LIANA II lili—i^—^MI— ■HIIIHH m«TI|IWIIWI I' »■ II HBTT '™ POŠTNIMA PLA CAN A V GOTOVINI PHILIPS 28. XII 1930 3.1 1931 RADIO PADIO CEN/C ŠTE VILKI RADI Prejem_ inozemskih postaj_ jasen_ kot prejem_ najbližje oddajne postaje_ s_ TELEFUNKEN-cevmi Naši zastopniki: Ljubljana: Radio d. z o. z., Miklošičeva cesta. — K. jurman, kr. dvorni optik, Selenburgova ulica. — Tehnik Banjai, Miklošičeva cesta. — Maribor: Radio Starkel. — Celje: Mestna elektrarna, Ing. Schmidinger. — Kranj: F. Janša. — Jesenice: J. Markeš. — Ptuj: E. Damisch. — Ormož: Z. Gor-jup. — Novo mesto: J. Ogrizek. — Trbovlje: F. Klenovšek. — Murska Sobota: J. Nemecz. — Slovenjgradec: J. Megušar. RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFOIIJO NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN II 52 28. DEC. 3. JAN. DRUŽINA PRI RADIU Božič je tisti praznik, ki zbere, če le mogoče, vse člane družine, da, vse bližnje sorodstvo vsaj za dan ali dva, vsajj za en večer, božični večer, v prijetno skupnost doma. Družina sede ta večer prav tesno skupaj. Neviden čar plava nad vsemi in srca se odpirajo na stežaj. Saj ije družina danes zvečine tako razbita. Ni ga skoraj večera v,tednu, da bi bili zbrani vsi člani po večerji v iskrenem pomienku. Seje, vaje, gledališče, koncert ali film že katerega zvaibijo iz družinskega kroga, da prebije večer drugje, ne pa doma. Kaj šele v družinah, kjer mora oče, sin večer za večerom k stalnemu omizju, da ne omenjam prežalostnih slučajev pijanskih družin! Poleg mnogih drugih znakov je baš to dvojie zelo značilno za naš čas: razcepljenost vsega našega življenja ih razbita harmonija družin. Posledica kulture in civilizacije je, da se vsaka panoga življenja raz-Členja v najtanjše odtenke. Da pod tem 'trpi najbolj tisto, kar najbolj potrebuje enotnosti, družina, je jasno. Mnogi dolže radio, da s svojo raznolikostjo pomaga poglabljati razcepljenost današnjega življenja. Radio pa je samo slika življenja, tistega življenja, ki je tako, kakršno je, kot plod dcllgotrajnega razvoja. Pomanjkanje »čuta cePote« je, če • kdo kaij očiita radiu v tem pogledu. Pač služi radio lahko kol t sredstvo za obnovo življenja po novih smernicah, je pa samo sredstvo in več tudi ne more biti. Na ljudeh, ki hočejo refor- me za katero smo tudi mi da ga kot takega vporabijo. Je pa radio lahko tudi več nego golo sredstvo. V družini izhaja iz njega nekak skrivnosten čar. In ta čar ije 'tolikšen, da včasi pomaga združiti, kar toliko drugih sil razcep'ja. Marsikateri večer zbere okrog sebe prav vse družinske člane, ki bi se bili sicer razkropili vsak na svojo stran. Za razvedrilo, ki bi ga sicer moral plačati, ni treba dati odškodnine vsakokrat posebej. In če denarja ni pri hiši, pa zehajo zato zvečer zlovoljni obrazi okrog mize, preden čemerni ne gredo spat, ubere vsa srca v prijazno razpoloženje radio, ki marsikateri družini nadomesti vsako zabavo. Skoraj odveč se mi zdi goivoriti o družinah, ki jim poslej radio ohranja očeita in sinove doma, mesto da gredo večer za večerom v gostilno. In vendar ijle to eden izmed tolikih blagrov, ki jih prinaša radio v družine. Moškega, ki ga, kdo ve zakaj, mi mogla ohraniti doma žena in družina, priklepa na dom radio s svojimi tako številnimi najrazličnejšimi programi. S tega stališča je propaganda za radio pravo misijonsko del-o. In če ohranimo očeita, sinove, če s tem ohranimo srečo in harmonijo samo desetim družinam, |je to velika stvar. Radio je izraz demokratskega duha. Kakor je daleč čas, ko je bila znanost last le enega razreda, kakor ije daleč čais,'ko je bila pesmi, umetnosti deležna le peščica ljudi, ki je bila slučajno navzočna pri petju potujočega pevca, talko je postala danes z r a -d i e m dostopna znanost in umetnost vse bolj kot pa s tiskom vsakemu posamezniku. Bliža se čas, ko bo izobrazbo nudil sistematično v celoti vsakomur radio na domu. Tu pa ije že čas, ko prihaja umetnost, lepa ibeseda iin lepa pesem, brez razločkov do vsakogar po radiu. Vse to prihaja v krog družine. S tem pa to družino zbira radio okrog sebe, istočasno zopet ustvarja njeno harmonijo. Lepolta človeka poboljša. Mar se ne poglobe vse te nežne vezi v srcih domačih, kadar zamaknjeni poslušajo lepo pesem iz daljave? Pozabljeni so ■malenkostnli vsakdanji spori in nesporazumi. Iz zvočnika govori večnost, katere odsev je v lepoti. In tako raste iz viškov sodobne tehnike blagoslov družini. Kar se razdružuje, naj se o b radiu zotpet združi. Iz zdravja in harmonije osnovne celice narodovega življenja, družine, edinoile zraste nova bcdcilmctst narodu! > N. K. šE O POLJUDNI GLASBI Spoštovani gospod urednik! Dovolite mi, da ob članku »Poljudna glasba« v 50. št. Vašega'tednika se jaz nekoliko strokovno razmišljam. Pred vesm osporavam, da bi se vršil kak usoden boj za »poljudnb glasbo«; jaz bi rekel ljudsko ker je ona danes tako ljudska kot je bil pred svetovno vojno valček, polkk itd., samo da v splošnem ni tako plehka kot je bila prejšnja. Da je pa vsa ta glasba popoln izraz sodobnega človeka, je čisto prirodno, saj se v vsaki umetnosti očituje doba nastanka in slednjega tudi današnjemu »šla-gerju« ne moremo popolnoma odrekati. Sicer pa svoj čas tudi Strausšo-vih valčkov niso takoj razumeli', čeravno je R. Wagner že takrat dejal, da je v enem več umetnosti kot v marsikateri operi; to bi lahko veljalo tudi za nekatere današnje fakstrote. Seveda, to ne velja za vsak »šlager« (Nemci razumejo pod pojmom »Schla-ger« samo one komade, ki so v sezoni najbolj uspeli, oziroma se najbolj do-padli), posebno pa ne pri nas, kjer dominira »Ramona« in »Donna Cla-ra«, kar gre pravzaprav na rovaš toliko opevane muzikalnosti slovenske publike! Internacionalizem moderne plesne se gotovo ne da popolnoma zavreči, vendar pa lahko opažamo, da imajo danes Nemci, Madžari, Lahi, in zadnji čas tudi Čehi, že popolnoma svoj tip »šlagerja«, ki je že čisto nacionalen; med Hrvati pa ga je začel propagirati dobro znani skladtelj Širola (glej članek v zadnjem Muz. Informatorju. Torej, ker vidimo, da brez* šlagerja ne bo šlo, nam preostane samo, da stvorimo še mi svojega, ki bo temeljil na narodnem motivu ter zraven imel še sodobne elemente jazz-a. Prepričan: semj da tO ne bo narodni pesmi v škodo, pač pa se bo ista osvežila in pomladila. To stremljenje se vidi pri vseh kulturnih narodih, zakaj bi ravno mi to zavračali? Za manj posrečen poizkus pa smatram izvajanje simfonične ih operne glasbe v formi fokstrotpot-purija, čeprav vem, da so do tega vodili čisto idealni nagibi, da se namreč te