traktorju, ki na zasfaTa Pr,sla v bolJso zemljo, brnim znakom »Gustroja« in diplomo.
hi. Prikazal je razvoj strojnih postaj ga je upravljal brigadir tov. Vidergar	.......... .......................
od ustanovitve v septembru 1945 do Rudi, pa se je pomikala v setveni kam-danes. Samo v letošnji setveni kampa-	panji priborjena prehodna zastava s
nji je bilo obdelano S.500 ha zemlje	kočevsko brigado, delavci Centralne
s traktorji. V bodoče bodo morale delavnice »Gustroja«, gojenci državne strojne postaje preiti tudi k izvajanju	kmetijske strojne šole na Verdu pri
drugih kmetijskih del. V zvezi s tem	Vrhniki ter brigade s traktorji mari-
bo potreben nov kader traktoristov, borskega »Ustroja«, ki se bodo morali izuriti tudi v delu Pred MLO, kjer se je povorka usta-
s kosilnicami, slamoveznicand itd. Vsi vila in ko je traktor s prehodno zašla- poštnih “usMbencev v Sloveniji Ta h iisuchi. ko so nas. traktorji osvojili vo zavzel mesto pred tribuno, je trak- kon(erem. na kateri s0 podali svoja dezeta. kažejo da so traktorist, postal,	tonstom m ljudstvu, bi se je zbralo,	poročila	vsi	tajniki sindikalnih vo-
nosilci napredne tehnike, ki je prišla	spregovoril predsednik GO ESS tov.	družine	te	Zveze
Oosedanie in bodoče delo poštnih uslužbencev Slovenile
11. maja se je vršila v Poštaem domu izredna konferenca vseh tajni-sindikalnih podružnic Zveze
kov
razen tajnika po-
družnice v Kočevju, je pokazala de-
Slovenije, obenem pa so tajniki diskutirali v glavnih napakah in težavah, ki še vedno ovirajo delo.
na vas. S tem se ne smemo zadovo- Dolinšek Tone, ki je povdaril, da ho-Ijiti. Strojno obdelavo polj moramo še mo naš gospodarski plan izvršili le. povečati, če hočemo doseči povečanje če se ho poslednji delavec in delovni pridelkov in izboljšanje kultur. Le z inteligent zavedaj in tudi izvršil, kar uvedbo norm bomo povečali tudi slo- lahko Izvrši. Naši Enotni sindikati, v rRnost dela. Tekmovalni način mora katerih smo vsi včlanjeni, so v prvi postati za vsakega traktorista obči na- vrsti poklicani, da organizirajo tekmo- D, referata tov. predsednika se vici n njegovega dela. S kulturnim in vanje in dvigajo proizvodnjo. Kontro- <!•>, da je bilo dosedanje delo odbora strokovnim dviganjem kadrov bodo Ja nad delom in nad izvajanjem plana Tajništva, KOZ-jev in podružnic vse-po-dale kmeti iške strojno-traktorske je bitne važnosti. Uvajanje norm bo kakor uspešno. Vsakdo se lahko pre-postaje središče našega kmetijstva. V popolnoma omogočilo kontrolo dela in Pr^a, da se vrši poštni promet ne-nrimer z lanskoletnim delom je bila istočasno rešilo tudi vprašanje pravic- moteno ter se ljudstvo z vedno več-letošnja obdelava boljše izvedena, če- ni h plač. Prihajamo v dobo, ko se bo zaupanjem poslužuje poštne usta-prav so bile tudi letos še napake, Siro- raven delovnih množic dvignila. Zato nove. Mnogi, kraji so med seboj Dole ovna kontrola in evidenca je še ved- je vsak delavec in delovni inteligent vezani z brzojavom in telefonom in no slabo funkcionirala, organizacija odgovoren, da bo podjetje obratovalo. naprave se še stalno izboljšuje j), dela je bila šibka, delovni načrti so Za vse to pa je tesno sodelovanje sin- Ai vsem tem ima nemalo zaslug sin-bib nerodno postavljeni in celo slu- dikalnTh podružnic z upravo podjetja dikalna organizacija, kajti vsi upravni —M:	......	—:u „.i— tt __	'•-j: ukrepi bi imeli znatno manjši učinek,
lo in napredek poštnih uslužbencev legrafu in telefonu in neizpolnjevanje
želijo ogledati delo na avtoshadi. V teli besedah je ponos mesta, ki gradi, ki bo samo z letošnjim prostovoljnim delom na avtostradi prihranilo deželi 27 milijonov dinarjev. 166 tisoč Zagrebčanov je od začetka aprila pa do srede maja naredilo več kot 131 tisoč prostovoljnih ur.
V tla, kjer bo tekla nova cesta, ki bo ponos vse države, je zasadilo zastave 7 rajonov. Razen teh so zapičene še zastave skupin iz posameznih ulic in sindikalnih podružnic. Te za stave kažejo smer nove ceste, ki hiti proti Beogradu. Toda za uresničitev tega gigantskega dela bodo potrebni še silni napori delovnega ljudstva. Baš pred nami zija še jama, ki bo sama požrla več kot deset tisoč kub'-ko-v peska. Njeno zasipavanje predstavlja gamo delček nove ceste, m i hen neznaten delček naše petletke, ki pa baš brez takšnih delčkov ne bi bila nikdar uresničena. Zato se pesve* ča vsakemu najmanjšemu delu, vsa« kemu dnevu, da, vsaki minuti naj« večjo pozornost.
Ljudje in stroji rijejo v mehka hrvatsko zemljo, jo odkopavajo in odvažajo. Cesta zahteva trdno podlag -, ki jo bo dal pesek iz Save. Zagrebški železničarji so se ponudili, da in evidenca opravljenega dela. Vse bodo prostovoljno zgradili normalno-to pa bo treba, kot je dejal tovariš tirno železnico od Save do gradnja,
1... "M	"	po kateri se bo odvažala mehka zem.
ija in dovažal pesek.
Vmes, med delom, vsepovsod Harmonika, pesem ter vzkliki, ki veljajo kot medsebojni poziv na tekmovanje. Ob veselih glasovih se roke še hitreje sukajo. Prednjači seveda ml a lina, toda tesno za njimi pritiskajo ostali, stare jši, delavci, gospo.lin V- n drugi prebivalci Zagreba.
Delovni polet na gradnji ceste ,e za pričo, da prerašča nova doba st.i-
Sturm, odstraniti, če hočemo izvesti naš petletni plan.
Iz poročil tajnikov, ki so bila precej obsežna, - se vidi, da se po vseh podružnicah uvajajo norme.
Visoko prekoračene norme pri le-
no rm pri poštah je dokaz, da le-te še niso pravilno postavljene ter bodo potrebne še razne spremembe. Važno pa je, da je bilo normirano delo skoraj v vseh podružnicah z veseljem in razumevanjem sprejeto ter so izjeme le uslužbenci, zaposleni pri bla-
ri izkoriščevalski čas. Stara jugosla-
čaji nediscipliniranosti so se še po- ena glavnih nalog. V tem pa je tudi invili ponekod. Odprava teh napak naj jamstvo za uspešno uresničenje plana, bo obveza vsakega traktorista za naš Ob koncu je pozval vse, da kot člani prvi petletni plan	sindikatov tudi v novem tekmovanju
Po govoru tov ministra je bila še bolj visoko dvignejo svojo zastavo brigada Tomšiča Kočevje II. ob vihar- dela in izvršijo obveze, ki stojijo pred nem nloskaniu proglašena kot najbolj- nami.
če ne bi bilo v poštnih uslužbencih močne sindikalne zavesti in požrtvovalnosti.
Glavne pomanjkljivosti in napake pa so se kazale pri k ul t urnop ros vatnem delu, pri tekmovanju in pri pro-
brigada Slovenije. Brigadir tov. Vi- Po govoru sekretarja Okrajnega od- stovoljnih delovnih akcijah. Tudi na
•I era ar Rudi je prevzel krasno vezeno bora OF Maribor, ki je čestital udar-prelioduo zastavo »Gustroja« in. se v ni kom in poudaril potrebo tesne pove-1 menu brigade zahvalil za priznanje zave delavca in kmeta, so traktoristi z zagotovilom, da jo bodo obdržali tudi objavili svoje obveze, ki so jih pre-v naslednjem tekmovanju.	vzeli za naslednje tekmovanje, ko bo-
ri ot najboljši udarniki so bili pro- do v novi žetveni kampanji presegli slušen!:	Pečnik Franc. Brežice. — lanskoletne uspehe za 100% in bo vsak
I brigada: Premik Ivan. Celje — bri- traktor izvršil do 100 ha pogojnega gada Žalec: Starin Milan. Ljubljana — oranja od dosedanjih doseženih 61 ha. brigada Lavrica; Bidcrfeld Alojz. Ma- S proslave so ob zaključku poslali ribor — brigada Dornava; Skalič An- pozdravne brzojavke maršalu Titu. mi-dr i. Murska Sobota — brigada Apa- nistru za kmetijstvo pri vladi FLRJ, če: Zaleteli Ivan, Novo mesto — bri- predsedniku vlade LRS tov. Mihi Ma-gnda Tomšiča, Kočevje TT in Košnja- rinlcu in Centralnemu odboru ES -Turek Miha. Ajdovščina — brigada Do- goslavije z zagotovilom, da bodo nada-bravlje. Vsi so prejeli po 2.000 dinar- Ijevali začeto delo za uresničitev in jev n"«rr-. 'n. srebrn znak ■ Gustroja« prekoračenje petletnega plana.
Zaletel Ivmn — eartjt Mdamlk-traktorist
nalbollše Slovenske traktorske brigade
Najboljši traktorist v najboljši slo- je naenkrat oral celoten kompleks, ne-venski brigadi državnih kmetijskih glede na meje in so si potem lastniki strojno-traktorskih postaj je komaj zorano zemljo sami med seboj raz-18 letni tovariš Zale tel j Ivan, mejili. S tem je dosegel hitrejše ora-doma iz ^ Trebnjega na Dolenjskem, nje in popolno izkoristitev zemlje, ki Mlad je še in ko je končal osnovno je poprej radi oranja po manjših par-šolo, je gojil edino željo, da hi po- celah ostala neobdelana, slal mehanik. Te možnosti v	vojnih le-	V	razgovoru vzbuja tovariš Zaletelj
tih ni imel. Po osvoboditvi	se mu je	vtis	takšnega	traktorista, ki z dušo
želja izpolnila, ko se je takoj prijavil in telesom živi za ta poklic. Narav-v prvi traktorski tečaj, kjer	je opravil	nost	prijetno	in z občudovanjem ga
izpit z odličnim uspehom in prišel v	posluša vsak,	ko živo pripoveduje o
lanskem poletju v Kočevje. Že pri upravljanju s traktorjem, ki mn s tonila čvi, pozneje v jesenski, zlasti pa likim uspehom pomaga pri izvrševa-
črt
ko
za delo ni bil izdelan in prav ta-se tni izvajala dnevna kontrola
gajniških okencih, ki niso hoteli spre- vanska oblast je znala graditi kvečje-jeti norm, ki so za to delo zaenkrat mu banovinske in narodnostne mejni, še nepravilno odmerjene	ke v državi ter vcepljati medsebojno
Na kraju konference je tov. Baše- soviaštvo. Osvobojeno jugoslovansko va predlagala obveze za bodoče delo. ljudstvo si je izbralo novo, boljšo pot, Te obveze vsebujejo več točk, med pot bratskega sodelovanja, s kit -n se katerimi so najvažnejše: izboljšanje utrjujejo medsebojne vezi. Takšna evidence in kontrole dela za 90%, trdna vez bo tudi nova avtos-trada udeležba vsaj 30% članstva pri delu »Bi atstva in edinstvac. na terenu, ustanovitev delovnih brigad in čet, uvedba grafikonov o dnov- ................................
no storjenem delu in obveza slehernega člana, da bo v novembrskem tekmovanju napravil vsaj 8 prostovoljnih delovnih ur na raznih gradnjah.
Članstvo je z velikim odobravanjem sprejelo ta predlog in s tem zaključilo svojo konferenco.
Zagrebčani gradijo
avt@stfado Zagreb ~ Beograd
Deiovno ljudstvo Zagreba gradi s prostovoljnim delom cesto — v lepše življenje
Zagrebčani so pričeli uresničevati cesta bo res novodobna in zahteva petletko. Misel na lepšo bodočnost je ogromnih naporov. 26 metrov bo ši-pognala delo v njihovem mestu v si- roka, ponekod pa bodo kasneje • za-
legli ti metri komaj za polovico.
v sedanji pomladanski setveni kampa- n ju tako plemenitega poklica. Ker je nji je kot vesten traktorist dosegel naj- uvidel, da ljudje nimajo kruha in da boljše uspehe s svojim Clialmcrsoin, je bila kočevska zemlja skozi 4 do 5 katerega skrbno neguje, zavedajoč se, let popolnoma zapuščena in da bi vsaj da je od brezhibnega delovanja trak- sedaj čim več obrodila, ga je gnalo, torja odvisen tudi uspeh njegovega de- da je napovedal tekmovanje drugim la. Te naravnost zavidljive uspehe je traktoristom v brigadi in dosegel tudi dosegel predvsem sam, saj je oral brez v tem tekmovanju prvo mesto, tuje pomoči. Oral je na velikem držav- »Vsi v brigadi smo sklenili, da za-nein posestvu in tudi na majhnih par- stave, ki smo si jo priborili v tem po-celah. Oranje na majhnih parcelah za- mladanskem tekmovanju, ne damo selim kov je opravil na ta način, da zlepa iz rok. Zbrali lmmo vse moči, da
len razmah.
Najbolj se očituje uresničevanje plana na avtostradi »Bratstva in edin-stva«. Zagrebčani so se s pravo načrtno trmo in voljo zagrizli vanjo. Kot silen odmev njihovega dela so 450 km daleč od njih zapele lopato in krampi Beograjčanov. Beograd in Zagreb si. krčita in gladita pot, ki bo gospodarsko in politično še tesneje povezala oba centra ter nudila velikansko korist vsemu jugoslovanskemu ljudstvu.
