RADIO LJUBLJANA
Tednik za radiofonijo - Glasilo slovenskih radijskih poslušalcev
''•r.rkl
I•>■•■•
■ 1 j

Lep razgled na mesto Ljubljano. V ozadju Šmarna gora, Karavanke in Kamniške pla nine.
Številka 40
Spored od 29. septembra do 5. oktobra 1940
izvlečki Sporedov inozemskih postni
:::85SSShw SSRSBf
r
KONCERTI RESNE GLASBE
Nedelja:
610 Kopenhagen: A. Dvorak: Sona-
tina za gosli in klavir. 18.40 Budapest: Klavirski 20.30 Beromunster: $ skladb R.
Schumanna. 21.05 Sottens: £ komorne glasbe. 21.30 Praga: V. Novak: Slovaška suita, op. 32. 22.20 Bratislava: V. Taubert: Klavirski trio. Ponedeljek:
15.40 Bratislava: L. v. Beethoven:
Sonata v A-duru, op. 101. 17.30 Praga: L. v. Beethoven: Godalni kvartet, op. 74. 19-25 Budapest: Simfonični 20 Sofija: Simfonični
20	Beromunster: Pet Beethovnovih sonat.
2020 Sottens: L. v. Beethoven: Simfonija št. 1.
21	Horby: Orkestralni 21.10 Brno: Orkestralni
Torek:
13-15 Italija I.: $ simfonične glasbe. 17.40 Praga: A. Mišek: Sonata v
F- duru za kontrabas in klavir. 2015 Budapest: J. Brahms: Kvintet
za klavir. 20.30 Bratislava: Orkestralni 21 Praga: | češke Filharmonije. 21.30 Italija II.: Simfon.-vokalni L Sreda:
17.30 Praga: H. Perina: Suita za godalni kvartet. 19.50 Kopenhagen: Orkestralni |. 20.40 Sottens: Simfonični l. 20.50 Beromunster: Orkestralni $. 21.05 Sottens: Schumann: Kvintet. 21 25 Praga: L. v. Beethoven: V. simfonija.
21.30 Italija I.: Violinski 22.30 Praga: M. Kabelač: Fantazija, op. 1.
Četrtek:
17.15 Praga: & češke duhovne pesmi. 20.10 Kopenhagen: Simfonični 20.30 Sofija: Bolgarska simfonična glasba.
20.45 Horby: Mendelssohn: Rapsodija.
21 Bratislava: $ komorne glasbe. 21.10 Sottens: Klavirski Petek:
17.15 Budapest: Klavirski | Chopi-
novih skladb. 17.30 Praga: V. Novak: Klavirski
kvartet v c- molu, op. 7. 19.40 Beromunster: £ Debussijevih skladb.
20.30 Bratislava: Orkestralni 20.30 Italija I.: Simfonični 21.30 Praga: K. B. Jirak: Serenada za godalni kvartet, op. 39.
Sobota:
12 Italija I.: čelistični 16.50 Kopenhagen: Danska komorna glasba. 20.30 Praga: Orkestralni in pevski
LAHKA GLASBA
Nedelja:
16	Sofija: Lahka in plesna glasba. 16.40 Praga: Zabavni 4.
17	Bratislava: $ zabavne glasbe. 19.30 Horby: £ lahke glasbe. 19.45 Praga: Pisan spored. 21.55 Sofija: Plesna glasba.
Ponedeljek:
15-40 Italija II..- Neapeljske pesmi. 16 Praga: Pisan
17-30 Sofija: $ lahke in narodne gl. 19.25 Brno: Zabavna glasba. 22.05 Kopenhagen: Plesna glasba. 22.05 Sofija: Plesna glasba.
Torek:
16 Praga: | lahke glasbe.
18	Sofija: Lahka in plesna glasba. 20 Horby: £ lahke glasbe.
20.40 Beromunster: | zabavne gl. 21.30 'Sofija: £ lahke glasbe. 22 Kopenhagen: Plesna glasba.
Sreda:
18.30 Sofija: & lahke in plesne gl. 20.20 Bratislava: ž zabavne glasbe. 20.30 Italija II.: Lahka glasba (orkester Petralia). 2.05 Sofija: Zabavna glasba.
Četrtek:
15	Italija II.: Plesna glasba. 16.30 Sofija: & lahke in plesne gl.
17	Bratislava: | zabavne glasbe. 20.15 Horby: Kabaret.
21.30 Sofija: $ zabavne glasbe. 22.05 Sofija: t, lahke in plesne gl.
Petek:
18	Sofija: | lahke in plesne glasbe. 19.25 Praga: Pisan
22 Kopenhagen: Plesna glasba. 22.05 Sofija: Plesna glasba.
Sobota:
16.20 Bratislava: Pisan
16	Praga: $ lahke glasbe.
17	Sottens: $ lahke glasbe. 17.30 Sofija: Lahka ln plesna gl.
18	Praga: Zabavni
19.45 Horby: Plesna glasba. 21 Sofija: £ lahke glasbe. 21 Italija II.: Lahka glasba (orkester Arlandi). 21.15 Beromunster: £ zabavne gl. 22.05 Sofija: Narodna glasba. 22.15 Bratislava: Ciganski orkester. 22.30 Praga: Pisan
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
20.20 Italija I.: Giordano: »Marijin mesec«, lirični prizor (dirigira avtor). Casella: »Beneški konvent«, balet v 1 dej. 21 Bratislava: Operetni večer. Torek:
20.30 Italija n.: Barilli: »Emiral«,
opera v 1 dej. 21.10 Horby: Puccini: »Madame Butterfly« (I. dej.)
Sreda:
20 Sofija: Giordano: »Andre Che-nier«.
Četrtek:
20 Beromunster: Verdi: »Aida«. 20-30 Italija I.: Giordano: »Marijin mesec«, lirični prizor. Casella: »Beneški konvent«, balet.
Petek:
19-05 Sofija: Gounod: »Faust«. 20 Sottens: Gounod: »Faust«. Sobota:
19	40 Beromunster: R. Benatzky: »Moja sestra in jaz«, spevoigra.
DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja:
20.05 Brno: V. Neff: »Izkušnjavec«, komedija. Ponedeljek:
20	Bratislava: Zvočna igra. Torek:
20.30 Sottens: N. Gogolj: »ženitev«.
21	Italija n.: Komedija v 1 dej. Sreda:
20.30 Horby: Zvočna igra. 21 Bratislava: Zvočna igra. četrtek:
20-10 Budapest: L. Villani: »Asiški svetnik«.
21 Praga: Zd. Stepanek: »Strel« -zvočna igra.
Petek:
20.10 Bratislava: Veseloigra. 21 Sottens: »Ulikses in Sirene« -zvočna igra. Sobota:
15 Brno: »Jan Gutenberg« - zvočna igra.
20.30 Italija I.: Komedija v 3 dej.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek:
17.15 Brno: Književne novosti. Torek:
18 Praga: češka knjiga. 18 Sottens: Književna kronika. Sreda:
18 Praga: Iz književnega sveta. četrtek:
20.05 Praga: Predavanje o nemški književnosti.
Petek:
21.15 Praga: Jaroslav Vrchlicky. Predavanje.
ZANIMIVOSTI
Torek:
19.15 Beromunster: Svetovna kronika.
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII.
ŠTEVILKA 40
Naročnina mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za vsak četrt leta din 6.—. Nakazati je torej za četrt leta din 30.—, za pol leta din 60.—, za celo leto din 120.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Ček. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
NAŠA
REVIJA
Dosedanjim in novim naročnikom pošiljamo revijo v novi obliki in s povečanim obsegom. Zakaj smo to storili, prav sedaj in ne morebiti z novim koledarskim letom? Ozirali smo se na nekatere okolnosti med njimi tudi na to, da z mesecem oktobrom pričenjajo radijske postaje navadno novo radijsko leto. Tako smo prenesli nameravane spremembe na čas, ko tudi naša domača radijska postaja pričenja novo delavno leto in pričenja nov spored.
Kaj prinaša novega revija »Radio LjubjanaP« Nekaj smo ze napovedali v prejšnjih številkah v naznanilih o novi povečani reviji. Uvajamo poleg dosedanjih nekatere nove rubrike, predvsem pa skušamo napraviti revijo čim bolj zanimivo in privlačno.
Kot doslej, bo tudi v bodoče naša revija skrbela predvsem za to, da čim bolj naveže naročnike na spored in delo naše domače radijske postaje. Radijsko leto 1940-41 nam obeta novi radijski postaji v Domžalah in Mariboru ter nove studijske in upravne prostore. Že samo temu razveseljivemu napredku naše radiofonije bomo posvetili veliko pažnje. Prinašali bomo, kot doslej slike in članke, da stalno obveščamo naročnike o novih delih.