vrste glasba kultivira tudi pri onem občinstvu, ki nima, bodisi .sredstev bodisi potrpljenja za koncertno dvorano oziroma gledališče, v bistvu ta poizkus ni nič drugega kot če.jst, gledališču igrajo .Verdijevo Traviato ■m v modernih kostumih, — in to se je obneslo. Da pa današnja ljudska glasba ni več tako banalna kot je bila predvojna, je čisto gotovo, seveda izrod-kov tudi danes ne manjka. Razveseljiv pojav napredka je tudi ta, da se narod več ne zadovoljuje s primitivno m sladko melodijo, temveč hoče uživati glasbo v celoti, to je glasbo, katera govori z vsemi sredstvi, tako melodičnimi kot harmoničnimi, posebno pa še ritmičnimi, kar pa gotovo ni znak propada sodobne glasbene kulture, pač pa predstopnja za razumevanje današnje koncertne in operne glasbe, katera si tako težavno utira pot skozi nazadnjaška ušesa do ljudskih src. Medtem ko se je borba proti »šla-gerju« že preživela, se je isti prav lepo razvil in se razvija dalje vzporedno z današnjim človekom, katerega so prilike in življenjski pogoji tako čudno izoblikovale. Kogar pa življenje ni potegnilo za seboj in je lahko ostal romantik, ta se tudi ne bo mogel tako kmalu vživeti v šlager; toda narodno pesem bo ljubil vsak, kdor ljubi svoj narod, razlika je le v tem, da jo eden vlači po gostilnah, drugi na harmoniko, med tem ko jo tretji poje samo ob praznikih in takrat spoštljivo. Toliko v zaščito moderne, ljudske, »abavne in plesne glasbe. Filip Bernard, kapelnik. V SLUŽBI ASTRONOMIJE Radio na kratkih valovih je že na mnogih poljih pokazal svojo izredno uporabnost. Tudi astronomi se bavijo z mislijo, prikleniti k.atke valove v svojo službo, saj bi mogli z njih pomočjo znatno razširiti in izpopolniti svoja raziskovanja. S pomoč,o radia bi mogle biti razne zvezdarne, ki bi bile druga od druge zelo oddal,ene, trajno v stikih in bi se mogle sttalno in sproti obveščati o opazovanjih. Mogli bi opazovati razne koz-mične in meteor o logične pojave s tako točnostjo, kot je še doslej niso mogli do- seči. Posebno za neposredno izmenjavanje poročil, ki se tičejo hitrih, nenadnih sp.ememib vremena, meteorskih pojavov, raz.iih mrkov in sliičnih dogodkov v asl.onomskem svetu, bi bil radio na kratkih valovih daleko ugodnejši kot javni telefon. Pri telefonu namreč dobimo le z velikimi zamudami zveze zlasti pri veSjih razdaljah in (tudi z ekonomske strani bi bilo bolje posluževati se pri poročanju radia. Opazovalni pogovori namreč trajajo ponavadi po več ux in bi telefonski pogovori postali že zelo dragi. Poskusi so pokazali, da so kratki valovi zanimivi za astronoma še iz popolnoma drugega vidika. V njih so namreč izsledili zelo interesanitno sredstvo, z njih pomočjo bi mogli raziskati fizikalič-ne lastnosti medplanetarnega prostora. Mnogo se bavi s tem profesor Stonner v Oslo, ki smo ga že večkrat omenili, N;e-mu se :je posrečilo že odkriti nekaj prav zanimivih pojavov glede razširjanja valov v vsemirju, o odmevu v vsemiriju itd. S kratkimi valovi hi mogli astronomiji služiti tudi še na drug način. Ker vpiiva bližina človekova večkrat kvarno pri eksperimentih s preciznimi instrumenti, bi mogli s -pomočjo radia na kratkih valovih iz daljave in brezžično upravljati z instrumenti kakšne zvezdarne kje gori v hribih. Na vznožju ali pa tudi v veliki oddaljenosti od zvezdarne bi se lahko nahajal laboratorij, ki bi bil v zvezi z zvezdarno. Kupole in daljnozore bi mogli z naijtečjo natančnostjo nastaviti na za-željeni objekt na nebu in mogli tudi napraviti zahtevane fotografične posnetke. je neprimerno prijetneje poslušali radio kot pa imeti slušalke natak-njene na ušesih. Samo, kako priti do elektrodinamičnega zvočnika, ki je znan kot najpopolnejši zvočnik ki najbolj naravno podaja besedo in glasbo. Zelo enostavno! Beri na 3. strani današnje številke! Pazi, da ne zamudiš roka, kajti po 1. jan. bo tak zvočnik zelo drag, danes pa Ti je še dana možnost, da ga dobiš zastonj. Ti bi bili točmi ker bi človek s svoijim gibanjem in svojo toploto ne povzročil motenj in kvarnih vplivov. Rezultati bi bili gotovo še točnejši od sedanjih. Izpopolnili bi lahko tudi s pomočjo radia na kratkih valovih vremensko poročevalsko službo še bolj kot je sedaj. Za časa žetve bi lahko naznanjali dnevno vsako uro sproti vremenske spremembe in opozarjali s tem lljudstvo na preiteče nevihte ali pa tudi pomirjevalno vplivali na že zbegane ljudi na poljih in drugod. Ravno v tej smeri lahko radio na kratkih valovih koristi še ogromno, samo treba bi bilo, da se zedinijo astronomi, astrofiziki in meteorologi k složnemu delu. RADIO DRUGOD V svojih proračunih imajo nekatere postaje naravnosit ogromne vsote, da morejo vzdržati program na primerni višini. Praga na primer 30,576.000 Din, Budimpešta 44,688.000 Din, Dunaj 57,624 000 Din, Munchen 37,632.000 Din. Dohodki radijskega davka v Nemčiji so lani znašali 1.110,144.000 Din. V Franciji je poštni minister dal na razpolago državnim pastajam ian-sko leto le 3,290.000 Dim. Po vs2.ii tem lahko razumemo tako različno kvaliteto razinih programov. Razumemo pa tudi, zakaj mi boljšega programa ne zmoremo. Severna svetloba moti kratke valove na njihovi poti. Tako je ugotovil Paul Heilbronner in o tem poročal na seji francoske akademije znanosti. Neke svetile septemberske nsči je bila kratko valovna zveza Pariš—Nev? York tako motena, da je morala preiti na val 17000. Tudi družba Marconi je sporočila, da je opazovala slične pojave v teij noči. Postaja Društva narodov bo pričela obratovati najbrže že jeseni 1931. Izdelovale jo bodo verjetno vse svetovne radiljske firme: Telefunken (nemška), Philips (hoilandska), Marconi (angleška), Belil in francoska Societe Franpaise R. E. Postaja bo imela dve kratkovalovni cddajališči z energijo 20 kw, Najmodernejši štirielektronski aparat z visokofrekvenčno elektronko E 442 z zaščiteno anodo, zato velikansko ojačanje! Inozemske postaje brez antene in zemlje na zvočnik! Popolna selektivnost! - Jakost zadostna za elektrodinamične zvočnike. Jakost in razločnost glasu kot pri originalni godbi. — Dobi se v vseh boljših radio-trgovinah. Štirielektronski EUMIG aparat St. 7475 za popoien priključek na izmen. tok. IZREDNO NIZKA CENA DIN 4400- » EUMIG « elekrotehn. in kovinska industrija WIEN IV., — Hirschengasse 5 valovna dolžina bo določena med 14 in 100 m. V mirnih časih bo postajo upravljala švicarska delniška družba Radio-Suise, v slučaju krize pa bo prevzelo vodstvo Društvo narodov v svoje roke. Med Prago in New Yorkom so »tvorili 1. dec. direktno telegrafsko zvezo na kratkih valovih. Prvo brzojavko je poslal češki poštni minister dr. Franke predsedniku Radio Corporation, ki upravlja new-ycnrško radijsko p ost ai jo, drugo je prezident Masaryk poslali predsedniku Združenih držav Hooveru, tretja je bila namenjena državnemu tajniku Stimsonu, četrta pa češkemu poslaniku v Wa-shingtonu dr. Skalickyju. Za najboljši sprejemni aparat je poldržavna italijanska radijska druž- ba razpisala nagrade. Tekmovalo je 24 firm. Komisija je razsojala tako, da so po vrstnem redu bile upoštevane nasflednje lastnosti: italijanstvo — občutljivost — cena — poraba energije — preprostost ravnanja z aparatom — točno podajanje glasu — selektivnost — teža oz. obseg. — Prvo nagrado je dobila firma R. I. A. Ausaldo Lorenz, ki je v zvezi z nemško C. Lorenz A.