Zagrebčani to dobro vedo. saj jo gradnja avtostrade predmet njihovih vsakdanjih pogovorov. Pa ne samo to: gradnjo dobro poznajo, saj vsakdo sodeluje na njej.
Vsak popoldan se polnijo kamioni, ki stojijo vsepovsod, na Trgu republike, pred posameznimi uličnimi odbori Ljudske fronte, na tovarniških dvoriščih, Ti kamioni vozijo prostovoljne delavce na cesto. Glasovi harmonike in kitare, razbrzdana, prc-
Gradnja nove ceste Beograd—Za- šema pesem in zastave ti povedo, kje
greb predstavlja ogromno delo, ki bo izvršeno -postopoma, plansko; vsako leto prve petletke se bo stegnila za desetine kilometrov naprej. Letošnja obveza Zagrebčanov je dograditev 32 km nove ceste. Beograjčani jim bodo prihiteli 38 km naproti.
4.5 km hočejo, zgraditi Zagrebčani letos s prostovoljnim delom. Tudi za Zagreb ta obveza ni šala, kajti nova
so posamezna zbirna mesta. Ljudska fronta, ‘ta prekaljena sila ljudstva, poziva na prostovoljno delo za uresničitev petletke. Njenemu klicu se odzove v Zagrebu vsak popoldan pet do osem tisoč ljudi, do šestnajst tisoč marljivih, delovnih rok. To je ogromna sila, Id juriša na bodočnost in ju osvaja.
Na avtostradi s» j» dosedaj naiboli
Propadli so za vedno prolilftfdslsi režimi „65avaifače,#
(Misli delavca k razstavi »10 let KPS«)
Dvakrat sem si že ogledal razstavo, ki prikazuje 18 let borb in dela Komunistične partije Slovenije ter njeno zgodovino od aprilskega razkoia in ločitve od stare reformistično-oportunistične socialdemokracije leta 1620, ustanovitev KPJ, pok olj na Zaloški cesti 24. IV. 1920 in druge momente iz zgodovine Partije.
Med bogatim razstavnim materialom so dokumenti, fotografije zaporov in celic, v katerih so nekateri preživeli dolga leta, največ Moša Pijade. Predvsem bi omenil takozvano »glav-njačo« v Beogradu (jugoslovansko Bastiljo), v kateri sem tudi sam pretrpel 8 mesecev. To je srednjeveška grobnica, še iz turških časov, ki je uničila mnogo naprednih in komunističnih ljudi. Iz te grobnice in mučilnice sem izšel kot živ okostnjak in še danes nosim težke posledice svojega bivanja v njej.
Na razstavi sem videl (udi sliko Vulča Franca-Vladota, vojaka I. srbske dobroveljske divizije v Odesi, ki se je leta 1916 borila na Dobrudži proti Nemcem in njihovim satelitom. Ker sem bil tudi sam v istem polku iste divizije, ga dobro poznam. Posebno dobro pa sem ga spoznal v društvu bivših jugoslovanskih prostovoljcev, kamor smo skupaj zahajali v Ljubljani. Opozoril sem nanj razredno zavedne delavce in mladince in dogovorili smo se za prvi sestanek. Ta je bil v gostilni pri Fabjanu na Vodnikovem trgu ob osmih zvečer. Navzoči so bili tudi tovariši Kusold Lojze, Jamnik in drugi. Od tega dne dalje je postal Vulč eden naših najboljših tovarišev in borcev in je za našo idejo žrtvoval tudi svoje življenje.
V decembru 1928 piše »Enotnost« v tistem času, ko je bil Vulč v giav-njači in ko se je vršil proces proti njemu: »Kdo je Stanko?« Ves čas procesa se ponavlja ime Stanko. »Mučen je bil v glavnjači, v krvi ja ležal« govorijo naši sodrugi. S. Otokar Keršovani je v svoji obrambi oziroma obtožbi režima celo navedel, da je bil Stanko kot paket vržen iz glavnjače v Donavo.
Pozneje se je izvedelo, da je bil »Stanko«, kateremu so žandarji polomili rebra in ga popolnoma zmrcvarili. Vulč Franc-Vlado.
Slava vsem mučenikom, padlim za svobodo!	T, Habe
V Celjski otroški bolnišnici
janez Potrč:
i,
Celjska bolnišnica ima tudi otroški oddelek in še kako lep oddelek, ker >a leži izven kroga bolnišnice in ker ie ne deluje dolgo časa, marsikdo niti ne ve zanj. Tu je prostor za 50 bolnih otrok in o življenju v njem nam takole piše strežnica, ki je v oddelku zaposlena :
»Če gremo proti Savinjski dolini ali po Mariborski cesti, se nam nehote
malčkom. Ko sem s pospravljanjem gotova, prejmejo bolniki sladko kavo in bel kruh. Tukaj se pač skoraj vsem popravi apetit. Tudi tovarišice, zaposlene pri najmlajših, so tačas gotove s previjanjem in tehtanjem dojenčkov in že jih tolažijo s sveže kuhanim mlekom. Po zajtrku je zdravniški pregled bolnikov, me pa smo zaposlene večinoma v kopalnicah in pralnicah, kjer
INTERVJU
im ARNIČI M. H.!
Otročka bolnišnica v Celju
ustavi pogled na . iti, M kraljuje kakor beti golob sama na vrhu prijaznega griča Golovca. Proč od ceste, proč od delavskih naselbin in tovarn, si je bogati Westen zgradil vilo v švicarskem slogu, ki naj bi nudila njemu, njegovi družini in prijateljem razkošno življenje.
Danes, v novi Jugoslaviji, pa služi ta vita zdravljenju naše mlade generacije. S to oiroško bolnišnico se danes pač lahko ponašamo — kakšen red, kakšna snaga in vestnost vladajo v njej!
Naši mali bolniki se hude rano zjutraj, zato pa moramo tudi me pričeti rano s čiščenjem prostorov in negovanjem. še pred pelo uro se sliši nakladanje drv, da se nanovo segrejejo prostori.
Ritim v prvo nadstropje, kjer so nvi dodeljene sobe za čiščenje. Pometam, brišem prah, pazljivo, da se ne dviguje, ker vem, da to škoduje našim V
pomagamo pericam pri izpiranju pleničk, da so lahko v enem dnevu že oprane in posušene.
Medtem se približa čas za razdeljevanje kosila. Kuharice imajo pripravljeno dobro in okusno kosilo. Po stopnicah že slišim glasno klicanje malčkov: »Teta, papal bi rad!< Kar veselje jih je gledati, kako nekateri že zopet z apetitom jedo. Seveda se pa mora nekaterim povedati vmes tudi kakšna lepa pravljica, da gre vse iz krožnikov. Po končanem obedu malčki večinoma zaspe, mi pa pomivamo posodo in pribor. Popoldne nas kliče delo v likalnico, kjer čakajo polne košare perila. Tudi malčkom razdelimo popoldansko malico, zvečer pa večerjo. Ko odbije ura sedem, spravi dežurna male bolnike v postelje, jaz pa grem v svojo sobo. Tako gre naše delo iz dneva v dan in prav dobro se počutimo v večni skrbi in delu za ozdravljenje naših najmlajših.«
Dom ljudskega zdravja v Celju bo s»ršh®dnie lete elogrsšees
V vrsto važnih pridobitev ljudske oblasti je vsekakor poleg drugih uspe-nov, ki so jih doslej dosegla naša pod-Mjn s povečano proizvodnjo, tudi gradbena delavnost v Celju in v nje-n okolici. Celje, ki je bilo med vojno zaradi bombardiranja močno poškodovano, delno tporušenih pa 37 zgradb s 116 stanovanji, je ob osvoboditvi stalo pred najbolj perečim problemom, katerega se je moral lotiti celjski mestni ljudski odbor.
Pri reševanju tega vprašanja MLO ne bi bil v celoti kos tej nalogi, če ne bi v svojem stremljenju, da čimprej °bnovi porušena stanovanja, užival Podpore vseh množičnih organizacij, zlasti sindikatov, ki so v prvem letu v tisočih in tisočih prostovoljnih urah čistili ulice in odstranjevali ruševine, da so lahko kasneje pristopili k hitri in uspešni obnovi. Pospešena gradbena delavnost se je pokazala že v lanskem letu na vseh koncih in krajih, ki se ie mestom« nadaljevala tudi pozimi. tako je ob izrednem razumevanju MLO, ki je vložil vse napore m našel potrebna sredstva za obnovo, bilo doslej obnovljenih preko 150 družinskih stanovanj in popravljenih nad 400 lažje poškodovanih zgradb. Mestni ljudski odbor pa zida tudi v Čretu stanovanjsko kolonijo, ki bo nudila stanovanje 100 družinam. Stavbe bodo ksene s cementnimi temelji, ki so že postavljeni. Za praznik 1. maja je bila Prekrita prva novozgrajena stanovanjca stavba v Zidanškovi ulici, kjer bo Prostora za 11 stanovanj. Pravtako je Železniška uprava v grobem dokončata trinadstropno hišo v Aškerčevi uli-cb ki bo imela 15 družinskih stano-Vapj. Za gradnjo zasebnih stanovanj-®kih poslopij je bilo poleg tega še iz-uanih 35 gradbenih dovoljenj. Večina , 1 stavb, ki so pravtako že v gradnji, 1)0 eno, nekaj pa tudi dvodružinskih. . Celjske tovarne bodo gradile za svo-]e delavce nove stanovanjske hiše. Ta-o bo Tovarna emajlirane posode zgra-d1 lav tri poslopja s 2* stanovanji za ''fužine, dočim Cinkarna že gradi ,^stanovanjsko poslopje in tovarna p arevine osemstanovanjsko zgradbo, rti i™ stanovanjske kolonije, ki jo gra-MLO, ima v načrtu tudi zgraditev "OVe stanovanjske hiše za 8 družin,
medtem ko bo Krajevni sindikalni svet zgradil svoje stanovanjsko poslopje, kjer bo pripravil 60 sob za samce. Tako je danes v gradnji že okrog 180 družinskih stanovanj, v načrtu bližnje bodočnosti pa je še nadaljnjih 100. Vse to dokazuje, kako veliko pozornost posveča tudi v Celju ljudska oblast stanovanjskemu vprašanju, zavedajoč se, da so higiensko urejena stanovanja osnovni pogoj za ljudsko zdravje.
Poleg vseh teh gradbenih del pa je prav gotovo ena izmed najvažnejših in najpomembnejših gradnja Doma ljudskega zdravja, ki ga gradi podružnica »Gradisac v Celju vzdolž Gregorčičeve ulice, Lansko jesen — 1. oktobra 1846 — so na slovesen način otvorili gradbena dela, Že mesece in mesece pred tem so gradbeni strokovnjaki s širokim krogom zdravstvenega osebja vodili razgovore in snovali načrte, da bi dali zgradbi lično zunanjo obliko in takšno notranjo ureditev, ki bo prednjačila pred vsemi sličnimi ustanovami v Jugoslaviji, kjer bo vsak prostOrv celoti izkoriščen in bo povsem služil svojemu namenu, bolnika pa bo že okolje samo dvigalo, ga bodrilo v zaupanju in ga navajalo k uspešnemu zdravljenju
V stavbo samo bo vloženih preko 30 milijonov dinarjev in bo ta Dom ljudskega zdravja v daljši perspektivi osrednja točka bolniške četrti vse do poslopja sedanje porodnišnice in javne bolnice v Ipavčevi ulici do Gregorčičeve ulice, kjer gradi Državni zavod za socialno zavarovanje Dom ljjudske-ga zdravja. Gradnja bo dokončana v decembru 1948. Za to gradnjo bodo uporabili: 1.100 ton cementa, 1,500.000 z-idakov, 110 ton betonskega železa, 7.500 kub. metrov gramoza, 230 ton apna in 2.500 kub. metrov peska.
Dom ljudskega zdravja, kakršnega gradijo v Celju, bo od vseh dosedanjih eden najmodernejših novozgrajenih zdravstvenih ustanov v Jugoslaviji, ki bo neprecenljivo koristil in pomagal vsemu delovnemu ljudstvu bližnje in daljnje okolice Celja. Tega, česar ni mogla začeti — kaj šele zgraditi — stara Jugoslavija v petindvajsetih letih, bo zgradila naša ljudska oblast v dveh letih.
v V kij učenj e žene v gospodarski plan, pomeni zbolj-(lnie delovnih pogojev celotnega delovnega ljudstva!
Priborjene pravice žene bodo uresničene z njeno (>Polno vključitvijo v gospodarski plan!
Njeno ime sem slišal na ]. večkrat
—	na sindikatih, na komitclu, po obratih.
»Za Albance je ona dvignila na dva procenta.«
»Tako smo odrajiali četrt milijona več...«
»Ko se Minka oglasi, nergači utihnejo. Pozna jih, vse, po vrsii...« »Brez Minke bi ne bilo soboinikov.c »Zenska je vzdržala — od prve do zadnje ure.., Delalo se je po tri ure vsako nedeljo.«
»Bila je udarnica, ko še o udarnikih nismo ničesar vedeli. Od prvega dneva ...«
Prvikrat sem jo iskal zaman. Odpri sem vratca lesene ograje in potrkal na okno nizke hiške. Siala je malo stran od cesie, med razmetanimi delavskimi vilami onstran Save. Opisali so mi poi in hišo; upal sem, da se nisem zmotil. Za šipami se je pojavila moška postava, v telovniku, ter pokazala, ne da bi odiprla okno
—	bilo je sredi decembra, po dolini je vlekla suha in hladna sapa —, preko dvorišča in ozke poti; hkrati pa ie roka, ki je molela iz belega rokava, odmigala, kar je očitno pomenilo, da nisem prišel ob pravem času. Moški v izbi je vpil; kolikor sem ujel skozi dvojna okna, je dopovedoval, da jo bom težko dobil doma.
»Sestanki... Minka je na sestankih ...« je vpil moški z brezbarvnim glasom.