Povečan obseg revije nam bo omogočil, da bomo čim več pažnje posvetili tedenskim sporedom naše postaje; posebej bomo objavljali vrsto člankov, ki bodo obravnavali vprašanja iz naše domače radiofonije. K tedenskim sporedom bomo prinašali po možnosti čim več slik sodelujočih. Posebnost, ki jo bomo uvedli, bosta kulturni koledar in radijski leksikon. V vsaki številki bomo objavili seznam pomembnejših dni iz naše kulturne in n rodne zgodovine. Vsaka številka bo prinesla sliko in življenjepis tega ali onega sodelavca naše postaje. Posebno stran bomo posvetili radijski tehniki. V vrsti člankov bomo seznanjali naše bralce z osnovnimi vprašanji iz radiofonije, tako, da bo mogel prav vsak, ki bo te članke pazljivo prebiral, prodreti v skrivnosti radiofonije in radijske tehnike. Poljudno bomo skušali razložiti in s slikami ponazoriti vse sestavne dele radijskega sprejemnika itd. Uvedli bomo tudi posebno stran, kjer bodo mogli naročniki dobiti odgovore na vsa tehnična vprašanja, nasvete in navodila, če se kaj »primeri« radijskemu sprejemniku itd
Prinašali bomo novice in zanimivosti iz našega glc dališča, poročila o novih knjigah in podobno. V Radijski kroniki bomo objavljali zanimivosti iz domače radiofonije kritike sporedov i. t. d. Po radijskem svetu vas bo seznanjalo z najnovejšimi radijskimi dogodki po širnem svetu. Tistim, ki bi radi nadaljevali s poukom francoščine v radiu, bomo ustregli z besedilom vsake učne ure. Besedilo bo oskrboval vodja tečaja francoskega jezika v radiu g. prof. dr. Stanko Leben. Enako bomo uvedli besedilo pouk še enega jezika, ki ga namerava uvesti naša postaja v letošnji sezoni.
Zanimivi novosti, ki ju prinašamo, sta tudi kulturni koledar in radijski leksikon. V prvem bomo objavljali spominske dneve naših zaslužnih mož in obletnice pomembnih dogodkov iz naše zgodovine, v radijskem leksikonu pa kratke življenjepise sodelavcev naše radijske postaje.
V »svobodni besedi« bodo imeli pravico do besede vsi naročniki. Tod je največ možnosti za resne in pametne razgovore in upamo, da bo ta stran naše revije ena izmed najbolj zanimivih.
Posebno rubriko bomo posvečali še nadalje filmu.
Vsaka številka bo prinašala po možnosti podlistek, g tov o pa celo stran izredno lepega romana. Naš novi rc man ima naslov »Veter, pesek in zvezde.« Pisatelj te^a romana je znani francoski letalec Antoine de Saint Exu-pery. Delo je lansko leto nagradila Francoska akademija.
Kolikor nam bo mogoče, bomo prinašali svetovno kroniko v slikah. »Svet v slikah« se bo imenovala ta nova stran v naši reviji.
Kasneje bomo uvedli tudi modo in posebno žensko stran v naši reviji. Tudi na zabavni del ne bomo pozabili. Sčasoma bomo list tako preuredili, da bo kar najbolj zadovoljil vse. Seveda, vse to ni odvisno samo od nas, veliko pripomorete k temu lahko tudi naročniki. Pišite nam, sodelujte z nami, pišite kaj vam je všeč, kaj ne; pošljite nam fotografije vaših krajev, oglašajte se z dopisi, s tehničnimi vprašanji i. t. d.
Ob vseh teh načrtih, ki jih imamo, nam naročniki pomagajte tudi na ta način, da redno plačujete naročnino in pridobivate nove naročnike.	Uredništvo in uprava.
v
Ce m veste, si dolka zapanaaie,
da vam omogoči prijetno in koristno poslušanje radia samo radijska revija
^^	h j 0 jz „ 0	M- Vsak poslušalec ljubljanske radijske
U AfMA »Jf S/ $$A fb	postaje more biti sotrudnik našega
6	lista- ~ Pišite nam, povejte nam
V	9 m	svoje želje.
Vse, kar Vas zanima, dobite v listu „RADIO LJUBLJANA" Naročajte revijo „RADIO LJUBLJANA1' — Naš naslov je:
„HadiG JliMiaua" - £iuBfyauat HUkiašueua cesta, ste v. ?
11114 © II IIIE ID A K
Od 29. Septembra do 5. oktobra
Gerbic.
Franc
nedelja 29 Mihael nadang,	
ponedeljek 30 Jeronim	1580 je umrl v cistercijanskem samostanu v Kostanjevici Lenart Pahernecker, pisatelj prve katoliške slovenske knjige.
torek 1 Remigij š	1814 se je rodil v Cerknem na Goriškem matematik dr. Franc Močnik. 1922 je umrl v Ljubljani zgodovinar dr. Josip Gruden. t
sreda 2 Angeli varuhi	1896	je umrl v Ljubljani skladatelj Leopold Cvek. 1897	je bila ustanovljena Prosvetna zveza v Ljubljani. 1919 so odprli gimnazijo v Murski Soboti.
Četrtek 3 Terezija d. j.	X,
petek 4 FranCišek As.	1565 je umrl humanist Peter Pavel Vergerij. Ta je pregovoril Primoža Trubarja, da se je lotil prevoda sv. pisma Nove zaveze.
sobota 5 Placid r	1840 se je rodil v Cerknici glasbenik in skladatelj Gerbic Franc, ki je oral ledino slovenske glasbe. 1905 je bilo ustanovljeno pevsko društvo »Ljubljanski Zvona«. 1918 je umrl v Ljubljani jezikoslovec O. Stanislav Škrabec.
Franc Gerbic
Gerbičeva ura v radiu
(ob 100-letnici rojstva).
Dne 5. oktobra t. 1. se slovenska glasbena javnost spominja 100 letnice rojstva enega naših najbolj zaslužnih glasbenih delavcev — Frana Gerbica. Ta pomembni jubilej bo proslavila tudi naša radijska postaja. Zato je prav, če tudi bralce naše revije opozorimo na veliko delo tega skladatelja, poudarimo njegov pomen in zasluge, ki si jih je Gerbič pridobil za slovensko glasbeno kulturo.
Gerbic Fran je bil rojen 5. oktobra 1840 v Cerknici. Z enajstim letom je prišel v ljubljanske šole ter dovršil 4 razrede normalke in 3 razrede realke in vstopil 1856. leta v učiteljišče, kjer mu je bil učitelj glasbe Kamilo Mašek ' v teoriji, harmoniji, petju, klavirju in orglah). L. 1857. je bil nastavljen kot provizoričen učitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici in hkrati organist. Ta čas je začel skladati in je izdal prve skladbe: »Glasi slovenski« in tri božične. Iz Trnovega je odšel na praški konservatorij (1865— 1867), kjer se je učil zlasti solopetja in kompozicije. V tej dobi je izdal »Liro sionsko« (1866), ki je prinesla v 12. številkah 71 njegovih cerkvenih napevov. Po končanih študijah na konservatoriju je odšel k operi in pel kot tenorist pol leta pri Narodnem gledališču v Pragi, 9 let pri operi v Zagrebu, eno sezono v Ulmu na Vir-temberškem in eno sezono v Ulmu. Tega leta (1882) je opustil operno kariero in se posvetil glasbenemu pouku in deloval na lvovskem konservatoriju kot učitelj solopetja in pevovodja konservatorijskega zbora do 1. 1886. Tega leta se je odzval vabilu društev: »Glasbena Matica«, »Čitalnica« in »Dramsko društvo« v Ljubljani in vstopil pri »Glasbeni Matici« kot učitelj in vodja društvene šole, pri »Čitalnici« kot pevovodja (do razpada »Čitalnice« 1890), pri »Dramskem društvu« kot kapelnik (do 1895). Nekaj let je bil tudi pomožni učitelj na učiteljišču za glasbeno teorijo, harmonijo, petje in orglanje, dalje je bil v letih 1896—1900 pevovodja pri pevskem društvu »Ljubljana«. Deloval je še pri drugih glasbenih društvih, največ časa in moči pa je posvetil »Glasbeni Matici«, kjer je deloval nepretrgoma 30 let. Bil je ves čas skrben, požrtvovalen vodja šole »Glasbene Matice.« Umrl je v Ljjubljani 29. marca 1917.
Ta bežen pregled njegovega življenja nam pove veliko. Izpričuje nam izredno delavnost človeka, ki je ves živel samo svojemu poklicu in svojemu delu. Že iz vsega tega moremo spoznati široko glasbeno izobrazbo Gerbičevo. Ob vsem tem zunanjem delu pa je Gerbic še vedno našel dovolj časa za skladanje. Kot glasbenik je Gerbič v vrsti naših najpomembnejših starejših glasbenikov, ki so orali ledino slovenske glasbe. Bil je izredno plodovit in je skladal do pozne starosti nova in vedno večja dela
ter vedno kazal v skladbah smisel za glasbeni napredek. Med njegovimi svetnimi skladbami so znameniti razni samospevi s klavirjem, zbirka 150 narodnih pesmi za en glas in klavir (3 zvezki), »Slovenska jeka«, 20 verskih zborov v slovenskem narodnem značaju, operi »Kres« in »Nabor« (zadnjo so prvič izvajali v ljubljanskem opernem gledališču 1925), Jugoslovanska rapsodija za orkester, Himna za mešani zbor, soli in orkester, Slovo, kantata za moški zbor in orkester, Valček za sopran solo in orkester, lovska simfonija za orkester in zbor in kantata »Oče naš«, za soli, mešani zbor in orkester. V letih 1899 in 1900 je Gerbič izdajal glasbeni list »Glasbena Zora«. Izmed številnih cerkvenih skladb omenjamo nasled-
Na sporedu so skladbe Borodina, Musorgskega, Parme in Blodek-a. — Slednji -— Blodek — v širši javnosti ni kaj posebno znan. Udejstvoval se je zlasti kot flavtist in pianist. Rodil se je v Pragi 1834.; bil je učenec praškega konservatorija, nakar je odšel v poljsko mesto Lubyc, kjer se je posvetil privatnemu poučevanju. Po 3 letih se vrača zopet v Prago in postane profesor tamošnjega konservatorija. Umrl je 1874.; zadnja 4 leta se mu je zmračil um in je končal v norišnici. Njegova češka komična opera »V vodnjaku«, je bila 1. 1867. v Pragi z velikim uspehom izvajana in je izšla tudi v tisku. Drugo operno delo »Zadek« je ostalo nedovršeno.