-G. Sijajno iznajdbo javljajo iz Amerike radijski tehniki iz serije novosti za sezono 1930-31. S pomočjo budilke sprejemni aparat sam vključi ob določeni uri zaželjeno postajo in prične sprejemati. Istočasno se avtomatično prične vrteti plošča, ki zaznamuje, kar aparat sprejema. Ko pride gospodar domov, si enostavno s pomočjo ZA STROKOVNJAKA LE KVALITETNE ELEKTRONKE TUNGSRAM LO! Stran 3 Ne pozabi na naše nagradno tekmovanje 3000 Din za 75 Din Dobitki: 1. Elektrodinamični zvočnik. 2. Stavek žarnic »Philips«,za štirielek-tronski aparat po izberi. 3. Anodna baterija »Zmaj« 120 voltov. Žrebanje: Na Silvestrov večer, rezultat bo objavljen dne 1. jan. 1931 v radiu in v našem listu v 1. številki. Pogoj: Da boš na dan žrebanja naročnik revije »Radio Ljubljana«, ter da boš imel ta dan plačano naročnino vsaj za pol leta naprej. Naš naslov: »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, ali : radio studio. ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA TAT TAT TAT TAT TAT Uf TAT TA* plošče reproducira program, ki ga ni utegni;! posluša/ti direktno z aparatom ob času oddaje oz. sprejema. Avtomobilsko dirko posebne vrste je razpisali milanski avtomobilski klub. Avtomobile morajo tekmovalci opremiti s sprejemnimi napravami. Tekmovalcem pa ne bodo prej označili proge, ki bo merila 200 km, ampak jo bodo sproti javljali preko milanske oddajne postaje. Posamezne skupine avtomobilov bodo vodili potom radia po enih cestah, druge po drugih. Le cilj bo skupen. Na vsak način bo ta tekma zahtevala precej previdnosti in taktike od prirediteljev in tekmovalcev. Poizvedovalno službo vrše že zelo številne evropske in ameriške postaje v velikem obsegu in ob čisto določenem času. Te dlni ismo čuti zapadno-nemške postaje, ki so oznanile, da se je pes, zvesti spremljevalec iin vodnik nekega slepca, zatekel. Neverjetno veliko ljudi je javilo, da so psa videli, in na podlagi tega materijala so res našli psa v nekaj dneh. Konierenco v Spa, kjer iso se vršili prvi razgovori o reparacjiskem vprašanju, je Gad M. Lippmann priredil kot radijsko dramo. Zlaisiti dežele, kjer je to vprašanje aktualno, n. pr. Nem- čiija, bodo z napetostjo sledile rekonstrukciji političnih im gospodarskih konferenc itn govorov na uljih, zlasti še, ker je besedilo podano verno po zapiskih o konferenci sami. Na dvoboj s pištolami je pozval Ge-orges Delamare, vodja postaje na Eif-felovem stolpu v Parizu, znanega, duhovitega radijskega kritika Armanda Massona. Radi neke kritike se je namreč čutili g. Delamare užaljenega in hotel z dvobojem oprati svojo čast. Seveda je dogodek zbudil v francoski javnosti ogorčenje, kajti vendar ne gre, da bi smeli vse radijske kritike kar postreliiti, če komu kaj po godu ne povedo ali zapišejo. APARAT PIIKA Kaj bi ne, ko že od pamtiveka nisi spremenil elektronk. Elektronke pa so draga zeč. Pri nas jih dobiš zastonj. Da, serijo elektronk Philips za 4-elektronski aparat po izberi dobiš popolnoma zastonj, ako se ravnaš po navodila na str. 3. današnje številke lista. Italijanska vlada skuša čiim 'bolj uvesti aluminij, da pomoire tej panogi induistri.e. Določeno je že, da se morajo bakreni vodi mestnih električnih železnic nadomestiti z altiminijasitimi. To je pa za sprejemanje po radiu zelo ugodno, ker .aluminij ne povzroča motenj. Dosedaj so že nadomestili kakih 1000 ikm stare napeljave z novo. Za svojega častnega poglavarja je izvolilo neko kanadsko indijansko pleme napovedovalca tamkajšnje postaje, Jurija NVrighta. Petsto Indijancev je prisostvovalo slovesnosti. Dali so mu ime »leteči glas«. Ta čast ga je doletela zato, ker je po radiu sporočil, da se pogreša poglavarjeva hčerka ter so jo prav na podlagi te vesti našli in zopet privedli domov. »Komarji« so n,ov stan (ali poklic, ali pa nadloga — kar hočete), iki ne bo kmalu (ali pa bol Tehniki, na pomoč!) propadel. Taiko pri.nas in nič drugače drugod. Le imena .nimajo po Milčinskem, obrt je pa ista. Pa je v tem se loči to inozemsko »blagb«' (pa ne mislimo snbsiki) od domačega, da v mekaiterih državah bolj ostro pastjo, na radijske, taitove in jim 'bolj gledajo na prste (prav za prav na ušesa!). Na primer: V območju Noraga so v tretjem četrletju 1930 kaznovali z občutnimi globami 221 ljudi radi ».komart 19.45 Večerni koncert. — Veseloigra: -.Ribič in njegova žena« I Sreda, 31. 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Opoldanski koncert 13.30 Noviee 16.00 Plošče 17.00 Predavanje 17.30 Radio orkester . 19.30 Iz življenja umetnikov 20.00 Komedija 20.30 Narodne s tamburico 21.30 Novice 21.50 Sprehod po Beogradu na Silvestrovo 977 kc Zagreb o-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Pravljice 18.00 Novice 3th30 Hrvatske božične in novoletne pscmi 21.30 Kabaretni večer 680 kc Rim 50 kW 12.43 Lahka glasla 13.30 Vesela glasba 17.00 Komorna glasba 20.40 Prenos opere ali koncerta 716 kc Berlin 4kW 14.00 Plošče 16.30 Koncert 18.30 Zabavna glasba 20.10 Koncert 21.15 Simfonični koncert 734 kc Katovice 10kW 12.10 Plošče (6.10 Otroška ura (6.25 Plošče (7.45 Koncert 18.45 Književni četrt 19.15 O poljski literaturi 19.50 Varšava 833 kc Miihlacker 75 kW 12.00 Promenadni koncert (3.00 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 19.05 Vzgojeslovje: Tovarištvo 20.10 Radio orkester 21.00 Koncert (751etnica rojstva Arnol-da Mendelssohna) 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Orgle 13.00 Plošče 13.30 Radio orkester 17.(5 Plesna glasba 20.35 Mozartov večer 21.45 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW (3.00 Plošče 17.C0 Rumunska glasba 18.15 Orkester (9.00 Rumunska univerza 20.00 Plošče 21.00 Radio orkester 923 kc Breslau 4 kW (3.50 Plošče 16.00 Zabavna glasba (6.45 Zabavni koncert 18.25 Plošče 20.00 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Radio orkester v Brnu 16.00 Plošče 16.30 Radio orkester 18.00 Kabaret 20.30 »Moj brat«, opereta, L. Fall 21.30 Kvintet v Brnu 22.20 Mor. Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 12.30 Radio orkester v Brnu .15.00 Radio orkester 16.30 Bratislava 20.30 Bratislava 21.50 Kvintet v Brnu 22.20 Koncert orkestra 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Wagnerjev popoldne 18.05 Ženska ura 20.05 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 12.00 Plošče 14.00 Plošče 16.00 Vzgojeslovje 18.30 Kristus v sedanjosti decembra 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 12.00 Plošče 13.00 Lahka glasba 14.00 Petje 15.30 Simfonični koncert 16.45 Orgle 18.40 Bachov božični oratorij 19.45 »Amos n Andy«, prenos iz Amerike 21.35 Orkestralni koncert 22.30 Plesna glasba 23.10 Letu v slovo in v pozdrav 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 17.45 Koncert orkestra 19.25 Plošče 20.30 Katovice Silvestrov večer 22.30 Prenos z vseh poljskib postaj do 1.45 tiihišqš umlhwyaumih varava aru!! 545 kc Budapest 20 kW 9.15 R. kvartet 12.05 Konc. balalajk (7.35 Konc. 18.35 Predavanje o Danski 19.10 Konc. ork. 20.50 Konc. voj. gl. 21.20 (lo 2.00 Silvestrovanje v študiju 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 16.25 Otroška ura 17.25 Popoldanski koncert 19.15 Citraški koncert 20.30 Plošče 21.30 Zabavni koncert 22.20 Veseloigro 22.40 Silvestrovanje 23.55 Staro leto se poslavlja 24.30 Novoletni zvonovi 0.(5 Silvestrovo pri sosedih 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.(10 Opoldanski koncert 13.23 Popoldanski koncert 17.00 Ženska ura 17.30 Mladinska ura 18.30 Ljudska medicina 19.31 Koncert (Alfred Griinfeld) 20.13 Koncert bivšega dvornega ork. 21.30 Večerni koncert 599 kc Milan i kW 1031 kc Torino 7 kW 11.13 Plošče 12.15 Pestra glasba 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba 20.30 Vesela glasba 21.00 Komorna glasba 608 kc Oslo 60 kW 16.00 Orkestralni koncert 18.00 Kabaretni večer 19.30 Združen prenos skandinavskih postaj 20.00 Koncert 22.03 Recitacija 23.00 Prenos iz katedrale 24.00 Zvonenje 616 kc Praga 5kW 11.(5 Plošče 19.20 Ljudska glasba 20.00 »Dobri vojak švejk« 21.30 Jazz orkester 22.00 Promenadni koncert 1.00 Novo leto 635 kc Langenberg 13 kW 12.(0 Ploščo 13.05 Opoldanski koncert 17.(5 Popoldanski koncert (9.45 Večerna glasba 20.45 Silvestrov večer 1930 680 kc Rim 50 kW 12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 20.48 Zdravniška posvetovalnica 21.05 Večer lahke glasbe 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Plošče 16.10 Koncert 17.30 Pogled v staro leto 18.30 Koncert: Opere in operete 1930 20.00 Plošče 21.10 Resna glasba 22.20 lagerji 1930 23.00 Silvestrovo 24.00 Novo leto! nato plesna in zabavna glasba do 3 lelrtek, 698 kc Beograd 2-5 kW 11.25 Plošče 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 15.30 Pravljice za otroke 16.00 Plošče 17.00 Predavanje 17.30 Narodne 18.00 Popoldanski koncert 19.30 Francoščina 20.00 Zdravstveno predavanje 20.30 Ljubljana 22.30 Poročila 22.50 Radio orkester 977 kc Zagreb 07 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.30 Noviee 17.00 Balalajka koncert 18.30 Novice 20.30 Ljubljana 22.30 Novice iu vreme 22.40 Lahka glasba 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Plošče 16.15 Mladinska tiru 16.45 Plošče 17.45 Koncert 10.50 Koncert solistov 22.30 Združen prenos z vseh poljskih postaj 833 kc Miihlacker 75 kW 12.00 Promenadni koncert 13.00 Plošče 15.00 Otroška ura 16.00 Koncert vojaške godbe 19.00 Silvestrovanje 19.45 Vesela reportaža 21.00 »Vzemi . . .!« slušna igra 23.00 Prerokovanje 23.45 Letu v slovo! 0.15 Plesna glasba 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Koncert 14.00 Radio orkester 18.40 Kvintet 20.00 Koncert: petje, orgle 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW 871 kc""'" Bucarest i2kW 13.00 Ploščo 17.00 Lahka glasba 18.15 Orkester (9.00 Rumunska univerza 20.00 Plošče 22.00 Rumunska in lahko glasba 24.C0 Novoletna voščila 923 kc Breslau 4 kW 13.30 Plošče 16.33 Zabavna glasba 19.30 Lep večer 21.00 Radio kvartet 21.30 Zabavni koncert 23.00 Enkrat v letu je Silvestrovo«, slušna igra 24.00 Silvestrovanje 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Ploščo 12.30 Radio orkester 13.30 Ploščo 17.00 Prenos iz evang. cerkve 1S.OO Otroška glasbena ura 18.15 Narodne pesmi 20.00 Praga 1140 kc Mor. Ostrava 10 i-W 11.00 Ploščo 12.30 Bratislava 18.20 Glasba 19.20 Ljudska glasba 20.00 Jazz orkester 22.00 Praga 1157 kc Leipzig 4kW 14.30 Mladinska ura 16.30 Vesela ura 18.00 Bilanca 1930 19.00 »Eno noč v Benetkah«, opereta, Joh. Strauss 22.30 Silvestrov koncert 24.00 Zvonenje 0.10 Plesna glasba do 3.00 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 12.00 Plošče ' 14.00 Plošče 14.45 Otroška ura 16.00 Kineško Novo leto 16.30 Koncert 17.55 Romantična noč 18.30 Berlin I. januarja 160 kc Hilversum 6-5 kW H.40 Orgle 10.(0 Kvintet 12.10 Radio oktet 13.40 Koncert 14.10 Radio oktet 15.10 Plošče 17.10 Koncert 20.10 Radio orkester 22.40 Plošče 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.00 Koncert 15.45 Plesna glasba 16.30 Lahka glasba 18.40 »Božični oratorij« 19.45 Orkestralni koncert 21.35 Koncert 22.30 Plesna glasba 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos iz cerkve 12.10 Koncert 14.20 Glasba 16.10 Plošče 16.55 Plošče 17.40 Ljudski koncert 20.30 Lahka glasba 21.10 Književni četrt 21.25 Lahka glasba (dalje) 22.15 Pesmi in arije (tenor) 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Kat. služba božja 11.15 Grško-kat. služba božja, nato konc. opernega ork. 14.00 Pl. 16.00 R. šola 17.10 Konc. ork. 20.40 Konc. cig. ork. 21.20 Piano in violina 563 kc Miinchen 4 kW l>.00 Evangeljskn svečanost 10.00 Katoliška svečanost 11.00 Violinski kvintet 12.00 Koncert vojaške godbe 18.30 Orgle 16.35 Popoldanski koncert 18.05 »Valkira«. opera, Wagner 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 12.00 Opoldanski koncert 15.25 Plošče 17.00 Slavni šahisti IX. 17.15 Klavir: Mozart 19.35 Pesmi (Watzke), nato jazz-ork. 