Ozrl sem se preko plota in prav za prav šele zdaj zagledal podolgovato stavbo in nizko streho na njej. Pod nategnjenim napuščem tega ostrešja ie bilo dvoje vrat. Ena od teh vrat so bila odprta, da so se videle šipe na notranjih vratih; vse je kazalo, da podolgovata stavba ne premore še kakšnih posebnih oken v stenah. Druga vrata, na katera je pokazoval beli in iztegnjeni rokav za oknom, so bila zaprta.
Tudi zaklenjena so bila.
Poiskal sem jo med delom. Zabijala ie zaboje. V nekaj minutah ie zrasla pred njo cela stena listih zabojev. Delo, zaradi katerega ie postala udarnica, je bilo tako vsakdanje in enostavno, da se o njem ni bilo kaj meniti. Še manj pa je bilo v oddelku prilike, da bi se razgovorila, da bi kaj povedala. Na mlado dekle, ki je bilo videti nekam počasno ter ji je pomagalo tehtati žeblje, ie gledata z nezaupanjem.
»Prišla je, šele nekaj tednov je tu,« ie rekla in nadaljevala brez sence jeze, »a ne vem, če bo zadosti žilava. Preveč se obira ... Takšni ne vzdržijo ... Zame je drugače, živela sem pasje življenje in vem, zakaj delam ...«
Domenila sva se, da se bova dobila zvečer, na njenem domu. Odšel sem iz obrata, a še preden sem bil zunaj tovarne, mi je padlo na pamet, da sem žensko nekje že srečal. Ta dolga, suha in malo naprej nagnjena postava, ta oprana koža na obrazu, in nekam nemirne in vdane oči — vse to sem nekje videl. Samo, kje?
»Kje?«" se je vprašala tudi ona zvečer. Zaprla je obojna vrata, mi potisnila stol, pri vsem tem pa se ves čas opravičevala s tistim nemirnim pogledom zaradi revne oprave po izbi — zaradi stola, omare, postelje, divana in pregrajene skrinje. Zatem je povesila sklenjeni roki po životu in utihnila, da bi se domislila, kje sva se videla.
Iznenada sva se oba spomnila.
»Eh, to je bilo takrat, ko je bil Tito pri’nas,« je povedala na hitro, zasmejala se je, nemirne oči so se ji rahlo vžgale; iznenada pa je začela odkimavati: »Ne, ne, to je bilo takrat, ko sem bila tako nerodna. Z »gospodom« sem ga ogovorila, on pa meni — spravila sem v zadrego sebe in njega — tako mirno: Sad smo svi drugovi... A jaz vem, da mu ie bilo tisti trenutek zaradi onega mojega »gospoda« težko, spomnil se je na to, da smo bili vse življenje sužnji, da smo se morali priklanjati pred gospodo. To ga je zabolelo. Eh, ženska glava, si rečem večkrat, vedno, ko se spomnim na vse to, 'kaj si ie mislil o nas ter me ie sram pred delavci ...«
Da, to je bila Minka, takrat poleti, ko ie sprejel maršal udarnike.
»Zakaj pa so me poslali k njemu?« se ie jezila. »Jaz nisem za takšno, vedno napravim kaj narobe.« Pokazala je na knjige in na revije na mizi. Bil je broširan izvod »Vehke pobude«,. nekaj številk »Naše žene« in odprt »VHP (b)«, kolikor se spominjam, na devetem poglavju. »Prebiram te knjige,« ie nadaljevala, »Veliko pobudo« sem prebrala dvakrat, ali ko pa tako malo, skoraj ničesar ne razumem. Prebiram te besede: »Lenin je pokazal... Lenin je poudarjal ... Partija je razglasila ... — pa se začnem jokati, nič več se ne morem zadržati.«
Vzela je knjigo z mize, dvignila jo je z obema rokama in jo položila nazaj. Hotela ie prebrati bese-
de, ki so stale za besedami »partija je razglasila«, a ni mogla; solze so ji navrele v oči. Zagledala se je po stenah. V velikem okviru je visela zbledela fotografija mlade, belo oblečene ženske. Zenska je nosila skrbno urejene in gladko počesane lase in čipke okrog vratu ter na zapestjih, na koncu stisnjenih rokavov.
»A zdaj me vidite, kakšna sem postala! Nič mi ni hudo zaradi tega, da je le drugače. Mi živimo šele zdaj, odkar je drugače pri nas. To so knjige, ki so spregovorile prvič z nami kakor z ljudmi ter nam začele odpirati oči. Milijonom so jih začele odpirati. Saj pravim, da ne razumem kdo ve kaj, ali na vsaki strani čutim, kako govori iz teh knjig partija. Partija, ki kaže pot takšnim milijonom, med katerimi sem tudi say ma, sem bila sama... Saj veste, kaj ie tuj otrok. Oče je delal na »lahki progi«; pobil se je in umri, ko še pet let nisem imela. A se ga še spominjam. Prihajal ie pijan, enkrat je vrgel zibko z bratom vred v zid. Mati je umrla v mojem devetem letu. Bila sem slabotna ter so mi dajali ribje olje. Bratov bebasti obraz me je vedno spominjal na očetov zločin, ali bratje so me vselej pretepli, ko sem se jezila zaradi tega na očeta. Tepli so me in govorili: »O očeiu grdo govoriš! Ali ne veš, da je bil tvoj oče?« Dvakrat sem si hotela vzeti življenje. Bila sem deklica ier sem hodila v šolo. Prvič so me potegnili napol mrtvo izpod stopnic — razbila sem steklenico olja; drugič so me našli zjutraj zmrznjeno v drvarnici — hotela sem umreti zaradi večerje ki sem jo nesla v tovarno, a se mi je sklizki poti razlila. Delati sem začela s šestnajstim letom. Zato mi pravijo zdaj nekateri, da bi me pač že lahko dali na kakšno boljše delo. A jaz jih ne morem razumeti — kako? V pisarni bi naj sedela? Upam, da bom dočakala konec pri svojih zabojih. Vsa moja nesreča je prav za prav, ker nisem mogla nikoli gledati, kako drugi, trpijo. Preveč sem trpela sama, že zarana. Na cesti sem si slekla nogavice, če sem videla žensko z golimi, prezeblimi nogami. To so ljudje vedeli ter me izrabljali. Dekla sem bila vsem. Najprej bratom, ki so me tepli, kasneje tam, kjer sem stanovala. Pomagala sem iim postaviti hišo — polovica mojih žuljev ie v njej —, potem sem se zapletla z njihovim sinom. Včasih me ni pogledal, pri nekem pretepu pa so ga ohromili, sčasoma ni mogel več sam iz hiše. Obesil se ie name Zapil in zakadil mi je vso plačo, nazadnje me ie začel tepsti. Pod Nemci so odpeljali celo družino in tudi njega. A je prišel nazaj, reke! je, da je moj zaročenec, da skrbim jaz zanj. Žlahta je v lagerjih umirala, on pa je začel misliti tudi na mojo polovico hiše.
»V«e vem, kMre	bandite,«
je govoril, »tudi za tvoje brate vem, kje se ipotikaio. Naznanim jih .. .<
Vse to je delal največ zaradi cigaret, ki mu jih nisem več toliko nosila. Vsem kapricam, ki si jih je le izmislil, sem mu morala vsireči. Ni mi bilo zaradi sebe, že zdavnaj bi se končala, tudi gestapovci so me že lovili. Štirinajst dni sem hodila iz tovarne pri zadnjih vratih — ali morala sem vzdrževati zvezo z našimi. Strahote sem prestala ... Potem so prišli naši. Pritekla sem domov, pohabljenec pa me je čakal z zlobnim nasmehom. »A, zdaj se me boš pa znebila,« je sikal in se režal. Obrnila sem se proč, da ga ne bi gledala v obraz. Mislila sem na ljudi, ki sem jih videla na manifestaciji. Tisti, ki so se najbolj skrivali, so najhuje kričali. Bila sem razočarana, strahotno sem bila razočarana, vse se mi je zdelo tako narobe. Takrat sem zaslišala, kako je zaškripal stol pod pohabljencem. Okrenila sem se, in zadnji trenutek, preden sem mogla zakričali, dvignila roko. Železen kavelj se je zasadil v lahet. Stekla sem « po stopnicah in tekla vse do ambulante. Pohabljenčevo kričanje: »Izdaj me, prekleta, izdaj!« mi je šumelo po ušesih, dokler nisem izgubila v am« bulanti zavesti.«
Minka si je odpela rokav in po« kazala dolgo, belo brazgotino. Nata je nadaljevala:
»Nisem ga naznanila — ali izrabljal me ne bo nihče več, to sern se zaklela. Pustila sem ga. Začela sem hoditi po sestankih, brali smo »Veliko pobudo« in organizirali soboini-ke. Partija nas je začela pozivati k delu. Vsepovsod po obratih, po vseh sestankih se je govorilo, naj dvignemo produkcijo. Začutila sem, da so vsi ti naši napori, ko smo bili še lačni in napol oblečeni, potrebni, če hočemo enkrat pošteno in lepše živeti. Prvič v življenju sem začutila, da delam za sebe, za dobro nas vseh, ne pa kakor nekdaj, ko sem bila sužnja v tovarni in doma. Delala sem in zdaj mi pravijo udarnica.
Nič več se ne jezim zaradi onih, ki so takrat mislili, da bodo s kričanjem pokazali svojo predanost domovini — njihovo delo jih razkrinkava iz dneva v dan. Skraia so se norčevali iz nas udarnikov, zdaj ie teh glasov vsak dan manj.«
Prenehala ie in se začela opravičevati, naj ji ne zamerim, ker se je toliko razgovorila — in o takšnih malenkostih.
»Saj veste, kakšne smo ženske,« ie govorila, »beremo in vzgajamo se, a ženske bomo ostale vseeno.«
Odšel sem kasno. Ko sem hodil med delavskimi hišicami proti Savi, sem videl pred sabo več podob: Minkino živo z nemirnimi in nekam vdanimi očmi ter ono na obledeli fotografiji; zatem sem prešiel Titove, Kardeljeve, Stalinove slike po stenah in po pohištvu v njeni izbi V ušesih pa so mi bile njene zadnje besede: »Skraja smo govorili: če bi Tito vedel za to ... če bi vede! Kardelj, če bi vedel Kidrič, to L ' :lo takrat, ko smo komaj slutili vse to — zdaj začenjamo govoriti drugače. Ve knjige, Partija, so nam prebudile. Če ie kai naiobe, sc oglasimo sami .«
Vesti z mladinske prog
_ . .____ . . . ■
Invalid fe —
Le poglej ga — samokolnico vozi! Invalid brez desne roke je in ne moreni razumeti, kako zmore to delo. Pristopim k njemu in gledam: sam polni tudi samokolnico in ves čas mu igra nasmeh na obrazu. Všeč m ie mladenič in njegova požrtvovalnost pri delu, pa ga ogovorim.
»Kako ti je ime?« Nasmehne se in pove, da se piše Jože Gajšek. Zanima me njegovo življenje :>i rada bi vedela, pri kakšni nesreči je izgubil roko. Rad mi odgovarja.
»Star sem 16 let, oče pa mi je cestar. ki ima majhno domačijo v s....r
a tudi gradi
skem okraju. Imam še 8 bratov in sestra in moje življenje ni bilo dosedaj še nikdar prav lahko. Res je, da imam še eno roko, a težko je z eno samo delati. Vem, da te zanima, kje in leako sem izgubil svojo desnico« — me prekine, ko mu hočem zastaviti prav to vprašanje.
»Bilo je lela 1948 poleti. Kosi) >cm na našem travniku in pri delu sem zagledal ročno bombo. Prijel sem jo in v trenutku je eksplodirala. Zavedel sem se šele v bolnišnici, kjer so mi nato odrezali razmesarjene roko.
Spočetka mi je bilo zelo hudo in težko, a potem sem se privadil. Pridno sem hodil na mladinske sestanke, kjer sem se seznanil z delom vse naše mladine. V meni je dozorel sklep: pojdem z mladino našega okraja na gradnjo proge Samac — Sarajevo! Skupno z menoj se je prijavilo še več mojih tovarišev.
Prišel je dan odhoda čete na progo. Nihče od prijavljenih tovarišev ni hotel iti. Tudi meni so prigovarjali, naj ostanem doma, ker tako he bom mogel delati. Nisem jih poslušal. Ponosen sem na to. da sem poslušal klic mladine, vesel, da gradim progo. Delam pač kolikor morem. Navadno zvozim 50 samokolnic v 7 urah.
Vem, da težko dela. a tega ne opaziš na njem. 50 samokolnic — to ni šala, saj izvozijo najboljši mladinci in mladinke največ do 60 samokolnic. Tudi pri vsem ostalem delu je mladi tovariš Jože zgled vsem svojim to-vari«'1"'
Pinter Dragica, r Gel jaka MTH "B
Gruden Igo:
ZA REPUBLIKO NAPREJ!
V borbi s sovražnim nasiljem mračnjaških bratstva, edinstva spoznali smo moč: Jugoslovani z uporom junaškim sile barbarske pregnali smo noč.
Ljudska republika, v borbi spočeta za prosvetljeno sožitje ljudi, narodom našim je jamstvo razcveta vsakemu lastne in skupne rasti.
Vera v svobodo je borce vodila, večno nam svetil bo padlih spomin: Jugoslovanska armada rešila ljudstvo trpeče je sužnih temin.
Vojska, iz ljudstva za ljudstvo rojčna, z njim nerazdružna je šla skoz vihar; v ognju sovražnem kot jeklo kaljčna v miru bo skupne blaginje čuvar.
S kladivom, srpom in srcem in umom za prerojeno, svobddno zemljč delovne množice z vedrim pogumom v svetlo bodočnost človeštva gredd.