Poleg tega je zložil tudi več kvartetov za moški zbor, pesmi, klavirskih skladb, eno veliko mašo in uverturo. Vsekako mu je prerana smrt preprečila mnogo načrtov.
Ruski skladatelj Borodin je bil izrazit glasbenik in eden glavnih zastop-
Rojen je bil v Parizu 1851 iz stare plemiške rodbine iz Ardeche. Vsako leto so ga poletne počitnice privabile v rojstni kraj, na katerega je ostal vse življenje navezan. »Te lepe pokrajine«, pravi eden njegovih biografov, ki se razprostirajo proti Roni in vrhovom Vercorsa in segajo od bukovih gajev do daljnih vrhov zasneženih Alp, so bile prav gotovo za skladatelja vir njegovih muzikalnih idej, morda celo najboljših, gotovo pa najbolj osebnih.«
Kmalu po rojstvu je Vincent d'Indy izgubil svojo mater. Ker se je njegov oče znova poročil, ga je vzgajala stara mati. In ta je bila muzikalična. Ko je bilo otroku 9 let, ga je dala učiti klavir in je pozorno nadzorovala njegove glasbene študije. Uči se z Diemerjem, Marmontelom in Lovignacom. L. 1867
nje: Cerkveni napevi, 2 slovenski maši, 9 božičnih, 5 velikonočnih, 20 Marijinih pesmi, 12 Tantum ergo, 3 latinske maše in druge. Spisal je tudi knjigo Metodiko pevskega pouka.
Ob vsem tem vidimo veliko Gerbi-čevo delo na glasbenem in pedagoškem polju. Njegove zasluge so za slovensko glasbo velikega pomena. V tem pa je tudi razlog za dostojno proslavo 100 letnice njegovega rojstva.
Spominski večer, ki je posvečen 5. t. m. v radiu stoletnici rojstva Frana Gerbiča, obsega tale spored: uvodno besedo govori skladatelj g. Srečko Koporc, Gerbičeve pesmi poje Akademski pevski kvintet, klavir solo igra g. prof. Pavel Šivic. Podroben spored je med programi Radia Ljubljana 4. oktobra ob 20. uri.
nikov novo-ruske šole; ozko prijateljstvo ga je vezalo z Balakirewi-jem, kateremu se ima v prvi vrsti zahvaliti za bogato glasbeno izobrazbo. Njegovo opero »Igor« sta dovršila Rim-ski-Korzakov in Glazunov.
Musorgski je brezdvomno najpo-mebnejša in najbolj izvirna pojava med ruskimi skladatelji. S svojim glasbenim naturalizmom je šel — v dosego značilnih učinkov — preko vseh tedaj veljavnih zakonov harmon-skega združenja. Pomankljivost glasbene izobrazbe je bila kriva, da ni dosegel pastavljeni ciljev. Na polju samospeva je ohranil prvenstveno mesto in ga nihče ni prekosil. Najbolj poznana je suita: Slike z razstave.
Kot četrti se pridružuje tej skupini naš Parma, ki kaže tudi mnogo tujerodnih vplivov, ki jih je pa znal smiselno podrediti svojemu točno naka-zajočemu občutju. Melodije iz opere »Ksenija« so zmeraj lepe in učinkujoče.
ga eden njegovih stricev seznani z »Obravnavo o orkestraciji« od Berli-oza, kar je mladenič strastno požiral. Čez 2 leti sreča Henri Duparca, avtorja »Fidile« in »Vabila na potovanje«, ki ga je uvajal v Wagnerjeva dela. Ker sta stanovala vrata ob vratih, sta oba glasbenika ustanovila majhen krožek, kjer sta izvajala naj-resnejše partiture.
L. 1870. je Vincent d'Indy spisal svoje prve kompozicije. Nato je izbruhnila vojna; šel je k vojakom in poslali so ga v trdnjavo Issy. Po vojni je predložil eno svojih glasbenih kompozicij Cezarju Francku in ta mu je živahno prigovarjal k temu, naj preje doštudira, predno komponira. Vincent d'Indy je torej postal goreč učenec Cezarja Francka. Ko je dobil na kon-(Nadaljevanje na 4. str.)
DR. FRANC KS. LUKMAN
Ime univ. prof. dr. Fr. Ks. Lukmana, predsednika Prosvetne zveze je v tesni skupnosti z našim radiom. Kot predsednik Prosvetne zveze si prizadeva za njen razvoj in njeno delo na vseh področjih. Njegova posebna skrb je posvečena tudi radiu, posebej se danes, ko so v teku velika dela za izboljšanje naše radiofonije. Gradnjo novih študijskih prostorov v Ljubljani, gradnjo novih radijskih oddajnih postaj v Domžalah in v Mariboru, vse to spremlja z enako veliko skrbnostjo in z ljubeznijo.
Dr. Fr. Ksaver Lukman, vseučiliški profesor na bogoslovni fakulteti univer ze kralja Aleksandra L v Ljubljani, je bil rojen 24. novembra 1880. L v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnaziir jo v letih 1891—1899 v Mariboru. V zadnjih dveh letih gimnazije je obiskoval nauk o harmoniji in kontrapunktu v šoli Filharmoničnega društva v Mariboru. Po maturi je šel v Rim, študiral na Gregorijanski univerzi filozofijo in teologijo, in v obeh dosegel doktorski naslov. Leta 1906—1908 je bil kaplan v Slovenski Bistrici in je obenem študiral klasično filologijo v Gradcu. V letih 1908—1909 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru. V januarju 1919 ga je poverjenik Narodne vlade v Ljubljani dr. Verstovšek pozval za referenta v verskih zadevah. L. 1920 je bil imenovan za izrednega, 1921 pa za rednega profesorja na univerzi, kjer predava dogmatiko, dogemsko zgodovino in zgodovino starokrščanskega slovstva.
Kot teolog znanstvenik je napisal več razprav s svojega znanstvenega področja. Za Mohorjevo družbo prevaja spise cerkvenih očetov.
DCoiieert slovanske glasba
(Na sporedu v radiu 30. sept. ob 20.45.)
VINCENT D'INDY
(K izvajanju njegove simfonije v radiu 3. okt. ob 20.45.)
servatoriju prvo nagrado za orgle, je postal polagoma organist in pevovod-ja v Concerts - Colonue. To zadnje je ostal do leta 1878. V tem času je mnogo potoval, zlasti v Nemčijo. L. 1867. uprizori v Parizu Lohengrina s Chaerlesom Lamoureu-jem. Od tega trenutka dalje razvije ogromno delavnost do svoje smrti. Prevzame Fran-ckovo mesto kot pridsednik »Nac. glasbenega društva«, društva, ki je igralo ogromno vlogo v tedanjem glasbenem življenju. S Karlom Bardom ustanovi »Schola cantorum«, središče glasbene kulture, neke vrste instituta ali fakultete, katere tendence so sporne, nesporna pa je velika važnost. V
tej šoli uči sam kompozicijo. In sam ne neha komponirati. »Camp de Wal-lenstein« datira iz 1. 1898., »Pesem zvonova«, velika nagrada mesta Pariza iz 1. 1885., Fervaal iz 1. 1896. Celotno delo obsega mnogo religioznih, simfoničnih in komornih skladb ter pesmi in klavirskih skladb.
R. Rolland takole označuje osebnost Vincenta d'Indyja: »Jasnost! To je znak njegove inteligence. V njem ni prav nič sence. Njegova misel in njegova umetnost sta jasni kakor njegov pogled, ki daje toliko mladostnega njegovemu izrazu. Zanj je nujnost soditi, ukazati, urejati in poenotiti. Ni bolj francoskega duha od njega. Vin-
cent d'Indy je moral biti popoln profesor kompozicije, radi svojega znanja, reda, in radi jasnosti svoje inteligence .. . Toda predvsem je dobil v dar moralne sposobnosti vzgojitelja in kar je glavno, poklic. Kar se tiče umetnosti, ima religijozno vero v absolutno dolžnost učiti mladino, ljudi in kar je še redkeje, vero v uspešno moč tega pouka. Najboljše njegovo vzgojno sredstvo je življenje. Nikdar ne moremo dovolj povedati o tem nesebičnem, umetnosti posvečenem živ-njen.ju. Po svojem vzgledu, svojem delu in svojem duhu, je bil Vincent d' Indy eden prvih glasbenih vzgojiteljev sodobne Francije.«
Ob 100-leinici Gerbičevega rojstva 4. okt. ob 20.)