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino i kW 12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 19.30 Pestra glasba 21.00 Komedija 21.40 Simfonični koncert 608 kc Oslo 60 kW 10.30 Prenos iz cerkve 17.50 Popoldansko cerkveno opravilo 19.30 Recitacije 20.00 Komorna glasba 22.05 Plesna glasba 616 kc Praga 5 kW 11.00 Orgle 12.05 Vojaški orkester 13.00 Plošče 16.00 Koncert orkestra 19.15 Koncert 20.00 Koncert 21.00 Radio orkester v Brnu. 22.20 Orgle 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Katoliška slovesnost 11.20 Plošče 13.00 Opoldanski koncert 15.25 Flošee 16 30 Popoldanski koncert 18.25 Oddaja kratkih valov 19.45 »Bagdadski brivec«, komična opera, P. Cornellus 680 kc Rim 50 kW 12.45 Lahka glasba 13.30 Koncert lahke glasbe 17.00 Komorna glasba 20.30 Pester koncert 23.00 Plesna glasba 716 kc Berlin 4kW 8.50 Jutranja svečanost 11.00 Novoletna voščila 11.30 Plošče 15.30 Mladinska ura 16.00 Koncert 17.30 »Polom«, veseli prizori 18.30 Zabavna glasba 20.00 »Othello«, opera, Verdi 23.00 Plesna glasba Petfek, 2. 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Jazz-orkester (Plošče) 17.00 Kuhinja 17.30 Plošče 19.30 Nemščina 20.00 Tamburicc 20.30 Komorna glasba 21.30 Arije 22.30 Novice 22.50 Radio orkester 977 kc Zagreb 0-7 kW 13.30 Novice 17.00 Glasba 18.30 Novice 20.30 Beograd 22.30 Novice, vreme in sneg 22.45 Plesna šola 734 kc Katovice 10 kW 10.15 Nabožna glasba 12.15 Koncert 14.20 Glasba 15.40 Otroška ura 16.10 Plošče 16.55 Ploščo 17.40 Ljudski koncert 19.15 Glasba 20.30 Lahka glasba 23.00 Plesna glasba 833 kc Miihlacker 75 kW 8.00 Novoletno jutro 11.C0 Katoliška svečanost 12.00 Koncert 13.10 Plošče 14.00 Pravljična igra 15.30 »Pri stari mamici« 16.30 Godalni kvartet 17.00 Zabavni koncert 19.00 Klavir 19.30 Zabavni koncert 2'>.15 »Ugrabi jen je iz harema«, opera 22.35 Plesna glasba 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Radio orkesl r 13.00 Lahka glasba 14.15 Plesna glasba 18.40 Oktet 20.00 Flavta 21.00 Koncert 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 17.00 Rumunska glasba 18.30 Orkester 19.00 Rumunska univerza 20.00 Plošče 21.00 Petje 21.45 Radio orkester 923 kc Breslau 4 kW 9.40 Plošče 11.00 Prenos iz katoliške cerkve 12.00 Opoldanski koncert 16.05 Zabavni koncert 19.00 Pesmi 20.00 »Othello«, tragična opera, Verdi 23.00 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.00 Orgle v Brnu 12.00 Praga 16.00 Orkestralni koncert Radio ork. 17.30 Sv. dežela 17.50 Koncert orkestra 19.15 Koncert 21.00 Radio orkester v Brnu 22.20 Praga 1140 kc Mor. Ostrava iokW 9.00 Bratislava 10.00 Plošče 11.00 Orgle 13.00 Plošče 16.00 Koncert orkestra 19.15 Praga 1157 kc Leipzig 4 kW 9.00 koncert 12.00 Opoldanski koncert 14.45 Komorna glasba 15.15 »Zvonec naznanja . . .«, igra 18.30 Koncert 19.30 Orkestralni koncert 21.30 Pozdrav Novemu letu 21.45 Petje 22.30 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 19.30 10 let državne brambe (govori minister Groeher) 20.00 Berlin decembra 160 kc Hilversum 6-5 kW 13.40 Plošče 14.40 Itadio kvintet 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 18.40 »Božični oratorij . Bach 20.00 »Svet na prodaj« 21.35 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba 212-5 kc Varšava 12 kW 17.45 Lahka glasba 19.25 Plošče 20.15 Simfonični koncert varšavske Filharmonije 545 kc Budapest 20 kW 15.30 Za otroke 17.25 Pl. 19.30 Prenos opere; nato konc. cig. gl. 563 kc Miinchen 4 kW 16.25 Koncert 17.25 Čajanka 19.30 Radio orkester 21.00 Simfonični koncert 581 kc Dunaj 15 kW 15.05 Popoldansk koncert 17.00 Tri najsevernejše železnice sveta 17.30 Komorna glasba 18.30 Gosti v indijskem hotelu 19.40 Zabavni koncert 20.30 »Zimska pravljica«, igra 21.30 Večerni koncert 599 kc Milan i kW 1031 kc Torino 7 kW 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 21.00 Koncert 21.45 Ruska glasba 608 kc Oslo 60 kW 18.45 Koncert kvinteta 20.00 Koncert 616 kc Praga 5 kW 16.20 Sokol 16.30 Komorna glasba 19.30 Jugoslovanske pesmi 20.00 »Falkenstein«, drama 22.20 Večer sodobne glasbe 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Plošče ' 16.30 »Dobri tovariš«, mladinska slušna igra 17.15 Popolaani ki koncert 19.45 Lahk;i glasba 680 kc Rim 50 kW 13.30 Lahka glasba 17.00 Vokalni in instrum. koncert 21.35 Instrum. koncert 716 kc Berlin 4kW 16.30 Zabavna glasba 18.30 Pevski zbor 19.30 Plesni večer 21.40 »Ttxi-šofer«, slušna igra 698 kc Beograd 2-5 kW 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Radio orkester 18.00 Plošče 19.30 Predavanje 20.00 Prenos opere 977 kc Zagreb 0-7 kW 17.00 Radio orkester 18.30 Novicc 19.50 Uvod k prenosu 20.C0 Praga 22.00 Vreme, sneg in novice 22.10 Plesna glasba 842 kc London Reg. 12 kW 16.45 Pianoforte 21.05 Koncert 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 18.45 »Božični oratorij«, Bach 21.35 Koncert vojaške godbe 22.35 Plesna glasna 212-5 kc Varšava 12 kW 17.00 Prenos iz cerkve v Ostra lirama 20.30 Lahka glasba 22.15 Chopinov četrt 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 19.30 Ogrske arije z cig. ork. 20.30 Odlomki operet in plesna gl. 563 kc Miinchen 4 kW 16.00 Zabavni koncert 20.25 Gostovanje v gledališču 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 17.00 Glasbena otroška ura 18.30 Cerkev sv. Štefana na Dunaju III. 19.00 Slepi 20.30 Koncert dunajskega simfon. ork. 22.30 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 19.30 Pestra glasba 20.30 Prenos operete 608 kc Oslo 60 kW 20.00 Radio orkester 22.05 Lahka glasba 23.00 Plesna glasba 734 kc Katovice i« kW 17.45 Ljudska glasba 18.45 Književni četrt 20.15 Simfonični koncert Filharmonije 23.00 Iz nabiralnika 833 kc Miihlacker 75 kW 19.30 Mandoline ' 20.30 »Beg pred ljubezni jo*, igra z Šlasbo chubertov koncert 22.20 Zabavna glasba 842 kc London Reg. 12 kW 20.00 Komorna glasba 21.15 »Svet na prodaj« 22.35 Plesna glasba 851 kc Graz 7kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 k\V 17.00 Rumunska glasba 18.15 Orkester 21.00 Operni večer 923 kc Breslau 4 kW 16.15 Plošče 19.00 Odlomki nemških oper 20.30 »Drzni plavač«, igra 1076 kc Bratislava 12 kW 19.20 Radio orkester v Brnu 20.00 Praga 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 15.00 Radio orkester 16.00 Plošče 16.30 Praga 18.50 Plošče 20.00 Praga 1157 kc Leipzig 4kW 16.30 Koncert 21.10 Collegiuin musicuni 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) i 5.45 Mladinska ura 16.00 Vzgojeslovje 16.30 Koncert 616 kc Praga 5kW 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Koncert češke Filharmonije 635 kc Langenberg 13 kW 19.45 Stuttgart 24.00 Jazz orkester 680 kc Rim 50 kW 13.30 Koncert lahke glasbe 17.00 Koncert opernega orkestra 20.40 Prenos opere /16 kc Berlin 4kW 211.00 Zabavna glasba 21.15 Delni prenos i?, open-22.15 Plesna g'asi>a 734 kc Katovice 10 kW 20.30 Lahka glasba 22.15 Koncert 23.00 Plesna glasba 833 kc Miihlacker 75 kW 22.15 Plesna glasba 0.30 Nočni koncert 851 kc Graz 7 kW 18.30 Sv. Trije kralji na štajerskem 19.00 Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 20.00 Plošče 21.00 Kabaretni večer 923 kc Breslau 4 kW 19.30 Večerna glasba 20.30 Kabaretna glasba 22.15 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 18.35 Narodne pesmi 19.50 Praga 22.25 Mor. Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 18.20 Orkester 22.25 Radiofilm 1157 kc Leipzig 4kW 19.30 Fantastični plesi 20.30 Stuttgart 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 18.30 čemu muzeji? 19.00 Plošče Sobota, 3. januarja Največja senzacija radio sezone 1930-31 je naš troelektronski aparat V MALO ČUDO za popolen priključek na izmenični tok. Aparat je po svoji jakosti, čistosti in selektivnosti brez konkurenta. Zadnja njegova elektronka 6 vatna P 630 žene elek-trodinamični zvočnik čisto in močno1 Aparat je popolnoma selektiven, tako da sprejema nemoteno med seboj valovno najbližje postaje. Največja senzacija je njegova izredno nizka cena Din 2800'— Zahtevajte takoj, da Vam Vaš trgovec pred vaja „MALO ČUDO". TUNGSRAM ZAGREB ANTENA IN SNEG Vseuč. proi. ing. Mario Osama Radijski naročniki so po nedeljskem metežu v ponedeljek strmeli, 'ko so opazili, da se njihova antena drži prav kla-verno, ali pa da je — utrujena od napornega dela — (kar 'legla v sneg . . . Predvsem prosto gg. čitaitelje naj njkar ne mečejo krivde na slab antenski mate-riijal siilčno kot foltoaimater, ki vedno vali krivdo na slabe plošče, ako slika ne izpade 'tako, 'kakor si jo je v sanjah predstavljal. Napačno -bi bilo tudi a priori trdita, da so antenske žice tanike in da radi tega ine prenesejo obremenitve vsled snega. Za antene uporabljamo bakrene ali trdo bakrene gole, enostavne žice, ali pa vrvice, spletene iz tankih žic istega materi-jala. Opraviti imamo torej' z bakrenim materiijalom, in tu pride končno v poštev samo prerez žice ali vseh žic v vrvici proti lalstni iteži žice na en meter. Če bi obesili žico na prav visok sitolp in bi menili, koliko znaša dolžina žice, katero zamore žica po svojem prerez« nostiti, bi morali splezati morda na 10 km visok stolp, pritrditi žico na vrhu ter j'o spoistiti s stolpa: šele teža 10 iklm dolge žice bi morda povzročila, da bi se žica pretrgala visi ©d lastne teže. Če bi torej imeli dva stolpa po 5 kim visoka in recimo 10 m vsaksebi, bi lahko 10 km dolgo anteno obesili na ta dva stolpa, seveda bi antena segala vmes do tal. Pravim«, da ima antena 5 Ikim preveša. Strgala pa se ne bi, imeli bi celo dvojno sigurnost radi nate-zajnja. Če bi pa med stolpoma potegnili in napeli popolnoma homicontalno žico iz istega materija! a in iste debeline, bi se žica pretrgala. Imamo torej dva ekstremna slučaja. Ker je srednja pot zlata pot, izberimo si sredino! To se praivi: ne nategujte antenskih žic preveč, pustite Jim mnogo preveša. Koliko, bom pozneje povedal. Ako boste tako ravnali, vam sneg ne bo. mogel nagajati. Kot dokaz k prednjemu naij omenim, da je bila svoj čas čez Bodensko jezero napeta 'dva kilometra dolga žica. A pre veis je znašal več kot 40 m, sneg je ni pretrgal. Zakaj naj ibi torej trgal vaše antene, ki so le redko kdaj daljše kot 50 m. Vem, da boste ugovarjali, češ, čez Bodensko OPOZHRJHmO vse cenj. naročnike, da tečejo zadnji dnevi za plačilo naročnine, če se hočejo udeležiti našega nagradnega tekmovanja. Prosimo obenem vse prijatelje, naj nam vsak preskrbi za novo leto vsaj enega novega naročnika. S tem nam pomore, da bomo list vsebinsko še bolj obogatili, oblikovno pa spopolnili. Za svojo korist delate, ako nam pomagate. Premislite — in ravnajte se po tem. jezero so potegnili (brez dvoma debelo žico, še idebelejšo kot je tramvajska. Ne! Prav Ito ni res. Tu gre namreč le za razmerje -med prerezom in lastno težo žice. Teža žice pa je odvisna od prereza in se torej razmerje med prerezom in težo za isto dolžino ne spremeni. Zdaj boste razumeli, kako smešno se je nelkdo ponašal, da si je napravil novo anteno in da je žico tako čvrsto napel, da mu bo aparat zvečer prav gotovo izborno in čisto pel. »Južni« alli mehki sneg se prav rad sprime žic iin izdatno obremeni antensko žico. Tako more žica poleg lastne teže nositi še jezdeca. Če je že vsled lastne teže preveč napeta, tega ne bo prenesla. Zopet ne velja, da more debelejša žica nositi razmeroma večje snežno breme, kajti zopet je res, da se na debelejšo žico uleže več snega nego na tanlko. Tukaj je razmerje duigiačno kakor pri obtežbi vsled lastne teže žice. Kajti tanka žica je v primeri z debelo nekoliko na slabšem a razmerje samo je odvisno največ od kakovosti sneiga, recimo od njegove prilep-Ijivoisti. Če pa tanko žico nekoliko manj nategnemo, bomo to njeno slabo stran zopet izravnali 'sorazmerno z debelejšo žico. Žica z 'dvojnim prevesom bo z lahkoto zdržala tudi dodatno obtežbo mehkega snega, 'treba je saimo, da so skrajne točke, na katere ije pripeta antena, dovolj čvrste. Ob tej priliki naj omeniim, da je treba, posebno paziti, da bakrene žice ne pridejo v bližino dimnikov, iker izkurjeni premog vsdbuje žveplo, žvepleni plini, ki uhajajo iz dimnika, pa prav hitro prejedo bakreno antensko žico. Končno naj dostavim, da je preves žic odvisen od temperature, ker se žica z rastočo toploto razteza. Zato moramo upoštevati stanje temperature, pri kateri merimo preves, .ako hočemo dognati pri- mer en In pravilen preves. Pod prevesom razumemo razdaljo, za katero je razpeta žica v sredi nižja od horizontalne ravne črte, ki veže točke, na katerih je pritajena žica. Sledeča preglednica nudi potreb:.e podatke: Temperatura zraka v 0 C Preves v me za dolžino antene v t r i h metrih 30 m 40 m 50 m 60 m 80 m 100 m —10 042 0 75 115 1-60 2 75 4-20 —5 049 0 85 1-26 175 3 — 4'40 0 052 094 1'38 1-90 3-15 4'60 5 0'63 1'05 1"55 2'10 340 5 — 10 0-70 115 1-58 2'JO 3-60 5-20 15 084 1-30 1'85 2-45 3'80 540 25 1-10 1 65 2 25 280 4'30 5 90 Komur bi ibilo preveč mučno za vsako temperaturo, pri kateri vel,,a pravilo, da more antenska žica za doLino vsakih 10 m imeti preves kakih 40 cm. Na primer antena dolga 50 metrov potreben preves za temperaturo pri 15° C 5 krat 40, kar maša 200 cent ime tirov. Gornjii podatki scer precej gotovo zavarujejo anteno pred p:c-trganjem, a pomisliti moramo, da vsled atmosferskih uplivov žica, poseb.:o vrvica ne ostane neizpreirjenjeaa, ampak se r-ie-na odpornost vedno manjša. Kdor se bo posluževal omenjenih podatkov, temu se v rednih razmerah ni treba 'bati, da ga bo sneg ikar čez noč