PRVA SLOVENSKA UMETNIŠKA ZADRUGA
Likovna umetnost je bila ljudskim množicam ena najbolj nedostopnih umetnosti. Umetnine te vrste so si
0 novem turizmu
Turizem širokim ljudskim množi- črpale glavni vir dohodkov izključna cam ne sme biti samo novo geslo, iz turizma. Tudi pri nas bi bili v ampak plan dela in prizadevanja, predvojnih časih lahko storili in tudi predvsem pa dosledno izvrševanje te- dosegli več nego so. Naši napori le ga plana, v naši novi Jugoslaviji. Raz- dosedanji uspehi dela kažejo, čepralt voj in sprememba ekonomsko-druž- smo šele v tretjem letu po osvobo«
_	benih in družbeno političnih razmer,	ditvi,	da imamo veliko možnosti,	da
lahko nabavili	le bogati	privatniki ali	sta dala povod za preusmeritev turiz-	pa bo	treba še mnogo dela za raz'vo»*
ustanove,	naše	domove	pa so	krasili	ma- Otu1 prav tako postavljata njegov	lanje	številnih vprašanj našega	tu«
l.iSnmi,:	ali pa zmaz]cj nekdanji pomen in namen, v povsem rizma. Na ta način bomo našli pot^
so prodajali	svojo	drugačno luč. Turizem posega tako	ki nas	bodo privedla do spoznanja	no-
ll nln/i ir IrnlliiKn: 1 —	1.. 1. 1  vi	■ .	, .	‘	. * *
ceneni lcičarski diletantov, ki »umetniško
robo«
kakor ribenčanje daleč v kulturni in gospodarski, lahko greškov, ki se — kakor povsod —
_1»	V '1	rnonm,. tli/Ti ir nnlU!2ni _J.X. •	1 •	•	.	«...
od hiše do hiše. Zlasti pa so bile v tem pogledu okrašene z ničvrednimi »umotvori« naše dvorane na podeže- postranskih panog narodnega gospo
rečemo tudi v politični razvoj drža- javljajo pri razvijanju in pospeševanj* ve, da ga ne smemo smatrati za eno neke gospodarske panoge. Prej ali
Povsem razumljivo je prepričanje* da je enotno obravnavanje vseli osnovnih načel in vprašanj, ki se tičej«
I»m ' 1 n,nu\
IpumsvGta
Posvetovanje sindikalnega kultumo-prosvetnega aktiva v Ljubljani
Dne 17. maja se je vršilo pri Glav- V Ljubljani imajo še organizacijske nem odboru sindikatov posvetovanje težave, oddelek :e fi-miran ih si je o Kuliurno-prosvetnih problemih sin- zadal za osnovno nalogo, urediti evi-dikatov v Sloveniji. Posvetovanja se denco vsega dela v podružnicah
_ ------ — r--------	-	„	„ ^ slej po bomo prišli tudi do pozitivnih
iju, ki pa še danes prednjačijo v tem, darstva, kot se je to delalo v stari zaključkov in do odkritij novih proda imajo obešene na stene strahotne Jugoslaviji. Gledati ga moramo s per- blemov, ki jih bomo sproti reševalfc spake, ki naj bi predstavljali naše spektive velike gospodarske, kulturne najbolj priljubljene voditelje. Vsi taki in kar je zelo važno, politične po-»umotvori«, ki so delanj »na roko«, membnosti.
še danes kvarijo okus naših množic, Današnji turizem je kot vse naše	.	-	- _	-
jo odmikajo od pravilnega pojmovanja gospodarstvo, postavljen na nov0 bazo turn-tunih interesov, možno le ob so-likovne umetnosti in žalijo istočasno - je last delovnega ljudstva. V tej delovM]" državne kontroie in avto* stvar, ki je od take nevešče roke na- dobi, ko nastopajo v naši mladi dr-	p*®dapri skl
slikana. Odnos našega ljudskega člo- žavi tako veliki zgodovinski momenti,	g°'"onti o kaki enotni
veka do prave umetnosti in do pra- ko delavski rod uresničuje že davno u™^,cni P°Ilflki. ker je bil ta sektor vega, resničnega umetnika še ni v tlečo žeU° nacionalizacije kapitalistie- gospodarstva razkosan in v posesti skladu našega časa, je odmaknjen in nih družb in ustanov, se ne moremo stevl nl“ kapitalistov — lzkoriščeval-tudi še mnogo popačen	zadovoljiti samo s tem, da je prešel eev"
Umetnik je bil vse do teh časov tudi turizem organizatorno v roke dr-eden najbolj izkoriščanih delavcev. zaT.ne uPraTe- ^asa dolžnost je podpi-Njegov spiošnosti odmaknjen položaj ra i ga m ga usmerjati v tisto smer	_
so zlasti izkoriščali	bogati privatniki	masovnega turizma, da s, bo	crtoo oprezno ,n z enega vodilnega
ki so kupovali slike	za	nizke cene in	la'‘ko vsakdo tud, delavec, privoščil	m^ a das,0b sodelovanju občestva,
katerim je umetnik	bil	primoran pro-	zaf“zea oddih po delu, zdravljenje,	Rekli smo. n, dovo.j postavljat, gesla
J	p	ogleda tuje kraje za mal denar itd.	ln govoriti o novem turizmu, o ljud-
Poseben cilj vsega tega pa mora biti	skem turizmu, o svobodnem, na dem*-
dan v možnosti, da bo masa ljudi	kratsko socialni podlagi zgrajenem
Povoijen rezultat domačega masovnega turizma bo mogoč samo tedaj* če bo turistična politika vodena na-
je udeležilo nad 60 delegatov, zastopnikov okrajnih sindikalnih svetov in nekaterih večjih podružnic.
Vodil ga je tov. Roman Albreht,
Ostali delegati so poročali še o svojih posebnih problemih. Tako je n. pr. poživljeno delo v Litostroju razgibala mladina. V Borovnici se
vodja kulturno-prosvetnega oddelka bore s problemom prostorov in lmjiž-pri Glavnem odboru, ki	, ,	...
primoran prodajati pod ceno, če je hotel živeti —-ker drugega kupca ni bilo. Delavec,
praveŠtakoeCizkoZSninin niso nikdar lahko sPoznala krasote svoje domo- J™«. B^®da™ ,naj 5?ed® dejsrnjaj nosedovali sreddva za nabavo nmet- vlne- ne Pa samo izbrani poedinci. ki Ljudski turizem naj sluzi v prvi vrsti nin Prav tako in še boli smotrno so 80 trlld delavčevih žuljevih rok za- našemu delovnemu ljudstvu, njegove-izkoriščali la položaj imetnika trgov- P^UaLi prej p» dragih letoviščih in ™u addlh™ zdravju Zato držav* ci z umetninami ki so vlnonii svoi zdraviliščih, povrh največkrat v mo- dovoljuje vsakemu poedincu. delavca kapital v nakun umetnin no seslu- zemstvu- PoS°i za to k da novi raz- m nameščencu plačan letni dopust poceni kuni P dram nrodai 0fPri V0J nc gledamo z omalovaževanjem ali Kot sredstvo akumulacije — zlasti pri m Te diile £ S' i ™ negativno kritiko. Upoštevati je treba dotoku inozemskih turistov, mora tn-ustlnova ^ svoio dvorano olin^o tudi’ da i« malo takih gospodarskih rižem služiti prvenstveno pravem, - ‘	• panog, ki bi bile tako vsestransko po- namenu. Razen Sovjetske zveze >■
naznačil, da je bilo
je uvodoma niče. Pričeli bodo s tečajem za nepi-sklicano radi smene. V prevaljskem okraju pa so
predstoječe kuliurno-prosvetne konfe- organizirali zelo dobro povezavo med renče v Beogradu in priprave na pls- mestom in deželo s skupnimi nastopi num Glavnega odbora. Nakazal je in konferencami v raznih podeželskih kriterij, po katerem naj se razvijejo krajih, poročila in naglasil osnovne točke, po
katerih je treba peiletni plan pribii- Analiza žc storjenega dela je šele žali razumevanju ljudi, da bodo ako osnova za načrt bodočega dela
Ob zaključku posvetovanja je tov. Žiga Kimovec podal analizo stanja, kakor ga je pokazalo posvetovanje.
sliko nekega znanega slovenskega slikarja. Slika je bila kupljena v privatni trgovini za 3.000 din. Slikar jo je pa pred letom, ko je bil v stiski, prodal trgovcu — za 1.300 din!] Društvo slovenskih likovnih umetnikov je ustanovilo svojo lastno umet-
Sovjetske zveze, je
.* menibne za dvig in obnovo naše mla- naš,a država edina, ki nudi in daje P de države, za njeno gospodarsko utr- svojemu človeku čas za zasluženi po-
dite?, za porast kulturne ravni in tem za povečanje obče moralno blaginje.
Za našo lepo Slovenijo je potrebno da se na tem polju docela sprostimo
čitek in krepitev zdravja, za še bolj duhovne in vneto in učinkovito delo.
Kake so v tem pogledu naloge naših sindikatov, izhaja iz povedanega. Vse to pa bo lažje in v tem večji
postali sindikati pri množic vodilna sila
vzgoji naših
Skozi ovire in težave kulturno-	Kakor ga je pokazalo posvetovanje, vseh del	ki so na	orodai in ki so	na vr7,m";„“Lv f*,’ u •* »;«*»»»«
mmevetnn dni« cL.dil-o,« l	Ker so okorni vsi deleunt; nndal; Jn ti a '	1	,	1 r ? •' 1,1 Jvl 60	Malo je takih	turističnih ozemelj	na tako	močno povezana s turizmom	da
prosvetno delo sindikatov ie ca- *«r	Podah_,d°-	ogled prav-vsakomur brez vsake ob-	svetu, kjer bi bil0>na ta ko majhnem	jih	je nemogoče ločiti.	Končen	r-.oil-
veznosti Zadruga prodaja umetniška	prostoru združeno	toliko pestrosti,	tat	bo, da	bo vsakdo	spoznal	svojo
dela tudi na obroke. Umetniška za- slikovitosti in drugih privlačnosti za domovino in njene lepote ter jo vzlji,-diuga pa seveda, nima samo lega na-	vsakogar, kot je to	v naši, sicer majk-	bil	še bolj,	tako da bo	sčasoma turi-
mena. . zadrugi lahko vsakdo, tako	nj Sloveniji. Prav	nič ne zaostajamo	zem postal	zdrava strast naših	naro-
nisko zadrugo, potom katere proda- dosedanjega gledanja in predsodkov; meri z uspehom izvedljivo, če bo naj jajo umetniki sedaj svoja dela brez je tako bomo postavili trdno podlago, delovni razred požrtvovalno in vneto posredovanja direktno kupcu. pro- na katero bomo lahko gradili, razvi- sodeloval pri izgradnji industrializaci-slonh zadruge ki se nahaja v Selen- jali ter končno privedli naš masovni je in elektrifikacije, gradnji cest in burgovi ulici st. 8 je stalna razstava turizem do razvojnega vrha.	prometnih naprav Vsa ta sredstva so
V:3All flAl TrJ Crv mi m-rorlfi; m 1.-I no Tir„l„ •	*i	i!y.*i	..	.	1
pretluje
bre analize, ugotavlja, da je analiza
*»h; rrv
je razvi ino, da ideolo»ko delo rast;:, USDehov. V kolektivu se moramo ču-
jv- Klit v luiiv* tlet lUUUlUMiO ueiv rdbt’:, U6p pil o v
kar se pozna pri dviganju strokovnih yti osel'
kadrov in us
suMss&r.ti: sr.ttfarin:
ais s.
vi odgovorni lunkcionarji prevzgoja se vrši se zelo počasi, čuti se močan - 6
?»l™ »S™ VnT ne V- lah,k0-n'" obl'at. rudnik, ustanova, kjer se iz-* a1 "	., z n,J!mi ^ez.h°! vaja delovni proces, ima-svoje poseb-
toda dnevna evidenca z diagrami o z*	’,	1	1 .
storilnosti dela. medsebojna hon.o.a p? Tt-ni! Zlu Z-°- Z1V "‘f?’
CttLtŠ dela'2vpil: s® morami Mtt 1 bMM
5$ w srJu-Jt
dri, ki bodo pomagali dvigni / ves*	SPrem1^
zdrav kolektiv 8 K	ramo delovne konference m jih pn-
istimi težavami se borijo Irtov- ESI#* daof^d° d®la!ci 53m‘ P°PU a" Ije. Za petletni plan, ki ga kolektivi ”””}\ ™e,^.e	® bodo tako
spoznavajo, potrebujejo mnogo novih	“cu‘lh k(>t cloveka’.kl ’e e|>°-
strokovnih kadrov. Zato vrše razne ® ® .	0 m!10g0 ®tordl zao°°"
tečaje na katerih se rudarji spozna- gatenje samega sebe m družbe. V tem
vajo z raznimi stroji in napravami, molanl T-8!	n°rm f t6k"
Spočetka se je delavstvo branilo de- h	t iJ n 6 -™
K	w d, je,, P„g,-
f1,1=!"■ Hv1; ? ' “e™11™1 da skuša vsak kolektiv iznajti nove s 1. majem vpeljali norme, je zani-	dela s katerimi fi?irnn \7
manje tako naraslo, da že sedaj vsak S /jrii T se fizično iz-delavec, ki še nc dela po normah,	m se upo-
zahteva postavitev norm in delavs‘v-0 rab,)a razum pn del<>vnem procesu.
zahieja od obratnih ključavničarjev Vprašanju vzgoje je treba posve-takojsnje popravilo vsakega defekta	- -	--	1
pri strojih, da bi delo teklo nemoteno.