Tudi Gerbič spada k tistim slovenskim skladateljem, ki jih premalo ali pa sploh ne poznamo in vsled tega tudi pravilno ne vrednotimo. Stopiti moramo v ono časovno dobo, v kateri je Gerbič živel in deloval; s tedanjega stališča pregledati njegovo delo in ustvarjanje; le tako bomo mogli biti pravični ocenjevalci ogromnega dela, ki ga je izvršil v razvoju slovenske glasbe. Bil je obdarjen z velikimi glasbenimi zmožnostmi, katere edine so ga — v zvezi z izredno pridnostjo — usposobile do tolike ustvarje-valne sile, ki jo je v dolgi življenjski dobi bogato razkazal. Iz majhnih razmer je izšel, kot to opisuje:
Že doma sem rad prepeval, dasiravno tedaj še ni bilo na deželi pevskega pouka v šoli. Zato je bilo zame pet;e nekaj novega, ko sem prišel v Ljubljano. Nekega dne, po šolski uri, je vzel — Statin — prvi učitelj v tretjem razredu normalke — gosli v roke ter nam godel napev pesmi, zraven je pa sam pel. Ko je to nekolikokrat ponavljal, je vprašal, kdo zna zdaj pesem zapeti. Priglasilo se jih je mnogo, toda nihče je ni umel prav zapeti. Nekoliko v strahu sem se priglasil naposled tudi jaz. Učitelj, ki je vedel, da sem prišel z dežele, me je izpočetka nekako ne-zaupno pogledal izpod očal, potem pa sva začela; on je godel,. jaz pa sem pel, seveda nemško; »Weisst du, wie-viel Sterne stehen an dem blauen Himmelszelt« itd. Ko sem končal, me je zopet, pa bolj prijazno pogledal izpod očal. Pristopil je k meni in me potrkal po ramenih, rekoč: Ti si ha pa prou topru sapeu!« Od tedaj me je zanimalo petje čedalje bolj in bolj.« Itd. (Novi AK. 1. IX. zvezek 6. — glasb, knjiž. priloga, str. 41.)
Dovršil je učiteljišče. Zelja po višji izobrazbi — zlasti izvežbati tedaj že priznani glas — ga je vodila v Prago,
kjer je v 3 letih dovršil konservatorij z odliko. Ravnateljstvo češkega narodnega gledališča ga je pridobilo operi za pol leta; odzval se je povabilu v Zagrebu, v nadi, da udejstvi idejo hrvaške opere, kar se mu je tudi posrečilo. Po srečno prestani bolezni je šel v Nemčijo v mesto Ulm, od tam pa v Lvov, kjer je pel eno sezono kot junaški tenor v poljski operi. Tukaj se je seznanil z ravnateljem ta-rnošnjega konservatorija, z glasovitim klavirskim virtuo-zom, hkrati z bivšim Chopinovim učencem. Ta ga je pridobil za profesorja petja in vodja zbora na lvovskem kon-servatoriju.
Štiri leta je deloval na tem zavodu; dodobra se je raz-gledal po slovanskem umetniškem svetu, zato je mogel domovini, ki ga je klicala, prinesti mnogo bogatih izkušenj. V Ljubljani je prevzel v »Glasbeni matici« ravnateljstvo glasbene šole, pevovodstvo v čitalnici in vodstvo glasbe dramatičnega društva. Tukaj je prejel za delo povsod,kamor so ga klicali. L. 1890, 1891 in 1897 je bil pomožni učitelj na učiteljišču za glasbeno teorijo, harmonijo, zborovo petje in orglanje. Štiri leta je bil pevovodja tudi pri pevskem društvu »Ljubljana« in 1. 1899. — po Belarjevi smrti — je prevzel še službo pevovodje in or-ganista pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Ta bežen pregled njegove življenjske poti nam jasno očituje, kako temeljito je iskal glasbene izobrazbe, potem, ko je bil njegov talent za glasbo točno izpričan. Temu primerno je bilo tudi njegovo vsestransko glasbeno delovanje, tako na pedagoškem polju, pri slovenski operi, pri raznih društvih in na cerkvenih korih. Na to obsežno delovanje kaj radi pozabimo in mu štejemo v zaslugo le njegovo muzikalno ustvarjanje, o katerem govorimo obširneje prihodnjič.
Minjin ln Požarski v istoimenskem ruskem zgodovinskem filmu. Pri glasbenem delu filma sodeluje Simfonični orkester moskovske državne filharmonije.
Film bo predvajal kino Union.
Nekaj uvoda k našemu romanu
Svoje bralce moramo posebej opozoriti na roman, ki ga začenjamo prinašati z današnjim dnevom. Nalašč smo izbrali najnovejše delo francoskega pisatelja, ker predstavlja eno najlepših umetnin, ki je doživelo velik uspeh v Evropi in v Ameriki, in ker obdeluje za sodobnega človeka zanimivo snov: življenje letalca.
Delo ima v izvirniku naslov: Terre des Hommes. To bi se reklo morda: Človeška zemlja, ali Zemlja človekova. Mi smo v skladu z vsebino dali prevodu naslov: Veter, pesek in zvezde. Po obliki ni niti roman niti reportaža, mogoče je še naj preje zbirka spominov, ki so tesno povezani med seboj. Toda oblika nazadnje ni važna; ko boste imeli za seboj nekaj nadaljevanj, boste videli, da težišče dela ni v dogodkih, čeprav so pretresljivi in veličastni, d:: malo takih, ampak v čaru izkustva, v plemenitem zanosu, ki preveva strani in v njih odkriva smisel človekovega življenja.
Ta smisel odkriva drugače od romanopisca in drugače od moralista. Pred nami razgrinja nadčloveške napore in v njihovi največji grozi odpira zaveso nad zadnjimi spoznanji. Opazili boste, kako je pisatelj sredi največje brez-upnosti naenkrat ubčutil blag mir in kako ga je izgubljenega sredi saharske puščave in na smrt žejnega začela prepajati tuja in vendar sladka blaženost. Delo je polno neznanih položajev, ki človeka oplajajo bolj od skrbno pripravljenih in povprečnih meščanskih užitkov. Posrečeno nas približuje vsem starim in glavnim vprašanjem
človeštva. Zato je življenje letalca sposobno, da danes morda najbolj izrazi človečnost, ko doživlja na nov način vsemirje in v zvezi z njim vrtoglave resnice. Ta način stika z resničnostjo je pri Exuperyju skoro istoveten c človekovim junaškim položajem, zanj leži sreča v drznem postajanju tega, kar si. V tej ljubezni do močnega človeka je izražena pisateljeva ljubezen do našega časa.
Antoine de Saint-Exupery je po poklicu pilot, dobrih 14 let opravlja službo pilota med kontinenti. Znan je po tem, da je prvi preletel Saharo. Mnogokrat je že gledal smrti v obraz, ni še dolgo tega, ko se je zrušil s svojim avionom na Guatemali. Avion je razletel na drobne kose, on sam pa je ostal nepoškodovan. Saint- Exupery združuje človeka dejanja in človeka peresa. Pisati je zače že s šestim letom, kakor pravi sam. To je tip modernega ustvarjalca.
Francoska in nemška ocena priznavata enoglasno, d:, je delo, ki ga začenjamo prinašati, eno naj pomembne.. zadnjega časa. Vsi pravijo, da vsebuje neokrnjeno resničnost, obenem pa globoka metafizična spoznanja. Eden pravi: »To knjigo bi bilo treba porazdeliti po gimnazijah in po vseh višjih šolah.« Drugi spet: »Knjiga razodeva junaka in zgodovinopisca modernega viteštva.« Tretji pa: »Delo ima podobo svetega poslanstva.« Eden pa pravi: »Pred tem delom ne morem reči drugega, kakor: Prebiraj, bralec, te nepozabne strani in uči se iz njih!«
Teh nekaj besed za uvod bralcem našega romana.
v
Ohiik pri (j(f . T). cStrnklju ui O. Ipispaviju
Obiskal sem delavnico g. ing. arch. Tomaža Štruklja, da vidim in poiz-vem, kako izdelujejo načrte za »Slovenski dom« in še posebej načrte novih upravnih in študijskih prostorov, ki bodo nameščeni v »Slovenskem domu«.
»No, ravno prav, končno si vendarle oba našel,« je pričel g. ing. arh. T. Štrukelj, ko sem vstopil v njegovo prijazno delovno sobo. Načrti nove stavbe so bili razgrnjeni po mizi, tlorisi posameznih nadstropij so bili prav tedaj v podrobnostih izdelani.
Ing. arch. Oton Gaspari.
»Kako sta pričela z delom?«, ju vprašam.
»Ko je Prosvetna zveza razpisala natečaj za izdelavo načrtov »Slovenskega doma«, sva se lotila dela. Razsodišče je prisodilo najinim načrtom drugo nagrado. Iz predloženih in nagrajenih osnutkov naj bi se napravil nov načrt. Delo za napravo izvršilnih načrtov je prevzela kraljevska banska uprava v Ljubljani, ki je nama poverila delo.«
»Kje sta imela največje težave?«
»Gradbeni načrt za »Slovenski dom« je zahteval izredno mnogolič-nost, saj naj bi po prvotni zamisli obsegal stanovanja, pisarniške prostore, radijske študije, gospodinjsko šolo, knjižnico, čitalnico, predavalnico, telovadnico, kapelo, najemne lokale itd. Vendar so načrti sami po natečaju pokazali, da je bil prvoten program za to parcelo preobsežen. Reducirani obseg za celotno stavbo pa je terjal popolnoma nov študij naloge, pri kateri pa ostane obseg, namenjen radijskim prostorom, neokrnjen. Okrnitev obsega je torej omogočila zelo svobodno rešitev zazidave in ugodno namestitev in razporeditev radijskih prostorov.«
»Ali bi ne bilo delo olajšano in obenem tudi lepše in monumentalnejše izvedljivo, da bi se postavil radio, recimo »Slovenski radijski dom« popolnoma ločeno, na svobodni parceli, ki naj bi se v ta namen primerno izbrala.«
»Seveda, taka rešitev bi v nekem oziru bolje ustrezala, a mi smo se ravnali po zahtevah gradbenega gospodarja, ker je bilo za nas glavno rešitev dane naloge.«
Ing. arch. Tomaž štrukelj.
»Kako se bo nova stavba gradila?«, nadaljujem z vprašanji.