sp.avil c'b anlteno in ob prejem ladia za par dni. Prihranil si bo precej nepotre! ne jeze in nepotrebnih izdatkov. JEZIKOVNI TEČAJI Angleščina Poučuje ga. E. Orthaber. (13.) Thirteenth lesson Accusative with Infinitive. Accusative z nedoločnikom imenujemo konstrukcijo, v kateri objekt (dopolnilo) glavnega (vladajočega) glagola služi obenem tudi kot osebek nedoloč-nika. Na primer: I saw him come. Accusative z nedoločnikom brez to stoje po tvorni obliki glagolov čutnega zaznavanja in za to bid, veleti, To let (do)-pustiti, to make ukreniti. At night we heard the lion roar. We cannot feel the earth move. We saw the enemies advance. The king bade his soldiers get ready for battle. I hope you will let me hear from you. Let me goj You make me laugh. T his makes me hope that you will comply with my request. Četrti sklon z nedoločnikom s to. Accusative z nedeločnikom, ki ima to pri sebi, se uporablja po glagolih želje, povelja, ukrenitve, dopustitve ali dovoljenja; izjemo tvorijo to bid, to let, to make. Mrs. Smith desires me to present her best thanks for your kind letter. He de-sired me to stay at home, The Conque-ror wished his Son William to succed him, He wishes his son to become a scholar. If the servant has time, I should like her to boil a few eggs for me. Ukreniti se izraža s to cause, to make, to order, dopustiti — s to let, to allow, to permit, to suffer. Če ima stavek trpni pomen, potem se uporablja nedoločnik trpne oblike. The Emperor Hadrian caused a great wall to be built across Britain. The am-bitious earl caused his daughter-in-law to be crowned. Being of a gentle tem-per she suffered herself to be guided by her friends against her own private wi-shes. This makes me hope that you will comply with my request. Let me go! In the middle ages, chimneys were not known, but people let the smoke get out through a hole in the roof. The an-cient Britons allowed their hair to grow very long. I must beg your pardon for having allowed your letter to remain so long unanswered. Robin Hood never per-mitted a woman to be injured. He suffered no one to enter his room. The Scotch suffered a considerable part of the Englisch army to pass the bridge. Po preselitvi v lastne tovarniške prostore smo izboljšali naše izdelke do najvišje možnosti. Baterije znamke »^Ml/lJ« so zato danes vodilne. —■— Cene naših baterij so sledeče: 120 voltna anoda, dvojna, Din 235-— 120 « « navadna, Din 180-— 90 « « dvojna, Din 185-— 90 « « navadna, Din 135-— 24 « mrežična baterija, Din 42'— 15 « « « Din 30-— 12 « « « Din 18-— ZaOtevajte pri svojem trgovcu edino le baterije znamke ,Z.maf' /« v tovarna sa galvanične elemente »JE*f*MsM%J«, in eleKtrote&niko v CJUBCJ4NI. 5555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555585555555555555J555 8B8^^^^+$$%+%$$//^$%$+^^/M+%$$%%$^^$$/+$/ VAL OMEGA Roman. Piše ***. Konec. »Dobro! Čujte, če pride gospod Lesar nazaj, pajdite taikoj za njim in ga na noben način ne smete pustiti iz hotela. Sedaj se pa lotimo parka. Najboljše bo, da si vsak izmed nas vzame del parka in ga preišče. Ti Golar vzemi levo tretjino, vi 'gospodična Anica srednji del, jaz pa desnega!« Hitro so se razgufoile poistave med grmičevjem obširnega parka.. Anica je šla P° sreidi in se oziirala ma desno in na levo. Kot da bi jo vodila nevidna roka, je šla naravnost proti gozdu, malto ob rolbu najprej na desno, potem nazaj na levo, Skoro bi me zapazila pod simreko v dve gube stisnjene postave. Spoznala ga je. »Gospod inženjer, mi vas pa iščemo! Pojdite no nazaj! Kotsiilo nas vendar že diaviniaij čaka. — Popoldne imate pa zopet toliko dela;« »Ah, ikaj vi veste!« Počasi je vstajal in si popravljal obleko. Kot da bi se zbudil iz srna, je šele začuden opazil, da ga z žalostnimi očmi gleda prav za prav njegova pastirežnica Anica, Positalio ga je sram. Obrnil se je malo proč in v neugodnem občutju gledal po parku: »Kija sta pa Kotnik in Golar?« »V parikiu ®ta. Šli smo vas iskat. Mislim, da se bosta kmalu vsak od svoje strani pokazala.« Res sta. se taikoj nato prikazala. Vesela^ da sta ga našla, sta ga prijela pod opokoi in se v hotel grede trudila, da s šalaani pomagata pozabiti neprijetni doigodelk. Anica pa ije stopala zadaj in poslušala. Kmalu ®o prispeli v hotel, kjer jih je že čakalo kosilo. Vsi štirje so sedli za mizo. Lesar se je začel počasi vživljiati v sicer narejeno razpoloženje ostalih treh, ki so se z vnemo lotili načrta, kako bi prijeli Willianisa in njegovo družbo.--— Williams je pravkar zapustil hotel »International« pri 'gjlavnem izhodu v zdraviliški parit iin neodločen obstal. Videl je trojico z inž. Lesarjem. Kljub, temu, da se mu je močno 'bleščalo, je vendar spoznal v enem izmed spremljevalcev šefa blejske policije dr. Golarja. Zavil je z zdraviliškega parka na veliko promenado. Na kioskih, ki so se vrstili med platanami ob drevoredu, je videl samo dvoje vrst lepakov, ene, ki so prinašali oglais za nagrado tistemu, ki bo našel krivce za škandal v šport, palači na Silvestrovo, in druge, iki so vabili na udeležbo pri najnovejšem zimskem športu, na mednarodno tekmo smuških vlalkov iz Bleda po stranskih cestah v Kranjsko goro, dnuigo veliko mednarodno zimsko letovišče. * Veliki vestibul v hotelu »Inltermational« je izgledal prav talko ikot ponavadi. Vratar je z važnim 'izrazom sedel v svoji loži, zavedajoč se, da ije poliglot, iki lahko postreže vsakemu igositu v njegovi materinščini. Njemu ob strani sta sedela po dva uradnika. Tu je bili sedež prve kontrole za odlične in včasih tudi sumljive goste, ki so poseokli prvi blejslki hotel- Danes sta imela dva uradnika dopust in mesto rajih sta tam prav talko. dostoljasntveno sedela dva izmed najboljših detektivov blejske policije. Velika električna stenska ura je veličastno odbrnela po&tretljo, ko je skozi glavni vhod prišel Williams s sestro Grace. Par korakov za njima je stopal šofer. Šli so po stopmjicah v prvo nadstropje. Eeden od uradnikov pri por-tinju je vstali in šel za njiim s pismom v roki Drugi pa je segel po telefonsko slušalko in telefoniral, Willi,ams ije v prvem nadstropju zavil k svojemu stanovanju in potrkal. Postal je že slkoro nestrpen, ko mu je končno prišel odpirat inženjer Hans. »Kaj se pa talko obiraš, Hans? Mi moramo vendar vise pripraviti!« »Ne bodi siten. Štirje so tattn. Vse kaže, da Sta .naenkrat dobili obisk. Kolikor mi ije bilo do'slej znano, nista imela prav nobenih znancev.« »O čem se pa menijo?