V Krapin je študij zajet šablonsko,
.	si bomo s trdno voljo priborili, kar zasluženi denar se ne bo zapravljal
svoje delovne prostore, dvorane, učne nam manjka, sta bodočnost in zmaga v tujih državah, ampak se bo zlival f0, e,lla; Umetniška zadruga bo izda- naša.	*	v reko našega naprednega in dobre
jala tudi u-metins,te mape, razgledni- Razumljivo je, da nobenega dela ne zasnovanega načrtnega gospodarstva, ce, zadruga dobavlja umetnikom bai- smemo začeti, še manj končati polovi- Notranje zadovoljstvo in tvarno blago-ve, platna, olje, okvire, okvire narav- carsko, ne da bi se preje seznanili z stanje prebivalstva domovine pa naj nosi iz centralnih skladišč, prav tako vso problematiko turizma, celo sedaj, bo krona vsemu. To krono bomo >pre-pa okvirja šoke vsakomur po nizki in ko so njegovi usmerjenosti nakazana jeli šele tedaj, če bomo,v polni meri zmerili ceni. Umetniška zadruga bo nova peta. Po delu bodo ljudje spo- zadostili svojim dolžnostim: delo. uaj-pnrejala po vsej Sloveniji umetnost- znali vso organizacijo in namen tu- lepši dar delovnega ljudstva demone razstave tudi v manjših krajih, ta- rizma, po njem bodo sodili in cenili vine — turizem, dar domovine široko da bo vršila tudi poslanstvo po- njegove vrednoti. So države, ki so kim ljudskim množicam! C Emil sredovanja živega stika med množico
in umetnostjo z razlagami in strokov- *	—™———- -
nimi vodstvi. Prav tako bo zadruga organizirala v krajih, kjer se je pojavilo več nadarjenih samoukov, večerne umetniške tečaje, kakor n. pr. na Jesenicah, kjer so domači umetniki-samouki priredili ob lanskem festivalu lastno umetnostno razstavo, pa ne
y Jeruzalemskih goricah smo zažigali novo živUeme
titi več pažnje
nekonkretno, vsled tega je nezanimiv
Zato je treba vprašanju vzgoje posvetiti dosti več pažnje in odgovor-
Prišlo je celo do konfliktov. Ko pa je nosti. To tudi zahteva od delavca, da v Jugobruni na masovnem sestanku obiskuje šole in tečaje, da čila in se govoril delavec njihovega kolektiva o izobražuje. Naš razvoj gre naprej, ker produkciji in delavskem vprašanju, je hočemo postati čim bolj kulturni. Na-prebil led in navdušil vse ostale. Agi- še delo se mora koncentrirati na to, taci ja še šepa. Tudi tu so predsodki da bo delo boljše in bo vsa družba za postavitev norm, tečajev se brani- imela boljše pogoje za nadaljnji raz-jo. ker jim od strani prišepetavajo, voj na vseh sektorjih dela. Zato mo-
A lx n ,1 r\ Innoir,,'!-;	Tl« „ ™ _ II.. J  ___________.1.1.1 l .	• i
dr bodo tečajniki premeščeni v Bo-sn-. Kulturno prosvetno delo še ni množično zajeto. Umetniško delo je od-njeno od delovnega procesa, vsled načrt te a nimata niti gledališče niti pev- njim,
ramo ljudem povedati, kako naj delajo, ne pa da jih samo priganjamo. Če^bomo čez poletje dobro pripravili dela'in imeli kontrolo nad bomo jeseni mogli na široko
Odkar obstoji v Jeruzalemu državno kovnem življenju? Trsje se je že za-posestvo z istjm imenom, se še nismo čelo prebujati in po vseh stezicah in nimajo ne časa ne prilik, da bi se oglasili v našem sindikalnem glasilu, poteh v naših goricah vidiš člane naše globlje usposobili za umetniška dela. Tu pa tam so naše posestvo omenili sindikalne podružnice, ki z veseljem ho-Sindikalne organizacije, ki žele od časa do časa novinarji, ki^so prišli dijo na delo. Nič več ni tujih -gospo-opremiti svoje prostore z umetniški- v naš kraj. Danes se pa oglašamo de- darjev, sami smo gospodarji na lastni mi deli, kar je želeti in je tudi nujno ^vci in viničarji, ki smo združeni v zemlji in ta zavest nam daje poguma, potrebno, naj se obračajo z naročili sindikatu kmetijskih delavcev in ima- voljo in veselje do dela. na Umetniško zadrugo. Odstranite iz m«. svojo_ sindikalno podružnico, ki Pričeli smo delati tudi po normah, svojih dvoran neokusne, kičarsko na-	Ueje 177	članov.	Spočetka, ko	nam ni nihče pojasnil,
risane portrete naših Voditeljev, ki	Z voljo	in ljubeznijo	do	dela	in na- kai 80 norme	in kakšen je njihov na-
kvarijo okus, ki žalijo nas odnos hva- predka smo ustanovili svoj lastni pro- men’ SIP0 se čudili izrazu m smo z ne-leznosti do njih! Opremite rdeče ko- svetni krožek in knjižnico, za katero zauPanJcm gledali na normirano delo. tičke in delavske klube z resnimi gnio nabavili že 40 poučnih knji0". smo pa dojansuvo proizkusili. kaicO umetniškimi deli, ki naj predstavljajo Kljub težavnemu delu v fforicali naj- ^	tem na. ,nu delo izpod rok«
pravo podobo naših zaslužnih vodi- <je sleherni izmed naših članov še do- sm? ?a kai.t‘.‘ivo ugotovili da je nal teljev, borcev m herojev, udarnikov, vo]j gasa (j,a va(j:; v	družini	zasluzek boljši, storilnost dela pa pre-
in sploh našega delovnega človeka ob našega prosvetnega krožka ali pa se cei ve$ja. Zato ni čudno, da je večin* naporih naše petletke in splošne iz-	udejstvuje	na fizkulturnem’	polju	pavdušena za	delom po normah - sebi
gradnje. Umetnost ljudstvu! S tem	;	_	in skupnosti korist mo, ko delamo n*
geslom in s tem ciljem pričenja prva Kaj pa je novega pri našem stro- tak način.	Mi. Vo.
slovenska umetniška zadruga utirati	——:..............
pot med ljudske množice.
--	*-*-j“-*-*i	mvgu ua aiivrjxvf
sli zbor pravega uspeha. Vendar pa razviti naše kulturno-tprosvetno delo.
se že poznajo tudi večji pozitivni vplivi in uspehi. V Jugobruni imajo te
Ob zaključku posvetovanja je bilo sklenjeno, da bo konferenci v Beogra-
čaji velike uspehe, prosvetno življenje du in po plenumu GO ESS sklicana prehaja v aktivno, zavestno smer. širša konferenca, na kateri bodo po-š Celju so prvotno kulturno-pro- dane smernice za nadaljnje delo. svetno delo usmerjali samo v n met- Posvetovanje je pokazalo razne pro-nirfko smer, kar se je sedaj oop.ra- bleme kulturno-prosvetnega dela sin-vilo. Posebne uspehe so dosegli pri dikatov. Mnogi delegati so v diskusiji organizaciji krožka predavateljev in pokazali na nova pota, po katerih so v oravilni organizaciji sten-časa. Vse uspešno prebredli ovire. Iz poročil pa preveč imajo prireditev, samo v mar- je bilo tudi razvidno, da pri kulturno-cii lih Je bilo 28, aprila pa je imelo prosvetnem delu še vedno ovirajo nje-Cehe že samo gostovanj 11 poleg do- gov razmah stare malomeščanske si-mačih prireditov. Delo je zelo raz- le, ki bi si hotele zopet lastiti kul-drobljeno. aktivistov ne pošiljajo v turni monopol in ločiti to delo od de-tečaje, češ da bc delo zaostalo.	lovnega procesa. Vztrajnost, budnost
t Idriji se vrši študij zelo uspešna, in pravilna borbenost ter požrtvoval-Sindikat ima povezavo z vsemi orga- nost nam bodo prinesli one nove, nizacijami dočim nrimanjkuje pove- radostne uspehe, ki bodo še hitreje znvp med	' n,n podeželju, gradili novega, sproščenega človeka.
ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV
okrasa Ljutomer
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev okraja Ljutomer je priredila 10. maja zborovanje v Železnih dvereh na sedežu vinogradniške zadruge. Prosvetni delavec živi v tem predelu Slovenskih goric v najtesnejši povezavi z vinogradniki-zadružniki. Da bi bila ta povezava še tesnejša, se je zborovanja Udeležila po svojem zastopniku tudi vinogradniška zadruga.
Velikanske so bile težave, pred katerimi so se znašli vinogradniki, ko so postali lastniki zemlje, id so jo prej le obdelovali. Večina jih je takoj uvidela, da je edina rešitev iz povojnih težkoč zadružništvo in danes spoznavajo to tudi tisti, ki so sprva z nezaupanjem gledali na zadruge.
Zato je velika naloga prosvetnega delavca med ljudstvom, da mu pra-
vilno prikaže pomen zadružništva pomaga pri ustanavljanju zadrug.
Po referatih o političnih dogodkih petletnem pianu in organizacijskih poročilih je članstvo sklenilo." da bo f soli in izven nje tolmačilo pomen pet' letnega plana in posvetilo vso skrb usposabljanju Šolske mladine za stro-kovne nadaljevalne šole.
Petletni plan bo še bolj povezal prosvetnega delavca z zadružniki, prod' ljudski elementi pa bodo ostali osamljeni in njih razdiralno delo onemogočeno.
Vse sprejete sklepe bo članstvo posvetnega sindikata tudi v celoti i1' vedlo, ker se zaveda svojih nalog petletnem pianu ter hoče vse svoj sile posvetiti za dosego srečnejše bodočnosti delovnega ljudstva.
Blagajna vzajemne pomoči
Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije priporoča ustanovitev blagajne vzajemne pomoči po sindikalnih podružnicah, KOZ-ih in KSS-ih. V Sloveniji imamo že razne blagajne vzajemne pomoči, drugače se pa delava poslužujejo v slučaju potrebe zadružnih organizacij.
Tam, kjer ni blagajn vzajemne pomoči in ne pomoči v okviru zadružnih organizacij, naj sindikalni forumi razpravljajo, če bi bilo koristno, da se ustanovi blagajno vzajemne pomoči, kot jo priporoča CO ES) Tudi bi bilo razmotrivati, če se ne bi obstoječe organizacije vzajemne pomoči prcosnovale na temelju priporočila CO ES).
Iz pravilnika o blagajnah vzajemne pomoči priobčujemo najvažnejša dotočila
Namen blagajne
Blagajna vzajemne pomoči je prostovoljna organizacija sindikalno organiziranih delavcev in nameščencev. Namen blagajne je: nuditi vzajemno tovariško materialno pomoč in to s kratkoročnimi in dolgoročnimi posolili ter podporami.
Organizacija blagajn
Pri vsaki podružnici, ki šteje najmanj 50 članov, se lahko ustanovi blagajno vzajemne pomoči. Več podružnic, ki imajo manj kot 50 članov, lahko ustanove skupno blagajno vzajemne pomoči pri Krajevnem odboru zveze ali pri Krajevnem sindikalnem svetu.
Blagajna se ustanovi' po sklepu Upravnega odbora podružnice, Krajevnega odbora zveze ali Krajevnega sindikalnega sveta, na podlagi pismene zahteve najmanj 25 članov. Sklop je izvršljiv, ko ga odobri pristojna centrala uprave, oziroma za KSS Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije. Pred odobritvijo blagajna ne sme poslovati. Delokrog poslovanja blagajne je delokrog dotične podružnice, KOZ-a, oziroma KSS-a.
Članstvo in prispevki
Članstvo v blagajno se prijavlja s pismeno izjavo. Vpisnina znaša din 20.—, članski prispevek po 1—3% od bruto mesečnih prejemkov. N. pr. pri plači din 3.000,- din 30.- do 90 — mesečno
Prispevki članov v blagajno se ne obrestujejo, prav tako se pa tudi za posojila ne zahteva obrestovanja.
Članu, ki izstopi iz blagajne, ali je izključen, se vrne vse plačane prispevke tekom 15 dni, ko je izstopil, ali ko je bil izključen, Pri tej priliki $e mu odbije eventualno posojilo, katero je prejel iz blagajne in to brez ozira, kdaj posojilo zapade. Dalje se odšteje od plačanih prispevkov 3%.
Članski prispevki, katerih povračilo se po preslanim članstva ne zahteva najkasneje tekom enega leta, zapadejo v korist blagajne.
V slučaju smrti člana se izplača prispevke članom njegovega najbltž-iega sorodstva, ali osebi, kateri je član pismeno zapustil svoje prispevke.
Če se član blagajne preseli v drugi kraj, ali nastopi službo v drugem-Podjetju ali ustanovi, lahko vstopi v novo podružnico blagajne s čakalno dobo, ki jo ima. V tem slučaju ne plača vpisnine, če najkasneje v 30
dneh od vstopa na delo vplača v blagajno vse prispevke, ki so mu bili izplačani iz prejšnje blagajne.
Sredstva blagajn
Blagajna razpolaga z naslednjimi sredstvi: 1. z vpisnino, 2. s članskimi prispevki, 3. z dotacijami sindikalnih organizacij in 4. z obrestmi od vlog v denarnem zavodu.
Vsa sredstva blagajne so naložena v denarnem zavodu. V ročni blaoajni je lahko le manjši znesek.
Posojila in podpore
Članstvo blagajn vzajemne pomoči dobi lahko posojila in podpore.
Dolgoročna posojila se lahko po-dele onim članom, ki so vsaj 3 mesece plačevali članske prispevke. Posojilo se podeli na podlagi pismene vloge. Kratkoročno posojilo se izplača po odobritvi predsednika oziroma njegovega namestnika članu, ne glede na dobo njegovega članstva. Kratkoročno posojilo se mora v celoti vrniti pri prvem izplačilu plače. Višina kratkoročnega posojila znaša 50% od mesečnih dohodkov, če pa prejema član tedensko plačo, 60% od tedenske plače. Višina dolgoročnega posojila lahko znaša največ enomesečno plačo. Dolgoročna posojila se vračajo najkasneje v 6 mesecih. Dolgoročna posojila dovoljuje uprava blagajne.
Podele se pa lahko tudi podpore brez vračila onim članom, ki imajo vsaj eno leto članstva: Podpore se lahko izplačauiejo le iz sredstev, ki jih ima blagajna od dotacij sindikalnih forumom ali od obresti denarja, ki je naložen v denarnem zavodu.