»Gradbeni gospodar se je odločil za gradnjo v etapah. Tako bo kot prva etapa zgrajena celotna radijska zgradba, ker se za to najbolj mudi. Vendar je potrebno kljub temu, da se bo delo izvrševalo v etapah, izdelati koncept za celotno stavbo in ga predložiti v odobritev na merodajnih mestih. Po izvedbi tega celotnega informativnega načrta se bova lotila izvedbe podrobnih načrtov za zgradnjo prve etape, to je radijskih prostorov.«
»Ali vama ne ovirajo podrobnega dela študijskih prostorov vprašanja zvočnosti in zvočne izolacije? Sta že
mogoče videla, kako imajo to rešeno pri nekaterih najmodernejših evropskih radijskih postajah?«
»Seveda, vprav ta vprašanja so med najtežjimi in bi bilo nujno potrebno, da vidiva, kako so to stran rešili n. pr. na Dunaju, v Švici, ali celo v Oslu, kjer grade najmodernejši radijski dom, kar jih ima Evropa. Studijski prostori stavijo projektantu izredno težko nalogo predvsem s stališča zvočnosti in zvočne izolacije. Zaradi tega je bilo potrebno pritegniti k sodelovanju strokovnjake na tem polju. Po proučitvi te naloge sva predvidela potrebne konstrukcije za izgradnjo radijskih prostorov že pri surovi grad-
Marsikdo izmed bralcev naše revije se bo mogoče začudil ob tem vprašanju. Mislil bo, saj o tem ni potrebno pisati, ker je stvar tako enostavna. Pa vendarle ni tako. Radio poslušati tako, da imamo od njega čim več užitka in koristi, ni lahko. Tudi temu se je treba nekako priučiti in dobiti, rekel bi, nek poseben čut, da znamo ob pravem času poslušati spored, ki nam je všeč in nas zabava, oziroma nam koristi.
Kako naj torej poslušamo radio? Mogoče bo lažje odgovoriti na obrnjeno vprašanje: Kako radia ne smemo poslušati ?
Prvič si zapomnimo to: nikdar ne imejmo zvočnika toliko odprtega, da so vsi naši sosedi prisiljeni poslušati radio. Posebno grda je navada na vso moč odpreti zvočnik med oddajo poročil. Nekateri to delajo iz bahavosti, češ, jaz imam radio, ti pa ne, ali zato, da bi mogli sosedovi reči: kako odli-
nji stavbe, kjer je treba predvsem popolnoma odstraniti vse zunanje zvočne vplive. Regulacija in modulacija zvoka v velikem in dramskem študiju in v ostalih oddajnih prostorih pa je naloga notranje opreme prostorov, kar pa predstavlja zopet študij in delo zase, o čemer se bomo drugič pogovorili, ko bomo s tem delom v neposredni zvezi.«
Tako je minul kratek razgovor z gg. ing. arch. Tomažem Štrukljem in Otonom Gasparijem.
V prihodnji številki bomo objavili načrte študijskih in upravnih radijskih prostorov.
čen aparat imajo v družini N. N. in podobno. Torej: čut obzirnosti!
Posebej moramo poudariti, naj ne bo radio preglasen ponoči. Tedaj zaprite okna. Mar mislite, da je sosedu všeč poslušati n. pr. plesno glasbo prav ta čas kot vam? Pomislite, da mogoče motite koga v soseščini, ki je zatopljen v težko delo, ali je celo kdo bolan v bližini itd.
Te stvari danes vsi poznate, dvomim pa, če jih tudi vsi upoštevate. Nekateri ljudje so še posebno občutljivi za radijski šum in tudi do takih moramo biti obzirni.
Spet dalje: ali poznate poslušalce v svoji soseščini? Mislim na tiste, ki se ne morejo ugnati, da ne bi poslušali radia. Vedno morajo slišati nekaj iz zvočnika: zabavno glasbo, zdaj resno, klasično glasbo, zdaj predavanje, poročila, zvočno igro, reportažo itd. Ali vsak tudi to posluša in ali rad posluša? Ne, to ni mogoče, ko imajo
ljudje tako različne okuse in različna razpoloženja. Včasih tudi ta ali ona postaja ni prav naravnana, sprejem ni čist, iz zvočnika šumi, brni, cvili itd. Mar mislite, da je to prijetno za uho.
Nekdo vas obišče in vi brezobzirno vrtite gumb, iščete postajo za postajo brez ozira na gosta. Ce vam je všeč spored te ali one postaje, poslušate, ker vam je všeč, ne ozirate se pa na gosta. _ Vprašajte ga, kaj želi poslušati. Če želi kaj takega, kar vam ni všeč, ne kažite nejevolje, zatajite jo. Vidite, včasih je potrebna samozataja.
Včasih se primeri, da je gost brezobziren. Če ga pohvalite, že misli, da je lahko toliko domač, da brez skrbi vrti gumb in išče mogoče stvari, ki jih trenutno ne oddaja nobena postaja. Taki gosti so včasih brezobzirni do skrajnosti. Obiščejo te, kadar imaš največ dela ali si najmanj razpoložen. Pa to še ni najhujše. Morda bi si zaželel glasbe za oddih, a ne more. Gost se usede k aparatu, celo uro vrti in išče —- Moskvo, neznano nemško ali angleško radijsko postajo.
Kaj storiti, če se taki obiski, zvezani s takimi okoliščinami le prepogosto ponavljajo? Obzirni moramo biti do prave mere. Kadar si ne moremo drugače pomagati pred preveliko nadlež-nostjo tega ali onega gosta, tedaj pred obiskom »pokvarimo« aparat. Odvijemo žarnico ali odnesemo aparat v drugo sobo.
Kaj pa »skupno« poslušanje radia, ali je mogoče ? Zakaj ne ? Ponekod si znajo to lepo urediti. Zberejo se okrog aparata, poslušajo to ali ono predavanje, po predavanju se razgovarjajo o predavanju, njegovi vsebini, debatirajo, medtem poslušajo nemoteno tiho lahko glasbo in večer jim poteka prijetno. Poslušalci so se zbrali z določenim ciljem, da poslušajo ta ali oni
JCaka nuj pcnliuamo radio
Prizor iz filma »V ženskem carstva«, v katerem nastopajo najlepše Igralke Hol-lywooda. Film ima na sporedu kino Matica.
spored in nikogar ni med njimi, ki bi mu na misel prišlo, da bi vrtel gumb in iskal drugod spored.
Radio v družini. Kako naj ga poslušamo in kako ne? Kolikokrat je radio v družini jabolko prepira! »Ne vzdržim več tega šuma,« godrnja mati, če hoče oče poslušati poročila vseh evropskih radijskih postaj. »Ne morem napraviti naloge«, se pritožuje Janko, »ker Majda ves čas vrti gumb in išče plesno glasbo.« Taki družinski prepiri so nepotrebni in radio ne sme biti vzrok zanje. Toda kako? Z obzirnostjo, s samozatajo in z redom.
Pri poslušanju radia je potreben red in smotrnost. V družini ali v družbi, kjer imajo radio, morejo vsi brez izjeme imeti korist in zabavo od radia, če ga poslušajo smotrno. Tudi tod velja pravilo: Vse ob pravem času. Urejeno in smotrno poslušanje radia prinaša tudi pravi užitek. V družinah in družbah ne sme večina trpeti zaradi kapric posameznikov.
Še nekaj nasvetov moramo dati. Vsak radijski naročnik bi moral imeti tudi radijsko revijo. Ko revija izide, naj jo pregleda, izbere in podčrta naj v njej tiste točke sporeda domačih in inozemskih postaj, ki so mu najbolj všeč in ki jih namerava poslušati. Sobotni večer ali nedeljsko popoldne je najbolj primeren čas za tako opravilo. Kar komu v tedenskem sporedu posebno ugaja, naj podčrta z rdečim svinčnikom. Vsa družina, oče, mati, otroci in drugi naj se med seboj lepo porazgovorijo in posvetujejo. Na vsakega bo odpadlo dovolj lepih oddaj.
»Poglejte, otroci, v ponedeljek bo nekaj za vas, šolska oddaja. Vi boste poslušali v šoli, jaz doma, zvečer se bomo razgovarjali doma o tej oddaji«, pravi mati. »Pavel, podčrtaj s svinčnikom, da ne pozabimo.«
»V torek zvečer je na sporedu predavanje »Po evropskih bojiščih«, tudi to podčrtaj«, reče oče.
»Ne pozabi podčrtati mladinske ure v sredo popoldne«, pravi Francka, ko opazi naslov oddaje »Naša pesem«. »Pa ženske ure v petek«, se oglasi mati; »pletla bom in poslušala«. »Za me bo četrtkov večerni koncert«, se oglasi starejša sestra. »Pdčrtaj zvočno igro v torek zvečer, da ne pozabim,« pripomni brat.
Tako! Ali ni to lep načrt? Za vsakega člana družine vsak dan nekaj in ure za vse skupaj. Tako si izbirajo spored in čakajo slehernega dne, da poslušajo skupno in vsak po želji. Kjer imajo tako urejeno, tam cenijo vrednost radia in imajo tudi resnično korist od njega.