« »Ko bi vedel! Ne razumem niti besede. Angleščina to ne more biti, francoščina tudi ne. No, cello špansko nekoliko razumem poleg nemščine, vendar ne razume mprav nič. Tudi ne veim, kakšen jezik je to, kar govore. Verjetno je, da bo slovanski.« »To pa vendar ni mogoče, Hans. Ta dva Angleža ne znata prav gotovo nobenega drugega jezika razen angleščine. Ampak, kako je to mogoče, da govore vsi štirje sedaj1 tam. Sicer imam pa Petra. Ta se bo pa že razumel nekoliko na slovanske jezike. Daj mu slušalko!« Šofer, ki je prišel z Wiiliamisoui in Grace, se je vsedel poleg Han.sa za aparat in začeli poslušati. Naenkrat je planil pokonci, preplašen zrl v Williamsa in ni zinil besede. »Noi vraga, kaj je, govori!« Peter ije skoro s tresočo roko položil prst na usta. Ne da bi razumeli, zakaj se gre, so strmeli visi vanj in čakali. »N.a .sledu so. nam! V sosednji sobi, kjer Beri na str. 3 sporočilo zate o naših lepih nagradah. Zadnji dnevi teko, ne zamudi izpolniti pogojev bi morala biti Amerikanca, so. štirje Slovenci. Eden je šef blejske policije, drugi je Lesar, ostalih dveh pa ne poznam. Hotel mora biti kar natrpan z detektivi, ki zasledujejo vsak maš korak. Edino, kar nas more rešiti, je takojšen beg,« Wiilli.ams gia strese za ramo.; »Pa to ni mc-igoiče! Če bi imeli dokaze, bi nas prijeli taikoj.« »Kar pojdite, aimpalk Hans ne pusti aparata. Talkcdj pridem za vaimi, kakor hitro 'bom pospravil aparat v kovčeg, da1 ga bomo lahko neopaženo odnesli.« »Hiti, kolikor moreš! Če nas ne bo več, te bo kot zadnjega lahko odpeljal Patrik z motorjem!« Čez pol minute je dostojanstveno in počasi korakal zopet Wi!liams s svojo sestro sikozi vestibul. Njegov šofer mu je uslužno odprl vrata in nato še vratca avtomobila, v katerega sta sedla. Še par sekund in voz je zadrvel po cesti kot izstreljena puščica. Uradnik ob portirijevi mizi je začuden planili pokonci in pohitel na cesto ter požvižgal motocilklistu, iki ije čakal ob strani. Njegov drug pa je zopet telefoniral. * »Prav za prav je sedaj vsa družiba zbrana in najboljše bo, če začneš, Lesar. Kaj nam pa zopet ropočejo po telefonu?« Golar .je skočil k telefonju in poslušal: »Willliamjs in Grace sta ise prav sedaj odpeljala v avtomobilu. Šofer je pognal voz z blazno brzino. Morda beže?« — »Brez skrbi! Ušli nam ne bodo!« — »Hitro doze ni, če je tisti nemški inženjer še tam!« Zopet je brnela slušalka na Lesarjevih ušesih: Aparata pa ne pustim, ne pustim! Viaga, kako sem neroden..,. Taikoj1 bo v kovčku... In pote.m čez mejo, čez mejo. Lesar bo še Strmel nad lastnim izumom. Še minuto, pa bom gotov ... Lesar je odrinil aparat in planil k vratom. V hipu soi bili za njim Anica, Golar in Kotnik. Lesaru se je pognal v vrata Williaimisoveiga stanovanja, jih odpri — in skoro padel v sobo. Takoj za njim Anica, kot da .bi slutila nesrečo. Lesar je stal razkoračen sredi sobe >iin kot da bi za-vriskal, je ikrtknil: »Moj aparat!« Možiček v kotu sobe se je okrenil, desnica mu je spustila kovčeg, segla v žep in že j.e počil strel, Krik -— in zopet strel. Mali možic se je zrušil na kovčeg, Anica pa se je sesedla ob Lesarju. Golar je spravljal svoj revolver .in, skočil k Nem.cu. Prav talko Lesar in Kotnik. Možic se je hiopeč nekoliko dvignil in pogladil z roko kovčeg. Počasi se je Obrnil k Lesarju in mu prožil desnico. Čudovito, so mu sijale trepetajoče modre oči v silnem izrazu občudovanja. Lesar mu je stisnil roko, Nemcu pa se je iztrgalo iz ust, zlog za zlogom: »Čestitam!« Zadnji zlog je že skoro utonil v ikrvi, kli mu jie udarila vsa penasta iz ust. Še parkrait se je .krčevito, streslo gibko telo in edinega, iki je še razumel konstrukcijo Lesarjevega, aparata, ni bilo več. Kotnik p.a je potresel Golarja za naoio in zašepetal: »Malce predobro si meril!« Lesar ije stresel z glavo in se ozrl po sobi.. Na sredi sobe ije videl, kako leži Anica in se ne gane. »Pomagajte!« je zavpil in ije bil že pri njej. Kotnik je hitro potipal za žilo in tudi le zapazil, da iji krvavi zgornja laket. »Telefonirajte po hišnega zdravnika! Nemec ijo je zadel!« »Zato se ije tako zaletela vate, Lesar, in te odrinila, ker je videla, dia meri nate, in tako ije sama ujela to, kar je bilo tebi namenjeno. Jaz, ki sem bil zadaj, tega nazprej nisem razumel. Šele potem, ko je pačil strel, sem se taikoj vrnil. Ali ije hudo ranjena?« Nad bledim licem sta zopet oživeli Aniičini očki. — »No, kako je, Anica?« se je .'.klonil nad njo Kotnik. — »Ne vero,,' Kje pa...« — »Nič mu ni hudega. Tu-kajile zraven mene pokoro dela, ker je bil toliko časa slep,« Zdravnik, ki iga je poklical dr. Golar. je že prišel. Najhujše je minilo! Dobre pol ure nato. Na krasni, široki postelji pod sinjim baldahinom je ležala Anica, ob postelji pa so sedeli njieni stari prijatelji z zdravnikom. Zopet je zapel telefon, G.olar je šel poslušat in se kmalu vrnil z moivliica: »Wil!iariis, Grace in šofer so ušli čez mejo. Naših detektivov, ki sta jih zasledovala niai motorju in bi jih tudi gotovo ujela., so. se odkrižali na naravnost eleganten način. Počakali so ju za ovinkom in so jima Iklijuib temu, da sta, vozila z največjo hitrostjo, prestrelili z najlepšo natančnostjo Obe pnevmatiki. Motor je seveda odletel iin ju vrgel v travo, ob cesti. S tem lahiko napravimo križ čez celo zadevo. Tako. premetenih lopovov pravica še ne bo tako hitro dobila v pest.« »Ah,« je dejal Lesar, »naj jih vrag vzame, jaz sem zadovoljen« — in j&.pri^tem Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidnejše RADIONE Izšla je serija novili aparatov za po polen priključek na izmenični tok, ki po svojem kolosalnem učinku presenetijo največjega strokovnjaka Dvoelektronski »Radione« za izmenični tok za sprejem vseli večjih inozemskih postaj na zvočnik Din 2160 — Šestelektronski »Radione« za izmenični tok — kralj vseh sprejemnih aparatov. Izboren krat- Troelektronski »Radione« za izmenični kovalovni sprejemnik, ki podajo Avstralijo in J^evlf^ Ameriko tako močno in čisto kot Ljubljano v zeml je vse evropske posta je dovolj jako za Ljubljani elektrodinamični zvočnik Din 4460*— Generalno zastopstvo za Slovenijo Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44 NOVI PREJEMNI APARATI NOVI USPEHI Model 2511 Philipsovi zavodi prinašajo sedsj celo vrsto pre-jemnih aparatov, ki se odliku" i po svoji skrbni izdelavi in preprostem rokova i. Ti aparati so konstruirani po najnovejših iistvih v gradnji radio aparatov iu dajejo najb( jše rezultate, ki so bili dosedaj dose '.eni 2511 najmočnejši aparat, ki so ga na skoro vseh razstavah sveta odlikovali RADIO POSLUŠAJTE APARATE S PHILIPSOVIM ZVOČNIKOM