Organi blagajne
Organi blagajne so: skupščina blagajne, uprava blagajne in finančna kontrola blagajne. Skupščina ie sklepčna, če je navzočih vsaj polovico članov. Upravo blagajne tvori 3—11 oseb, finančno kontrolo 3—5 oseb. Dolžnost skupščine je predvsem, da odobrava poročila blagajnika in finančne kontrole, da voli upravo jn finančno kontrol, da določi višino in čas trajanja dolgoročnih posojil, vendar ne dalje kot 6 mesecev, da določi višino članskih prispevkov in da sprejme proračun blagajne. Uprava blagajne sprejema člane in rešuje prošnje za posojila. Finačns kontrola je odgovorna skupščini članov blagajne in kotrolira finančno poslovanje.
Administracija blagajne se vzdržuje iz obresti v denarnih zavodih, iz vpisnine in s 3% odbitka od "vplačanih prispevkov ob priliki izplačila.
Pravilnik blagajne za vzajemno pomoč je bil sprejet od C. O. ES, kateri je edini tudi opravičen, r|a spremeni pravilnik.	'
Prijava ustanovitve blagajn
Sindikalne organizacije, ki bi se odločile, da ustanove. blagajne za vzajemno pomoč naj javijo svoje sklepe in sicer podružnice ter KOZ svojemu tajništvu, KSS pa Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Slovenije v Ljubljani najkasneje do 1. junija 1947. Če bi se pokazalo zadostno zanimanje za ustanavljanje blagajn vzajemne pomoči, bi založil Glavni odbor predpisane tiskovine za upravljanje blagajn in r>ro 1 ’	♦"'h natisk
pravilnika
znanje, da v sili svojim tovarišem pomagam. Končno se ini bodo vplačila vrnila, lahko se pa zgodi, da bom sam potreben pomoči in takrat mi bo blagajna pomagala.«
Blagajna ima svoj aktiv, to so opolnomočenci po oddelkih. Za pomoč se obračajo delavci neposredno nanje in oni zbirajo članska vplačila in vrači’ dolgov.
Blagajna vzajemne pomoči v tovarni »Boljševik« je ena med 7(XX) takimi blagajnami v Sovjetski zvezi. Na svojem zasedanju je prezidij VCSPS govoril o delu blagajne vzajemne po-
moči. Ugotovili so, da je število v blagajni v poldrugem letu narastlo več kot dvakrat. Več kot 175 tisoč ljudi je v tem času sprejelo dolgoročna posojila, katerih skupni znesek šteje 74,5 milijonov rubljev. Tu niso všteta-kratkoročna posojila in podarjene vsote.
Prezidij VCSPS je ugotovil, da je delo blagajne vzajemne samopomoči potrebno in da je treba število teh blagajn pomnožiti. Sindikati so dolžni, da se s tem vprašanjem ukvarjajo in pristopijo k njegovi rešitvi.
N. Sosonkin
ELzkultura
Pianinslšo izživljanje v Zasavskih revirjih
Ozke tesni med železniškimi postajami Litija—Zidani most na glavni progi Ljubljana—Maribor, oziroma Ljubljana—Zagreb, tvorijo posebno skupino zase, ki se v splošnem naziva Zasavje. Struga reke Save se je globoko zajedla v te tesni, od vseh strani jo obdajajo strme skalovite višine — in le za železniško progo in cesto se je našlo v tej soteski še nekaj prostora. Kjer je narava odrekla, je morala tehnika priskočili na pomoč, da je bilo možno obema priboriti izhod, cesti in železnici. Soteska je begata raznih stranskih sotesk, nikjer pa ni razgleda, povsod samo višine, na katera vodijo strma pota in stezice. Vse večje kotline pa so gosto naseljene, kajti tu se koplje črni dijamant', v teh hribih leži bogastvo rjavega premoga, ki ga pridni rudar dan za dnevom koplje globoko pod zemljo in tako prispeva k skupni obnovi naše leipe domovine.
A ko pa stopiš po taki strmi stezici iz kotline na domnevni vrh. se ti odpre pravi planinski svet. Tu se razprostirajo veličastni gozdovi, žuboreči potoki, pobočja so posejana s kmečkimi domovi, obdanimi s pestrim cvetjem cvetočega sadnega drevja. Šele ko si prestopil to prvo višino, se ti popolnoma odpro tudi tisti vrhovi, ki jih v globini soteske ni bito možno opaziti. Če se potem popneš na tak 1.000 m e terski vrb, dobiš šele celoten pregled čez vse te doline im dolinice, čez vse te neštete vršičke in vrhove. Po ozkih soteskah se pa vrste bele hišice gosto naseljenega prebivalstva.
Trbovlje, Zagorje, Hrastnik tvorijo nekako centrum Zasavja. Tu rudar dan za dnevom koplje globoko pod zemljo, kemični delavec vdihava nezdrave pline, steklar se znoji ob vroči peči, delavec cementarne požira nezdravi urah. Močno razvita industrija
zaposluje ogromno množico delavstva in nameščenstva, ki vsak po svoji moči ves teden dela. dela s podvojeno močjo, dela z veseljem, ker dela za svojo osvobojeno domovino, ker dela za skupnost in zase.
Ko pa nastopi dela prost dan, takrat preneha tovarniški delavec, preneha tudi rudar s svojim težkim delom, treba mu je svežih moči, svežega zraka ... in takrat vsi ti vrhovi Zasavja nenadoma ožive, vse hiti ven v naravo.
Planinske skupine Trbovlje, Zagorje—Litija, Hrastnik itd. se trudijo, da vsaj za silo preskrbe vsem tem oddiha potrebnim delavnim množicam potrebno razvedrilo in zatočišče. Organizirajo skupinske množične izlete, kajti rudar v splošnem ni turist, vendar se pa zelo rad popne na domače vrhove in ima zelo mnogo smisla za naravne lepote. Vendar pa Zasavski vrhovi sedaj še ne morejo nuditi delovnemu ljudstvu tistih ugodnosti, ki bi bile vsaj za prvo sito zaželjene — to je planinskih koč in raznih sindikalnih okrevališč.
Najvišji vrh Zasavja »Kum« nima še primernih prostorov, Lisca še vedno gola sameva. Sv. Planina — važna postojanka naših pogumnih borcev za svobodo — je še vedno požgana. Le Mrzlica se je edina za sito obnovila, čeprav je tudi tu prostor za vse še vedno pretesen. Nadalje Sv. Gora pri Litiji polagoma oživlja, obnovljeno je nekdanje šolsko poslopje in preurejeno za oddiha željnemu ljudstvu. V naši prvi petletki čaka še vse naše revirje novo delo — v se te vrhove bo treba obnoviti in preurediti, da bo vsakemu delovnemu človeku dana možnost do oddiha, potrebnega za zbiranje novih sil in moči za še uspešnejše delo v prid skn^rsB	K—k
Dosedanji sistem igranja za nrvenstvo v nogometu je ' škodljiv za pravilen razvoj naše fizkuilure

Kako je v Sovjetski zvezi
Si-agalna vzajemne pomoti
Blagajna vzajemne pomoči v leningrajski tovarni »Boljševik« obstoja že kot dvajset let. Organiziral jo je tovarniški komitet. Namen blagajne, katera združuje člane na podlagi do-brovoljnih pravil je, da deli potrebam vzajemno materialno pomoč. Po Kavilih blagajne je lahko njen član JJak delavec, ki je član "sindikata. Pristopni znesek šteje 0.5 % njegova mesečnega zaslužka, in isti zne-mora mesečno vlagati v blagajno, blagajne lahko izstopi, kadar ®°če in v tem slučaju se mu vrne •elekupni denar, ki ga je vložil v Magajno.
v Sedaj šteje blagajna 1920 članov, jtodi jo uprava, ki so jo izbrali na *°nferenci člani blagajne. Na isti koa-torenci .je bila izbrana revizijska kopija. Konferenca članov blagajne se ®tora sklicati vsaj enkrat vsakih šest toesecev. Konferenca pregleda in JPrejme pravila blagajne, njene iz-~*rhe, določi višino članarine, višino Procentov na posojila, pregleda račune "P-Jave in utrdi bilanco.
-Kapital blagajne šteje sedaj skoro JoOOOO rubljev. V ta kapital niso vlo-. samo vplačila članov, tudi sindi-5?JJ® vložil vanj svoje dotacije. Leta j.,ie iz blagajne sprejeto 530 ljudi (gorečna posojila. Sedaj dobiva po-JKa vsaki mesec do sto delavcev. Z U r?.ni na število članov blagajne so »•evilke majhne.' Majhne pa niso
radi tega, ker bi se sicer Sredstva blagajne preveč izčrpala; nasprotno, v blagajni je vedno dovolj denarja in posojila se ne odklonijo nikomur.
Naj navedem med mnogimi samo dva primera posojil: pred kratkim je delavka Ana Berezina dobila posojilo za ureditev stanovanja; mašinist kompresorja Elizabeta Fotova je dobila posojilo, ko je poslala otroke na počitnice.
Blagajna ne izdaja denarja samo proti povračilu. Mnogokrat izda denarno pomoč, ki je dotični delavec ali delavka ne vrne. Takšno pomoč so dobili na primer Antonina Rupanova, žena rdečearmejca, ki sta ji zbolela dva otroka; nato tehnik Marija Kali-nina, ki je težko zbolela; statistik enega izmed oddelkov Antonina Cvetkova, ki ima veliko družino.
Podpore, ki jih člani ne vrnejo, daje blagajna iz svojega kapitala. Ta kapital je dovolj velik, saj oni, ki dobivajo posojila, vračajo denar s pri-, bitkom 4°/o.
Poleg tega je med člani blagajne mnogo takih, ki so člani že dolga leta, pa še niti enkrat niso rabili denarne pomoči. Govoril sem z enim od njih, z delavcem Valentinom Abab-kovim:
»Že šest let sem član blagajne,« je dejal, »pa nisem nikdar prosil hlada jne za denar, ker nikdar nisem čutil potrebe. Zadovoljstvo mi daje epo-
Fizkulturno društvo »Nafta« iz Dolnje Lendave, čigar nogometna ekipa sodeluje v Zvezni nogometni ligi, je moralo prenehati z nadaljnimi tekmovanji ter prepustiti preostale tekme brez borbe, ker ni moglo vzdržati velikih materialnih izdatkov, s katerimi je zvezano to tekmovanje. Na ta način je najboljši slovenski nogometni tim izpadel iz nadaljnega tekmovanja — iz finančnih razlogov.
Slučaj FD »Nafte« ne bo ostal osamljen, če se ne bo spremenil način tekmovanja in mnoga fizkulturna društva, posebno sindikalna, bodo morala opustiti nadaljna tekmovanja v zvezni in republikanskih ligah zaradi velikega deficita, s katerimi so zvezana ta tekmovanja.
Vsa fizkulturna društva, tudi sindikalna, posvečajo posebno pozornost dviganju kvalitete svojih nogometnih sekcij, posebno še, če te tekmujejo v zvezni ligi ali republiških ligah. To je razumljivo z ozirom na to, da je nogomet najpopularnejši šport med našo mladino in da vlada za njega večje zanimanje, kot za vse ostale vrste športa. Med tem pa predstavlja vprašanje vzdrževanja nogometnih sekcij največji finančni problem za vsa fizkulturna društva.
V proračunu vsakega fizkulturnega društva zavzema najpomembnejše mesto med izdatki nogometna sekcija. Poleg trenerja in zelo drage opreme za igralce, zahtevajo velike vsote denarja tudi potovanja. V tem pogledu je posebno težak položaj sindikalnih fizkulturnih društev, ki sodelujejo s svojim nogometnim timom v republiških ligah, čeprav tudi člani zvezne nogometne lige niso nič na boljšem. Nogometne ekipe teh društev morajo odhajati na dolga potovanja v svrho prireditev prvenstvenih tekem, pri čemer nosijo potne stroške sama društva. Bilanca potovanj je vedno negativna, ker so dohodki od teh tekem, z maloštevilnimi izjemami, nekolikokrat manjši od izdatkov. Tak način tekmovanja predstavlja veliko in nevzdržlji-vo breme za blagajne fizkulturnih društev. Varaždinski »Tekstilne«, katerega delo se omejuje v glavnem na aktivnost nogometne sekcije, je po-
rabil približno 65.000 dinarjev za eno potovanje svoje negometne ekipe v Split. »Slaven: iz Borova je imel v času tekmovanja za prvenstvo v hrvat-ski ligi približno 70.000 dinarjev izgube.
Zaradi dolgotrajnega potovanja izgubijo igralci navadno po dva delovna dneva, tako da trpi zaradi tega z ene strani proizvodnja v podjetju, kjer so zaposleni, z druge strani pa jim morajo nadoknaditi njihova društva izgubljene dnevnice ter jim poleg tega še plačajo potovanje, stanovanje in prehrano. Aktivnost nogometne sekcije je zelo pogosto ovira za delo ostalih sekcij v društvu, katere prejemajo v takšnih pogojih zelo majhno ali pa sploh nobene finančne pomoči od svojega društva.
Na ta način privede neprikladni sistem nogometnega prvenstva v vprašanje obstoj mnogih fizkulturnih društev, ker ta niso v stanju, da z lastnimi silami in sredstvi krijejo izdatke, ki jih povzroča takšno tekmovanje.
Ker je razvoj in obstoj društva v omogočeni vezan na kvaliteto in uspehe prvih nogometnih ekip, Jim večina društev posveča veliko pažnjo, a ponekod se celo zanemarja ostale sekcije, ki bi lahko zbrale okoli sebe neprimerno večje število članstva, s čemer bi postalo društvo množično. Temu se ponekod pridružuje še zgrešena praksa krepitve prve nogometne ekipe za vsako ceno, vsled česar delajo uprave nekaterih fizkulturnih društev grobe napake.