Še nečesa ne smemo prezreti. Mnogi zabavljajo nad sporedom, češ, da je preveč resne, simfonične, komorne glasbe, pa premalo lahke, zabavne in plesne glasbe. Drugi mislijo nasprotno. Spet drugi pravijo, da je preveč predavanj ob nepravem času, premalo zvočnih iger itd. Temu ni po volji čas oddaje, onemu niti čas, niti oddaja, tretji pravi, da sploh nič ni vredno
in je vedno nezadovoljen z oddajami. S takimi mnenji ljudje večkrat pokažejo svojo kulturo, svojo izobrazbo. Ni vseeno, kako sodi o neki oddaji kulturen, estetsko izobražen človek ali pa domišljav vseznalec, ki mu je vse »za nič«, ali površen presojevalec, ali celo utrjeni sovražnik radia, oziroma sporeda domače radijske postaje. Tudi za poslušanje radia je potrebna neka kultura srca in duha in le ta, ki jo ima, more soditi o posameznih oddajah in jih pravilno vrednotiti. Ne zahtevajte od programskega odseka radia, da da na spored nemogoče stvari. Radio ima tudi svoje začrtane meje in treba se je ozirati na celotne razmere v narodu, da radio ne žali njegovega čuta v kateremkoli pogledu. Kdor misli, da bi to in to stvar izpeljal drugače, naj pove, pa se mu bo pojasnilo, če ne bo mogoče sprejeti njegovega predloga. Človek se včasih čudi, koliko neupravičenih sodb je izrečenih na račun sporeda domače postaje. Res ni vedno vse najboljše, saj tega pri tako številnih oddajah, kot jih ima dan za dnem radio ne zmorejo nikjer. Potrebno je nekaj dobre volje in pravega razumevanja in marsikaj bi odpadlo. Kdor resnično pravilno in pazljivo zasleduje spored naše postaje, kdor ni zagrizen in samoljuben, ta bo spoznal, koliko dobrega, poučnega in zabavnega
nam nudi dan za dnem naša radijska postaja.
Kako naj poslušamo radio? Kakor smo rekli: urejeno, smotrno, vse ob pravem času, obenem pa bodimo obzirni do bližnjega, do postaje same, ne preveč samoljubni in vseznali.
In še nekaj bi vam rad priporočil v teh težkih časih. Tihoto, miru. Tako paradoksno zvenita ti dve besedi. Ob radiu — tihota, mir! Še niste občutili tega, ko ste mogoče Dozno v večer vrteli gumb skozi dolgo vrsto postaj poslušali poročila o blaznih početjih sedanje vojske, pa ste nenadoma spet obrnili gumb in je glas v radiu obnemel. Na to tihoto, na ta mir mislim. Ne smemo se razvajati s senzacijami, ki nas vznemirjajo, radio ni za to. Kadar smo najbolj željni vojnih novic, ne bodimo sami svoji krvniki in sokrvniki vojnih žrtev in ne hlastaj-mo po poročilih, ki vzbujajo v nas grozo. Takrat zavrtimo gumb in občutili bomo, kaj je tišina, mir v mikrofonu. Ta tišina nam je danes tako potrebna, danes po teh strašnih poročilih in grozotah, ki dan za dnem klujejo v naših možganih in mučijo naša srca. Včasih se vzdržimo! Le tedaj, če se bomo spet našli v tišini, v miru, se bomo spet okrepili in bomo postali močni, tedaj bomo tudi prav cenili radio in imeli resnično korist od njega.
Iz filma »V ženskem carstvu«. Kino Matica.
VOKALNI KONCERT
V PRETEKLEM TEDNU
V zadnjih letih smo dobili po zaslugi Državnega konservatorija in deloma domačih in tujih pedagogov precej pevskega naraščaja. Menda je ni mlade, nadarjene pevke, ki bi nam je ne bila predstavila naša kukavica. Naj omenim samo Polajnarjevo, Ivan-čičevo, Kušejevo in Sokovo. Tem se je pridružila Carmen Antičeva. Na svojem koncertu v radiu je pokazala 16. t. m. lepo zvoneč, zajemijiv glas; njena višina kakor tudi nižina pričata o njenem bogatem glasovnem obsegu. Škoda, da odlične pevke ne moremo večkrat slišati.
NASTOP DVEH RUSOV
Pevske točke ge Helene Gorvatove in solistične točke na balalajko, ki jo je igral gospod Aleksander Pique, so dale sporedu pisan značaj. Ga Gor-vatova je pela nekaj ruskih pesmi, ki so nam bile doslej nepoznane. Glas pevke ne kaže niti tehničnih vrlin, niti posebne kakovosti. Njeno petje dopušča dve sodbi: da je naravna pevka brez šole, ki zadene semintja pravilen nastavek ali pa, da je imela nekoč tehnično znanje, ki ga je pa zanemarila. Njen nastop je bil torej bolj upravičen zaradi značaja pesmi, kakor pa zaradi njenih zmožnosti. Go-
spod Pique je pokazal na balalajki precej tehnične spretnosti.
NOVA RAZDELITEV KONCERTOV RO
Z velikim zadovoljstvom smo v novem sporedu pozdravili novost, da bodo nastopali člani RO večkrat razdeljeni v različne skupine ali pa kot solisti. S tem bo pridobil spored na raznovrstnosti. Eden izmed teh novih nastopov je bil koncert flavtista g. Slavka Korošca s spremljavo prof. Marjana Lipovška. Spoznali smo posebni čar flavte, ki pri orkestralnih koncertih ne prihaja do take veljave. Spored in prednašanje sta nas zelo zadovoljila, kajti ubranost obeh izvajalcev in dobri prenos sta imela uspeh, da moramo upravi radia izreči za to posrečeno misel naše priznanje.
USPEH »NEZNANEGA KORENA«
Kakor vse kaže, je podedoval Ježek, Fr. Milčinski, po svojem očetu pisatelju, njegov svojstveni humor. Od igre do igre, ki jo slišimo v radiu, se močneje uveljavlja, tako, da je dosegel pri poslušalcih že prav posebno priljubljenost. Vsak se rad od časa do časa od srca nasmeje in reči moramo, da Ježek zna zbuditi smeh. Humor je pri nas Slovencih hudo redek, tako redek kot »koren lečen«, zato pomeni tudi prav tako veliko dragocenost. Je-
žek je pokazal v svoji slušni igri (22. sept.) »To storil je neznan koren« s tremi parodijami na narodne pesmi, da nima samo humorja, temveč da zna biti tudi močno satiričen. Tu in tam pove sicer tudi kakšno krepko, ki občutljivejše poslušalce prizadene, toda če mu kdaj malo spodrsne mu tega zaenkrat ne bo nihče zameril. V razvoju je, in če bo dovolj stremljiv in se ne bo zadovoljil samo s cenenimi uspehi, temveč si bo zastavil cilj više, k čemur ga usposablja njegova nadarjenost, bo lahko postal vreden naslednik svojega očeta.
GOSPOD IZ KAMNIKA
Vaše pismo je zanimivo in bi ga prav radi priobčili, če bi se podpisali. Že ponovno smo v rubriki »Svobodna beseda« izrazili željo po čim večjem in točnejšem sodelovanju z naročniki. Vendar smo vedno tudi poudarjali, da na nepodpisana pisma ne bomo odgovarjali, oziroma nepodpisanih pisem ne bomo priobčevali v »Svobodni besedi«. Čemu strah pred podpisom, ko vendar podpisa ne objavljamo, razen začetnih črk. Ime dopisnika ostane pri uredništvu in ta ga ne pove nikomur. Sicer pa, zakaj bi se ne podpisali pod pravično oceno, pod nepristransko sodbo? Če kdo izreče neko sodbo javno, zakaj tega ne bi podpisal s svojim imenom, saj to ni nič nečastnega.
Torej, gospod iz Kamnika, kar ko-rajžno nam sporočite Vaše ime in bodite brez skrbi, da ga ne bomo objavili. Če nam pišete, bomo Vaš dopis v prihodnji številki naše revije že objavili in tudi odgovorili nanje, v kolikor bomo največ mogli.
Ostalim naročnikom pa tudi priporočamo, naj se čim večkrat oglasijo s svojimi dopisi.
Iz filma »V ženskem
carstvu«. Kino Matica.
Tudi dober sprejemnik mora imeli dobro anteno
Pri mnogih radijskih naročnikih še danes prevladuje napačno mnenje, da novi, moderni in močno občutljivi radijski sprejemniki v primeri s starimi sprejemniki ne potrebujejo antene ali pa le malo pomembno. Pomagajo si zaradi tega z vsemi mogočimi in nemogočimi vmesnimi ali zasilnimi rešitvami in se vrhu tega jeze nad oddajno postajo, češ da slabo oddaja, ali r>a na tehnični oddelek pošte, da premalo skrbi za odpravo motenj.
Dejansko pa je moderni radijski sprejemnik brez dobre antene v nekem oziru prav tako občutljiv kot sprejemniki starejšega tipa. Nekaj mu manjka in vendar ta nekaj ni drugega kot antena. Lastnik takega sprejemnika, ki nima antene, išče vzroke motenj in slabega sprejema vse drugod, kot tam, kjer bi bi'0 treba.
Povsem drugačno je bilo pojmovanje o potrebi antene ob začetku radiofonije. Tedaj so mislili, da je od antene v glavni meri odvisen dober sprejem. Anteno so tedaj bolj cenili kot danes. Da, pogosto so jo nekateri imeli za enega najvažnejših pogojev za dober radijski sprejem. Tedaj so anteni pripisovali veliko večji učinek
kot ga dejansko ima. Tod je tudi vzrok, da so nekateri pretiravali in delali za majhen detektorski sprejemnik anteno iz dveh vzporednih žic na 15 m visokih in 30 m narazen stoječih drogovih. Tedaj so nastale cele brošure samo o anteni, o njeni vrednosti. Seveda so veliko pretiravali. Pozneje so zašli v drugo nasprotje. Še danes moremo zaslediti v nekaterih radijskih brošurah in revijah tehnične članke, ki z vso gotovostjo zatrjujejo, da dober radijski sprejemnik ne potrebuje antene. Kako napačno je bilo to pojmovanje, se je pokazalo kmalu. Čim boljše so bili izdelani aparati, tem bolj občutljivi so bili tudi za motnje. Potrebo po anteni je potrdila pri takih sprejemnikih tudi uvedba avtomatičnega izenačeval ca fadinga. Ta pa temelji prav na tem, da sprejemnik dela normalno z enostavnim ojačenjem, dokler odpade zadostna energija iz antene na ojačevalec. Antena je tista, ki nekako odstranjuje v sprejemniku motnje, katere povzroča fading.