Dosedanji način igranja nogometnih prvenstev se je pokazal v praksi kot škodljiv, ker ne samo, da ne pomaga, ampak celo otežkočuje razvoj naših fizkulturnih društev. Poleg tega so ta tekmovanja v škodo naš..mi gospodarstvu, ker odtegujejo gotovo število delavcev in nameščencev, ki sodelujejo v teh tekmovanjih, od dela pogosto tudi po nekaj dui tedensko. Zaradi tega se kot zelo nujno postavlja vprašanje spremembe načina odigravali j a nogometnih prvenstve, v prvi vrsti republiških, v katerih sodeluje veliko število fizkulturnih društev, na katerih Da so mater! !ni izdatki nepri-
merno večji vsled slabega obiska gledalcev na tekmah.
Z ozirom na to, da je problem sistema nogometnega prvenstva težak in aktualen, ga je treba reševati pazljivo. na podlagi vsestranskega razmo-trivanja, toda — brez odlašanja. Ker so fizkulturna društva direktno zainteresirana za to vprašanje, moramo nuditi pomoč fizkulturnemu vodstvu na ta način, da iznesejo svoje stanje in dajo predloge za reševanje tetra vprašanja.
Živojin Zec (»RAD«)
Tudi fizkulturni aktiv na pošti Ljubljana I je oživel
Na dvorišču pošte Ljubljana 1, je 4. maja zjutraj šumelo kot v panju. Člani našega fizkulturnega društva so bili zaposleni s svojimi starimi kolesi, vsak s tiho nado v srcu, da ga zvesti spremljevalec, ki ga vsak dan za dnem spremlja po njegovem dostavnem okolišu, ponese do zmage na prvem množičnem spomladanskem crossu, katerega se ie udeležilo kar 30 članov FD »Poštar«.
Upanje v uspeh ni bilo zaman. Med mladinkami je kot druga prišla na cilj članica našega fizkulturnega društva Marija Matjašič, večkratna zmagovalka tudi v drugih panogah športa.
Tudi med člani nad 35 let sta se posebno odlikovala tovariša Kus Franc in Bradač Ludvik, ki sta prispela na cilj med prvimi v svojih skupinah.
Poleg kolesarjev se tudi ostali tovariši in tovarišice našega aktiva pridno udejstvujejo v raznih panogah športa. Pa tudi na delo ne pozabljajo naši fizkulturriiki! Tako se ie druga skupina odpeljala z avtobusom ob priliki poizkusne vožnje pfeko Litije in Sv. Križa v kraje partizanskih borb. Med potjo so si ogledali prekrasno urejeno gospodinjsko šolo na Mali Loki, odkoder so nadaljevali pot proti Žužemberku. Vsakemu izmed izletnikov se ie pogled na kraje, kjer so divjale najtežje borbe globoko vtisnil v srce.
Drugi dan si je ves aktiv ED »Poštar«, skupno z ostalimi člani sindikalne podružnice, zadal nalogo, da se bo vsakdo izmed njih udeležil prostovoljnega dela na izgradnji nove pošte, ki se bo začela graditi v Ljubljani že prihodnii mesec Tako se bodo člani sindikalne podružnice pošte Ljubljana 1 oddolžili spominu padlih v naši osvobodilni borbi.
Jaka
Fizkulturniki pozor!
Vse fizkulturnike, po>ebno fizkul-turne voditelje opozarjamo na izid brošure, ki obsega sledeče pravilnike:
PRAVILNIK 0 REGISTB VCUI fiz kulturnikov, fizkulturnih društev in aktivov.
DISCIPLINSKI PRAVILNIK I-ZJ.
SODNIŠKI PRAVILNIK FZJ,
FINANČNI PRAVILNIK FZJ,
PRAVILNIK o praviri brezplačnega obiska fizkulturnih prireditev.
Proučevanje brošure bo vazja nilo mnoga doslej še nejasna vprašanja in pomagalo pri utrditvi fizkultnme organizacije.
Cena brošure je din 10.—. dobi se pri prop. oddelku FZS ter vseli knjigarnah.
Propagandni odd. —' FZS
Razpis
nagradnega natečaja
za najboljši fotografski posnetek iz Titove štafete 1947 Propagandni oddelek pri KZS razpisuje sledeče nagrade za najboljše foto-posnetke iz poteka letošnje Titove štafete:
1.	nagrada dinarjev 2.000.—
2.	nagrada dinarjev 1.000,—
3.	nagrada dinarjev 800.—
4.	nagrada dinarjev 500,—
5.	nagrada dinarjev 300.— Nagrajene in odkupljene posnetke
ima propagandni oddelek pravico uporabljati v gvoje svrhe. Fotografije se pošljejo Fizkulturni zvezi Slovenije, prop. oddelek Ljubljana-Tabor. Na hrbtni strani je treba napisati kraj posnetka, ime in točen naslov pošiljatelja.	Prop. FZS
železarji iz štor so napravili delovni izlet v Svetino nad Celjem
V	nedeljo 4. maja je prihrumel okrog devete zjutraj težak tovorni avto, na katerem je vihrala sindikalna zastava železarjev, iz Štor k Sv. Rupertu nad Laškem
»Prispeli smo,« so dejali fantje in že so z največjo brzino razkladali avtomobil, ki je bil do vrha naložen z nakovali, jeklenkami plina za varjenje ter kleparskim orodjem. Ne da bi izgubljali čas, so vse to pretovorili na kmečke vozove, ki so bili že pripravljeni V Sv. Rupertu so se fantje zamudili le toliko, da so oddali nekaj orodja kmetom, mamicam pa nekaj šiedilniških plošč in že so krenili dalje na Svetino Toliko da so prišli na cilj, že so zanetiti ogenj v kovačnici, kjer so namestili tudi vse naprave za varjenje. Delavci so imeli takoj polne roke dela: pred kovači so se grmadili sekire, verige, krampi in drugo orodje, potrebno popravila, pred kleparji pa so ležali celi kupi loncev, kozic in drugih posod.
Ves dan so domačini prinašali najrazličnejše predmete v popravilo neutrudnim železarjem, odhajali so zadovoljnih obrazov, noseč že popravljene predmete.
Veselje ie bilo gledati pridne prostovoljne delavce pri delu. Na njihovih obrazih si lahko videl veselje in zavesi, da s svojim delom pomagajo njim, ki so jim storili med osvobodilno borbo toliko dobrega.
Na večer pred odhodom železarjev se je spet razlegala partizanska pesem po tem hribovju — prav tako veličastna kot v časih borbe.
Bezgovšek Franc
Uspešna pomoč delavcev kmetom je del borbe za petletko
V	nedeljo 4. maja so se tudi strojniki in etektromonterji, člani sindikalne podružnice hidrocentrate Mariborski otok odtočili, da se odpeljejo na delovni izlet na podeželje. Izbrali smo si Št. Vid pri Ptuju, da tam s svojim prostovoljnim delom pomagajo prebivalstvu.
Ko so s tovornim avtomobilom prispeli v Št. Vid. sta jih pozdravila predsednik KLO in predsednik OP odbora.
Oh 7. uri zjutraj so pričeli delavci s svojini delom — popravljanjem poljedelskih strojev in poljedelskega orodja ter električnih napeljav — končali pa so šele pozno popoldne. Vsega skupaj so očistili in popravili 12 električnih motorjev, električno peč, v 11 hišah so popravili električno napeljavo ter usposobili gasilski avto. Nadalje so popravili gospodinjam 6 električnih likalnikov in večje število kuhalnikov, gospodarjem pa zavarili 48 verig, 5 poljskih hran, 20 sekir, 272 loncev, 33 vil, 8 plužnih nožev, 24 cevnih obročev. nabrusili so 6 žag ter zavarili ploščo za rezilni stroj. Popravili so tudi stolpno uro ter izvršili še razna druga manjša popravila,
S tem svojim delom so kovinarji hi-droeentrale Mariborski otok najlepše pokazali, da so ne le pri svojem stalnem poslu, ampak vedno in povsod pripravljeni delati za uspešno izvedbo naše petletke.	S. V.
Kako delamo v naši tovarni nožev
Iz naše tovarne se sliši le malo novic. Nekaj časa smo kar molčali, zato pa smo tembolj pridno delali in kovali nože, ki jih vsepovsod tako nujno potrebujejo. Pri naši proizvodnji smo sedaj dosegli prav lepe uspehe. Tako smo z ozirom na posamezne mesece lanskega leta . dvignili proizvodnjo v naši tovarni za 25% na mesec.
Tudi na kulturno-prosvetnem polju delamo. V mesecu aprilu smo imeli dve kulturno-prosvetni prireditvi, na katerih je sodeloval tudi naš pevski zbor.
Tako vidite, da naša tovarna nožev v Mariboru ne zaostaja za drugimi tovarnami, in kar je najvažnejše, niti malo ne zaostajamo v proizvodnji.
Trudili se bomo, da bomo v resnici izpolnili letošnji plan petletke, saj delamo z geslom »Vse za našo petletko«!
S. P.
Otvoritev »Doma oddiha« sindikalne podružnice MLO Celje
Na Vipoii, v nekaj nad 500 m visokem sedlu, uro hoda od mesta Celja, stoji lesena, podzidana lična stavba, zgrajena svojčas kot lovska koča. Pred vojno je bila last celjske občine, po vojni pa se nahaja v rokah Gozdne uprave.
Koča ima dve večji in pet manjših sob ter kuhinjo. Obdaja jo lepi igli-časti in listnati gozdovi. V bližini je dobra pitna voda, z okoliških vrhov pa prelep razgled na vse strani.
Sindikalni podružnici celjskega MLO-a je uspelo, da je dobila kočo z zemljiščem okrog nje za daljšo dobo v najem. Ker je bila koča v notranjih prostorih že bolj v slabem stanju in brez inventarja, se je članstvo pod vodstvom tov. Podpečana odločilo, da jo obnovi in opremi s primernim inventarjem. Člani sami so izpod hriba znosili ves material in pohištvo do koče.
Ko je bila v razmeroma kratkem času prenovljena, so jo od znotraj in zunaj okusno okrasili s parolami ter vse pripravili za slovesno javno otvoritev, ki se je izvršila ob številni udeležbi članstva dne 4. maja. Tov. dr. Podpečan je pri otvoritvenem govoru poudaril pomen in važnost počitniških domov, pri tej priliki so bili pohvaljeni tudi tovariši in tovarišice, ki so se pri obnovi doma najbolj izkazali. V prvi vrsti so to tov. Anica Dolenc, Nina Valeniič, Helena Kraj-šek, Alojz Zajc, Peter Faktor in Anton Dolenc.
Lep primer iniciativnosti sindikalne podružnice Cinkarne v Celju
Da se v čimvečji meri vzbudi zanimanje delavstva in nameščenstva za prihranek na materialu in za izbolj-šavanje delovnega postopka, orodja in strojev, je komisija za racionalizacijo in iznajdbe v celjski cinkarni sporazumno z upravo podjetja natisnila in razmnožila po vseh podjetjih velik lepak. Ta lepak z velikimi črkami opozarja delavce Cinkarne, da je za dosego ciljev petletke potrebna vzajemna pomoč nas vseh. Ta pomoč
naj bi se stvarno izražala v pi odlogih za izboljšanje dela. Razpisana je tudi nagrada v višini 5000 din za najboljši predlog v času od 1. maja do 29. novembra 1947.
Da čim uspešneje izvedemo našo prvo petletko, pozivamo komisije za racionalizacijo in iznajdbe pri vseh sindikalnih podružnicah, da s podobnimi _ pozivi, tehničnimi predavanji, manjšimi lokalnimi razstavami, prikazi dela in doseženega napredka posplošijo zanimanje delavstva za slednjo z materialom. Vse kar služi povečanju proizvodnje v naših tovarnah in izboljšanje kvalitete izdelkov, mora postati osebni interes vsakega zavednega delovnega državljana.
KSS Celje
Kolektiv finančnega odseka OLO Slovenska Bistrica si je priboril tekmovalno zastavico
Tajništvo Zveze finančnih uslužbencev je na praznik dela dne 1. maja proglasilo delovni kolektiv finančnega odseka OLO Slovenska Bistrica za najboljši delovni kolektiv te zveze. S tem si je ta delovni kolektiv priboril tudi prehodno tekmovalno zastavico Zveznega tajništva.
Merilo za ocenjevanje najboljšega kolektiva so bili uspehi, ki jih je podružnični kolektiv dosegel v izvrševanju nalog, ki se v zvezi z izvedbo letošnjega proračuna postavljajo pred finančne uslužbence in to predvsem v uspešni organizaciji strokovnega dela, popularizaciji davčne zakonodaje, dvigu strokovne usposobljenosti in politični izgrajenosti članstva, predvsem pa v čim pravilnejši odmeri in čim bolj uspešnemu neplačilu davkov, s čemer v največ ji meri prispevamo k uresničenju našega proračuna.
Finančni kolektiv v Slovenski Bistrici j« od vseh finančnih odsekov dosegej najvišji procent v neplačilu davkov, izvedel je uspešno organizacijo in porazdelitev dela, uvedel je krajevne LO v novo blagajniško in proračunsko poslovanje. S stalnim študijem finančnih zakonov, uredb, pravilnikov itd. so se finančni uslužbenci usposobili za samostojno vršenje službe. Politična zgra-jcnost članstva se s sistematičnim študijem marksizma-leninizma stalno dviga. Finančni kolektiv v Slovenski Bistrici pravilno pojmuje ljudsko oblast, zate so tudi odnosi med uslužbenci tega odseka in izvršnim ljudskim odborom od vseli finančnih. odsekov najboljši in najtesnejši.
Kot drugi najboljši delovni kolektiv je bil proglašen kolektiv finančnega odseka OLO Maribor okolica, ki je v svojem delu imel pravtako odlične uspehe, le v naplačilu davkov je dosegel nekoliko nižji procent.
Za tretji najboljši delovni kolektiv pa je bil proglašen kolektiv finančnega odseka OLO Kranj, ki je tudi dosegel visok procent naplačila davkov ter je imel lepe uspehe v vsem ostalem strokovnem delu.