Prav tako so bila različna in nasprotujoča mnenja o zunanji anteni ali o sobni anteni, o prednosti ene kot druge in podobno.
Seveda ne odpravi vsaka antena vseh motenj, tudi ni za vsak kraj primerna vsaka antena. O tem smo na tem mestu pred časom obširneje pisali in imajo naročniki gotovo še v spominu glavne stvari o vrednosti antene, o prednosti te ali one in drugo.
Danes je tudi vprašanje antene tehnično že tako dognano, da ni več dosti ugibanj. Trdno poudarjajo radijski tehniki, da antena v vsakem oziru veliko pripomore k boljšemu radijskemu sprejemu. Tudi če je sprejemnik še tako dober, je prav, če mu priključimo še anteno. Prepričali se bomo, da bo sprejem boljši in da bo manj motenj.
Hda
Streha iz trsja, zidovi iz suhega in rumenega trstja, to je koča. Tako se imenuje kraj našega lovskega sestanka. Koča je prava tamarška hiša in ima en sam prostor, ki je visok, prostran, brez okna in dobiva svetlobo skoz steklena vrata, ki se zapirajo zvečer z oknicami iz celega. Čez in čez ob velikih, ometanih in oobeljenih stenah čakajo stojala na puške, lovske torbe in vodnje škornje. Zadaj je razpostavljenih pet ali šest ležišč okoli pravcatega jarbola, ki je zasajen v tla in sega do strehe, katero podpira. Ponoči, ko vleče sever in poka na vseh koncih koče, se zdi, da ti veter približuje daljno morje, da ti prinaša na uho njegovo bučanje, ga nadaljuje in stopnjuje, in misliš, da ležiš v kabini na ladji.
Ponoldne, takrat je koča šele prijetna. Ob naših lepih, južnih zimskih dnevih rad posedim sam zase ob visokem kaminu, v katerem se kadi nekaj tamariskovih korenin. Pod pišem severozahodnika ali severa skačejo vrata in poka trsje, a vsi ti stresljaji so le slaboten odmev nemira v -rirodi
naokoli. Mogočen zračni tok biča zimsko sonce, da preliva svoje žarke, jih zbira in zopet razpršuje. Velike sence se pomičejo ood čudovitim modrim nebom. Svetloba prihaja sunkoma, a prav tako tudi vršanje; začu-ješ žvenkljanje čred, ki se ti izgubi v vetru in zamre, namah pa ti z vsem čarom zopet pripoje pod omaiana vrata ... Najlepše je, ko se zmrači, preden se vrnejo lovci. Tedaj se veter -oleže. Stopim malo ven. Spokojno tone veliko, rdeče sonce, plamene-če, a brez vročine. Noč le°-a in vas mimo grede poboža s črnimi, vlažnimi krili. Čisto tam spodaj, pri tleh, se zasveti strel iz puške in se sedai, v mraku, zabliska ko rdeča zvezda. V ostanku dneva se življenje zgosti. Dolg račji trikot leti zelo nizko, kakor bi se hotel spustiti na zemljo; a ko se nenadoma prižge v koči luč, pohiti naprej; vodnica dvigne elavo, se požene zopet kvišku, cela jata pa jo vrešče ubere za njo.
Kmalu se približa neizmerno cap-ljanje, kakor bi se usula 'iloha. Na tisoče ovac, ki jih ženo pastirji do-
mov in jih gonijo psi, ki se pode vsi upehani za njimi, hiti plaho vsevprek nroti tamarjem. Me že zajema in boža vrtinec nakodrane volne in meke-tanja; podoba jezera, ki nosi na va-1 oviti pastirje in njih sence ... Za čredami se odlašajo znani koraki in veseli glasovi. Koča je -olna, živahna in bučna. Trtovina prasketa na ognju. Trudnejši ko je kdo, bolj se krohoče. Vse je zdelano in prijetno omamljeno. -nuške so v kotu, škornji pometanj v kraj, lovske torbe so prazne, kraj njih pa leži s krvjo oškropljena, rdečkasta, zlato se prelivajoča, zelena srebrna perjad. Miza je pogrnjena, in ko se pokadi iz sklede dobra ^°ulia juha, se oglase lačni želodci in poleže ves hrup; le psi, ki ližeio v temi pred vrati po skledah, divje renče ...
Bedel ne bo nihče dol^o. Kraj o^-nja ostaneva le še s čuvajem, pa še niemu se drema. Pogovarjava se, prav za nrav samo semintja zineva po kmečki navadi kako besedo, kak skoraj indijanski vzklik, ki ugasne na kratko in naglo, kakor -oslednie iskre izgorele trtovine. Slednjič se čuvaj dvigne, si prižge svetilko, in že se sliši, kako se mu izgublja korak v noči...	G. Flaubert.
Zvočna naprava z »gobastim« zvočnikom skrbi za razvedrilo gostov v zdraviliščih.
Iz filma »Michelangelo"
Pieta v cerkvi sv. Peira v Rimu, delo umetnika Michelangela.
»Tobis-Cinema« je izdelalo nov, pomemben film o življenju in delu velikega ustvarjalca Michelangela. Tako je postal obenem ta film posrednik in tolmač velikih del nesmrtnega umetnika.
Velefilm »Michelangelo« je delo Curta Oertela, ki je kot režiser in operater delal nad dve leti, preden je bilo delo dovršeno. Zanimivo je, da se je režiser tega filma poslužil neke nove oblike. Zato ta film ni niti zabav-
ni niti kulturni film v polnem smislu besede. Nasprotno, predstavlja nam uspel poizkus ustvarjanja nove filmske oblike, ki z brezštevilnimi filmskimi sredstvi, s katerimi razpolaga danes režiser in operater, teži za tem, da oživi velikega umetnika kiparstva in slikarstva. V tem filmu ne govori gledalcem sam Michelangelo, marveč njegova dela, večne priče njegovega genialnega ustvarjanja v Firencah, Rimu in drugih italijanskih mestih.
Spričo svoje stvariteljne plodovito-sti Michelangelo vendarle ni bil zadovoljen. Iz njegovih pisem, ki so ohranjena, odseva bolečina njegove duše spričo težkih okoliščin, v katerih je ustvarjal in zaradi ozkosrčnosti njegovih mecenov, ki ga največkrat niso razumeli. A čim bolj je trpel, tem lepše poteze je klesal v marmor.
Velefilm »Michelangelo« hoče prav to tragiko življenja velikega umetnika prikazati gledalcem. Film nima tistih širokih in dolgih tolmačenj, kot jih zasledimo pri nekaterih drugih podobnih filmskih delih, ampak hoče na podlagi umetnikovih del samih pokazati, kako je bilo vse umetnikovo delo tesno povezano z njegovim življenjem in njegovo notranjo tragiko. Prav ta način oblikovanja filma je tisto, kar daje filmu nekaj novega in kar je Curt Oertel dobro izvedel.
Priprave za ta film so bile dolge. Potrebno je bilo fotografirati vsa številna Michelangelova dela, raztresena po italijanskih mestih, dalje v Londonu in Parizu. To delo ni bilo tako lahko. Ze samo slikanje stropa Sik-stinske kapele je terjalo posebnega truda. Do neposredne bližine slik se je moral dvigniti operater, da je ujel
.M>CHKt»ANC»EI.O.......:........._......j*-. !
Michelangelo.
v fotografsko kamero vse potankosti, ki jih skrivajo te slike. S svojo kamero se je napotil Curt Oertel v Carra-ro, od koder je dobival Michelangelo marmor za svoja dela. Od vseh strani, z vsemi mogočimi svetlobnimi sredstvi je fotografiral Michelangelo-ve umetnine, da bi čim bolj ujel vse podrobnosti. Le na ta način je bilo mogoče ovekovečiti na filmskem platnu vse lepote, ki jih skrivajo Michelangelova dela. Operater je na ta način sto in stokrat klical v življenje vsa ta umetniška dela, vedno z novimi svetlobnimi učinki. Delo je oteže-vala tudi prepoved, da številna Michelangelova dela ni dovoljeno slikati.
Osebe, ki v tem filmu nastopajo, nam pričajo o življenju velikega umetnika in o njegovi borbi za dela, ki jih je ustvarjal, ter nam na ta način odkrivajo globoko tragiko, ki pa je bila obenem buditeljica njegovega stvariteljskega duha. A ti ljudje nam orišejo le okolico Michelangelovo, prikazujoč duhovno, kulturno in umetniško podobo tistih časov, v katerih je živel in ustvarjal ta genij — prevelik, da bi ga njegovo stoletje prav razumelo.
Povezani z dogodki velikih časov stoje možje poleg onih v življenju in ustvarjanju enega največjih umetnikov vseh časov — Michelangela.
Del Londona z zraka. V tem delu so vladne palače z Westminstrom (i) Dov^ngstree-tom (2). Desno zgoraj je kolodvor VVaterloo (J).
»Anglija je pripravljena!« — Slika kaže protiletalski top na angleški obali.