Pri predaji tekmovalne zastavice, ki jo je do konca prvomajskega tekmovanja imela podružnica št. 3 finančnega odseka Maribor okolica, je tajnica KOZ-a oz. članica te podružnice storila grobo napako, da kljub pravočasnemu obvestilu ni poskrbela, da bi podružnica št. 3 na dostojen način izročila tekmovalno zastavico novemu najboljšemu
kolektivu. Celokupno članstvo je 1. maja zjutraj zapustilo Maribor ter se podalo na izlet v Št. Lenart, uradne prostore z zastavico vred pa je zaklenilo tako, da ni bilo nikogar, ki bi mogel izročiti zastavico predstavnikom zveznega tajništva in finančnega ministrstva, ki so morali priti ponjo v Maribor.
To dejstvo je dokaz pomanjkanja sindikalne zavesti posameznih članov, obenem pa je povzročilo nepriiike ter veliko zamudo pri proslavi ob priliki proglasitve najboljšega kolektiva ter upravičeno kritiko takega postopanja.
F. Potisek
zv
Zbirka
gospodarskih predpisov
Kdor koli je zaposlen v našem gospodarstvu, je moral doslej beležiti, kdaj in kje so izšli poedini za gospodarstvo važni zakonski predpisi, da so bili izdani od Zvezne vlade FLRJ, bodisi od vlade Ljudske republike Slovenije. V vsakodnevni praksi, bodisi pri opravljanju funkcionalnih ali operativnih poslov, je beleženje in iskanje teh gospodarskih zakonskih predpisov povzročalo mnogo nepotrebnega dela.
V založbi Uradnega lista LRS je s sodelovanjem republiške Načrtne komisije te dni izšla knjižica »Zbirka gospodarskih predpisov«, ki vsebuje vse zakone, uredbe, pravilnike, navodila, odredbe in odločbe Zvezne vlade FLRJ in vlade Ljudske republike Slovenije, ki so v kakršni koli zvezi s splošnim gospodarskim načrtom in ki so za upravljanje državnih podjetij zveznega ali republiškega pomena neobhodno potrebne.
Knjižica obsega skoraj 600 strani s 96 zakonskimi predpisi in 14 prilogami, ki so razvrščeni pregledno po sledečem vrstnem redu: najprej splošni gospodarski predpisi, ki veljajo za vse panoge (zakon o splošnem državnem gospodarskem načrtu, splošni zakon o državnih gospodarskih podjetjih, pravilnik o registriranju državnih gospodarskih podjetij s prilogo, zakon o enotnem računovodstvu, zakon o razsodništvu, uredba o sklepanju pogodb v gospodarstvu s pravilnikom, uredba o standardizaciji, temeljni zakon o proračunu, zakon o davkih, uredba o enotnih cenah z dodatnimi odredbami in razlagami itd.), nato sledijo predpisi za posamezne panoge, gozdarstvo, kmetijstvo, industrijo, rudarstvo, grad-be, trgovino, gostinstvo in predpisi za finančno poslovanje denarnih zavodov glede na gospodarske predpise. Kot zaključek sta v zbirki še pravilnik o načinu in pogojih za . razglasitev udarnikov v podjetjih in ustanovah ter obrazložitev k temu pravilniku. Upoštevani so vsi do dneva tiska izišli popravki.
Knjižica je doslej najpopolnejša in najpreglednejša zbirka gospodarskih predpisov ter je v njej zbrana vsa dosedanja zakonodaja za podjetja zveznega, republiškega in celo lokalnega pomena.
Naroča se pri Uradnem listu LRS, Ljubljana, Gregorčičeva ul. št. 23/L, Prosvetna tiskarna. Cena broširane knjižice je din 60.—, vezane din 80.—.
Uredništvo: Ljubljana Dom sindikatov Miklošičeva cesta 22/11. tel. 45-38 Uprava: I nadstr. tel. št. 20-42 Tiska Prosvetna tiskarna. Urejuje uredniški odbor.
Elektrotehnični vestnik
Izšli sta prva in druga številka letošnjega letnika s sledečo vsebino;
I.	štev. Uvodne besede uredništva in uprave^ Ing. Jagodič F.: O elektrifikaciji železniških prog splošno in z ozirom na naše razmere. Ing. Dobeic
J.	: Bakelit. Koželj V. A.: Zemeljsko električno in tokovno polje. Dr. Ma-ianovič D.: Priključek strojev za enosmerni tok. Referati. Zanimivosti iz tehnike. 2. štev. Dr. Poniž Roman: Alva Edison. Dr. Vidmar Milan: Oblikovanje prenosnih vodnikov. Tavzes R.: Magneienje in magnetilne priprave. Prof. Osana M.: Nekaj o dušenju na telefonskih vodih. Ing. Magajna B.: Mehanski pretvornik. Referati. Droba iz elektrotehniške prakse. Zanimivosti iz tehnike in gospodarstva. Obe številki prinašata, kakor je bilo že v lanskem letniku zelo koristen Kotiček elektrotehniškega izrazoslovja, Id ga pišeta dr. Koželj V. in dr. Slodnjak A. Izpod peresa glavnega urednika pa je vsaki številki priložena vajeniška priloga Osnove elektrotehnike, ki vzbuja vsakokrat posebej mnogo zanimanja, ne samo med dijaki in vajenci, ampak tudi med ostalimi naročniki.
Sindikate posebno opozarjamo na izrazoslovje in jih vabimo, da pri reviji sodelujejo.
Opozorilo
bivšem izseljencem iz Francije, prejemnikom rent
Vsi prejemniki tromesečnih rent, Id so jih prejemali v Franciji, naj se obrnejo ali na Ambasado F. N. R. J. ataše rada,. 3 rue Spontine Parit XVI, ono iz Mo s el le na Konzulat F N. R. J. 5 Avenue Joffre, Metz, Mo-selle, lahko pa tudi na Ministrstvo za delo, odsek za izseljence, Ljubljana, Ga jeva 3.
Prošnji naj priložijo zadnji izplačilni listek in pa potrdilo Krajevnega ljudskega odbora v svojem kraju, da ste še živi.
Priporočamo tudi, da se za majhne zneske vlaga prošnja enkrat na leto, za večje zneske pa vsake tri mesece.
Iz pisarne Ministrstva za delo
Popravek
V	mesecu februarju si je pribori! 1. mesto v Železarni Jesenice obrat — kotlarna in ne martinarna, kot smo priobčili v zadnji številki.
V	mesecu marcu 1. mesto obrat Javornik št. II.
Naznanilo
S ponedeljkom 19. V. 1947 prične, fizikalno zdravilišče pri Filiali Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani zopet poslovati.
Preklic veljavnosti sindikalne knjižice
Tovariš Detiček Franc iz Celja je bi! izključen iz članstva Zveze delavcev in nameščencev tiskarske industrije. Njegova številka zveze je bila 12.826, štev. izkaznice 232.825. Proglašamo izkaznico za neveljavno.


L ra mahajo z rokami kažejo na polic: saj vidiš, Nemci napadajo, takoj jim bomo podkurili. Bojeviti starci! Komaj sem jih pregovoril, da nima smisla kar tako nastavljati se sovražnikovim kroglam in da bomo brez njih opravili z Nemci. Sploh pa pomoč niti potrebna ni bila: ko je padlo kakih deset nemškiii vojakov in častnikov, so se Nemci umaknili od Gut-kc
Po boju so gutkovski starci pripeljali k nam svojega komandirja. Bil ie v civilni obleki, na suknjiču je nosi! odlikovanje »Za hrabrost«, udeležil se je vojne s finskimi belimi v 1. 1939—1940. Porazgovorili smo se z njim Bil je funkcionar gluhovske okrajne konzumne zveze Peter Leon-fjevič Kuljbaka. Iz razgovora si takoj spoznal, da je gospodarstvenik. Tožil le, da je težavno, oddelek da je majhen —• le štiri in dvajset borcev ima, ne moreš se premakniti daleč iz gozda. Govoril je:
— Če bi imeli podporo, tedaj bi bilo vse drugače. Brez podpore, sami pa res ne moremo nikamor!
Predlagali smo mu, naj se pridruži nam. Pomislil je in dejal, da bi bilo
to najpametneje; posvetoval se je s svojimi ljudmi in pristal na predlog.
Iz Guike smo odšli skupaj s Kuij-bakovimi partizani.
Pozneje — poleti ali jeseni dvainštiridesetega leta - nas je pot še enkrat peljala skozi to vas. Bližali smo se vasi in se čudili: kako to, kje je vendar Guika? Kraj je vendar — bi človek dejal — tak, kakršen je bil, toda Guike ni. Od vasi so ostali samo ogorki, pa še Ogorkov ne vidiš iz visoke trave. Vas so požgali Nemci do tal. Kje so starci? Zvedeli smo, da so skoraj vsi živi zgoreti. Nemci niso nikogar pustili iz gorečih hiš, obstreljevali so vsa okna in vrata.
Še mnogo opusiošenih krajev in pogorišč smo videli na Ukrajini tam, kjer so bile nekoč vasi, ki so jih požgali hitlerjevci, toda draga Guika se nam je prav posebno vrezala v spomin.
Parada v Dubovičih
29. januarja sem izdal ukaz o tern, da se putivljskemu oddelku priključuje gluhovska partizanska skupina kot samostojna borbena rnota. Ko smo se 1. februarja
ustavili v vasi Novoselice, je prišla k nam iz gozda Kočubejščina skupina partizanov iz šaiiginskega okraja, ki je štela trinajst tovarišev. Tudi to skupino smo priključili putivljskemu oddelku prav tako kot giu-iiovsko in kakor že prej konotopsko. V februarju sta sc spojili s putivij-skim oddelkom še dve majhni partizanski skupini. Puiivljski združeni oddelek, ki se je decembra za nekajkrat povečal, je štel v svojih vrstah že več kot pol tisoč borcev.
Nemško poveljstvo je vrglo v boi proti nam regularne dele ogrske armade. Sredi februarja so se začeli Ogri raztovarjati iz vlakov na najbližjih železniških postajali. Zbirali so se v Putivlju, Gluhovu in Kroievcu. Nasprotnik nas je spet skušal stisniti v obroču. Nič nas ni vezalo, imeli smo popolno svobodo manevriranja, lahko smo odšli v kakršni koli smeri, lahko _smo se vrnili v hineljski gozd, toda čutili smo se dovolj močne, da razbijemo sovražnika, ki nas ie poskušal obkoliti, in smo sklenili sprejeti boj.
Ko sc je mladi komandir partizanske skupine — Vojcehovič — vrnil iz izvidnice in prihitel k meni ter mi-sporoči!, da so Ogri samo še petnajst kilometrov daleč od nas in da se naslanjajo po pristavah okoli našega bivališča, sem mu dejal:
— Pojdi, sinko, in se mirno odpo-čij!
To_ je bilo na večer pred dnevom Rdeče armade. Za ta dan smo določili parado v vasi Dubovičih v glu-hovskem okraju, ljudsko revijo partizanskih si!. Da bi speljali nasprotni-
ka na led glede številčne moči našega oddelka in njegove porazdelitve, smo razglasili, da se parade ne bodo udeležili vsi partizani, temveč samo predstavniki tistih oddelkov, ki sestavljajo našo skupino, in da bodo borci prišli iz dajnih gozdnili področij.
Okrog Dubovičev sc razprostirajo veliki sloutski gozdovi. Partizani so prihajali v vas na parado ob raznih urah, z raznih strani po gozdnih potih — peš, na smučeh, na konjih, na saneh. Koliko predstavnikov naj pošlje vsak oddelek, tega seveda nismo točno določili. Na paradi so želeli biti vsi in večina borbenih skupin je poslala kot svoje predstavnike vse borce, ki niso imeli službe. Tako se je na cesti v Dubovičih postrojih) toliko strelcev, puškomitra-ijezcev, mitraljezcev, minometalcev, smučarjev in konjenikov — »predstavnikov vseh skupin združenega oddelka«, kakor sem na vsa usta sporočal v svojem raportu in zraven še pristavljal, da je »zaščita zagotovljena« — so si morali gledalci, ki so bili navzoči na paradi, ustvariti zelo vzpodbudno predstavo o partizanskih silah.
Kakih dva tisoč kolhoznikov in kot-hoznic je sodelovalo pri našem praznovanju, ki je potekalo na cesti pri tridesetih stopinjah mraza, najprej ob muziki partizanskega orkestra, ki je bil sestavljen iz štirih pihal in gosli, potem pa se je vzel od bogve kod radijski sprejemnik, ki so ga postavili v šoli, in tako smo pozneje slavili praznik ob muziki, ki jo je dajala Moskva
Medtem so se ogrski oddelki bližali že vasi Tugiiovu, od Tiku lova do Dubovičev pa ie bilo po gozdu ie nekaj kilometrov. Ter, da Ogri niso daleč in da bodo morda že danes tu, so vedeli vsi in že od jutra dalje niso kolhozniki nič kaj verjeli — to si čutil iz vsega — da se pripravljamo za parado, temveč so menili, da se pripravljamo - za boj. Ko pa so spoznali, da ie resnica in da so se partizani postrojih za parado, ie na cesti takoj vse oživelo, čeprav je. mraz rezal do kosti, in ko so zaslišali po radiu muziko iz Moskve, jim Ogri še na misel niso prihajali. V vasi je postalo tako veselo, da se ti je zdelo, kakor da tu sovjetska oblast ni niti za en dan prenehata obstajati Nekdo je nenadoma vzidiknil:
— Tiho! Povelje tovariša Stalina. ..
Kako naj izrazim, kaj so pomenile za naše ljudi, ki so prišli za praznik Rdeče armade iz gozdov in se zbrati v Dubovičih, iz Moskve prihajajoče besede Stalinovega povelja in Stalinov pozdrav: »Naj žive partizani in partizanke!«
Kdo neki ve, da obstoji v severni Sumščini, v gluhovskem okraju ris Ukrajini, nekakšna vas Duhoviči! Toda nam sta bili pred očmi, !<o smo poslušali glas moskovskega napovedovalca, ki je sporočal povelje tovariša Stalina, na zemljevidu sovjetske dežele ^samo dve točki: Moskva :n Duhoviči. V Moskvi je. tovariš Stalin, v Dubovičih pa mi in tovariš Stalin nam govori ob naši paradi.
(Nadnlievnnje)