Slika levo: Winston Churchil, ki vodi Anglijo v sedanji bnrni dobi.
Zato, ker nam zemlja nudi odpor, nam daje več spo-znav o nas samih, kakor vse knjige. Le v boju z ovirami najde človek pot do samega sebe. Vendar mu je v ta namen potrebno orodje, oblic ali plug. Kmet trga iz zemlje v žilavem delu skrivnost za skrivnostjo in resnice, ki jih polaga na dan, imajo splošno veljavo. Tako postavlja tudi letalo, sredstvo zračnega prometa, človeka pred vse življenjske uganke ter postaja sredstvo spoznanja, posebno samospoznanja.
Kadar stopim s takimi mislimi pred soljudi, oživi pred menoj moj prvi let v Argentinijo, podoba temnega nočnega leta, ki v njej migljajo le daleč po ravnini raztresene luči, podobne daljnim zvezdam.
Vsaka od teh luči mi je v tem svetovnem morju teme pomenila čudež zavesti. Tu, v tem domu je nekdo prebiral knjigo, nekdo je premišljeval, zaupni glasovi so hodili od ust do ušes. Tam, v onem drugem domu se je trudil vedoželjen duh, da bi prodrl v vsemirje, belil si je glavo z računi o andromedski megli. Spet tam sta se ljubila dva človeka.
V širnih presledkih so migljali ti ognji na zemlji in terjali hrane. Celo najmanjši, najskromnejši so se oglašali: pri pesniku, pri učitelju, pri tesarju. Toda koliko temnih oken, ugaslih zvezda in spečih ljudi je še bilo v prostoru med temi živimi zvezdami. ..
Moram poskusiti, da se jim pridružim. Poskusiti moram, da se zvežem z nekaterimi teh ognjev, ki gore v širnih presledkih na zemlji.
PROGA
Leta 1926. sem stopil kot mlad in svež letalec v službo pri družbi Latecoere, ki je pred družbo Aeropostale in poznejšo Air-France vzdrževala progo Toulouse — Dakar. Tam sem se dodobra seznanil s svojim rokodelstvom. Kakor moji tovariši, tako sem moral tudi jaz preživeti poskusno dobo, ki jo morajo pretrpeti vsi novinci, predno jih doleti čast, da lahko prenašajo pošto. Poskusni leti, leti na dolge razdalje med Toulousom in Perpignanom, bedne vremenoslovne ure v zapuščenem kotičku ledenega hangarja. Živeli smo v nedoločenem strahu pred gorovjem v Španiji, ki ga še nismo poznali, in v spoštljivosti pred svojimi starejšimi tovariši.
O ti naši tovariši! Srečavali smo jih v gostilni. Bili so godrnjavi, pazili so na osebno razdaljo in zviška dajali svoje dobre svete. Kadar pa se je kateri med njimi vrnil iz Alicanta ali iz Casablance z zamudo in stopil med nas s svojo usnjato opravo, od katere je curljal dež, in je nekdo od nas boječe povprašal po njegovi poti, tedaj je ob viharnih dnevih iz kratkih odgovorov tovarišev vstajal pred nami divji pravljični svet, svet zank in zased, s pečinami, ki so zaštrlele iz niča s takimi vrtinci, da bi lahko pulili močne cedre. Črni zmaji so jezili ustja rek, snopi bliskov so ožarjali gorske grebene. Ti izkušeni tovariši so znali spretno ohranjati naše spoštovanje do sebe; potem pa je večkrat prišla ura, ko se nekdo izmed njih ni več vrnil, napolnjujoč nas z večnim spoštovanjem.
Tako se spominjam Buryjevega povratka, ki je po-rneje izgubil svoje življenje v gorovju Corbieres med roulouseom in Perpignanom. Ta stari pilot je bil sedel v lašo sredo ter jedel s težkimi kretnjami, brez besed, z •amami, ki ffo bile še Okorne od krmarjenja. Bil je večer
po enem tistih neprijetnih dni, ko vlada zatohlo vreme po vsej zračni poti, ko se letalcu zdi, da gore plavajo v megleni brozgi, kakor so se včasih na starih bojnih jadrnicah trgali topovi od svojih podstavkov in orali palube. Vedno znova sem pogledoval vanj, toda vedno znova sem požrl svojo besedo; nazadnje sem se opogumil in ga vprašal, če je težko letel. Bury ni slišal, marveč je strmel z nabranim čelom v svoj krožnik. V odprtih letalih tistih dni se je letalec moral ob slabem vremenu često nagniti izza varnega vetrobrana, da je bolje videl, in žvižganje vetra, ki je človeku udarilo v uho, je še dolgo zvenelo v njem. Ko je nazadnje Bury dvignil glavo, je bila podoba, da me je slišal in da se je ovedel. Naenkrat se je svetlo zasmejal. To me je popolnoma zmedlo, kajti Bury se je redko zasmejal. Ta smeh je ožaril njegovo trudnost. O svoji zmagi ni dal nobenega pojasnila, marveč je glavo znova sklonil nad krožnik in tiho naprej žvečil. Meni pa je v poprečnosti tega gostilniškega ozračja, v kateri so uradniki iskali plačila za svoje majhne muke dneva, ta tovariš z okornimi rameni zasijal v plemeniti luči. Ali ni mar skozi njegovo raskavo skorjo zasijalo angelsko bitje, ki je bilo premagalo zmaja?
Končno je prišel dan, ko so tudi mene poklicali v rav-nateljevo sobo. Rekel mi je: »Jutri boste leteli«.
Obstal sem in čakal, da lahko odidem. Po kratkem premolku pa je dodal;
»Saj poznate predpise?«
Takrat namreč motorji še dolgo niso bili tako zanesljivi kakor danes, ^.rečesto so puščali pilota na cedilu, da je brez opozorila obsedel v porcelanastem žvenketu. Takrat je roka krmarila nad kamenito površino Španije, ki ni nudila nobenega zatočišča. »Če motor tukaj odreče,« smo govorili med seboj; »potem bo letalo kmalu strmoglavilo«. Toda letalo je lahko nadomestiti. Glavno je, da se ne spustiš tjavendan proti pečinam. Zato nam je bilo pod najtežjo kaznijo prepovedano ob poletu preko goratih pokrajin dvigniti se nad oblake. Kajti letalec, ki bi se mu nad oblaki motor nenadoma ustavil, bi izginil v beli vati in se zaletel v pečine, ne da bi jih mogel prej zagledati.
In tako je tistega večera počasen glas z močnim poudarkom še enkrat ponovil predpis:
»Je že lepo leteti po kompasu; v Španiji krmariti nad meglenim morjem je že prijetno, toda ...«
Tu je glas postajal počasnejši in važnejši: »... toda ne pozabite, pod oblaki čaka na vas ... večnost.«
Pri tej priči je mirna, preprosta, jasna zemlja, ki za-denete ob njo, če pokukate izpod oblakov, zadobila novo obličje. Domačnost zemlje se je spremenila v zasedo. Naenkrat sem jo zagledal v ogromni belini, kako je prežala ob mojih nogah. Pod mano torej ni valovilo prizadevno človeštvo z marljivim in živahnim življenjem mest. Ne, tam je vladal še globlji molk, mir brez povratka. Belo valovanje nti je pomenilo mejo med življenjem in smrtjo, prehod iz znanega sveta v neznano carstvo. Rahlo sem zaslutil, da ima človeška igra le takrat smisel, če jo lahko spravimo v zvezo s kulturo, nravnostjo in človeškim udej-stvovanjem. Tudi planinci poznajo meglena morja, vendar ne morejo v njih spoznati te Skrivnostne pregrdje.
IZVLEČKI SPOREDOV DOMAČIH RADIJSKIH POSTAJ					
RESNA GLASBA		LAHKA GLASBA	OPERNA GLASBA	DRAME IN ZV. IGRE	ZANIMIVOSTI
NEDELJA	13.02 Lj.: Orkestralni koncert (RO;. 20 Zgb.: Koncert pesmi domačih skladateljev. 22 Bgd.: Orkestr. koncert.	8.15 Lj.: šramel »štirje fantje«. 16.15 Bgd.: Pisan narodni koncert. 17.30 Lj.: Veselo popoldne. 20.30 Lj.: »Lipa in trta«. Jesenski narodni spored. 20.45 Zgb.: Koncert lahke glasbe.	20.40 Bgd.: Operetna ura.		18.30 Zgb.: Portreti iz ga- lerie »Stari Zagreb«. 20.30 Zgb.: Pesmi Marina Franičeviča. i
PONEDELJEK	13.02 Lj.: Orkestralni koncert (RO). 17.35 Bgd.: Orkestralni koncert. 19.40 Bgd.: J. Gotovac: Ko-ledo. 20.45 Lj.: Koncert slovanske glasbe. 21 Zgb.: Koncert zagrebškega komornega zbora.	18 Zgb.: Bosanske sevdo-linke. 20 Lj.: Ruske romance. 22.50 Bgd.: Plesna glasba.	20 Zgb.: Operetne arije in dueti.	20 Bgd.: Stefanovič: »Uroš V.« - zvočna igra.	18 Lj.: Zdravstvo v Slove-veniji. 18.40 Lj.: Mesečni slovstveni pregled.
TOREK	18 Bgd.: Ruska orkestralna glasba (plošče;. 20 Zgb.: Orkestr. koncert. 20.15 Bgd.: Chopinov koncert. 20.45 Lj.: Koncert operne glasbe. 20.40 Bgd.: Simfonični koncert beograjske Filharmonije.	13.50 Bgd.: Narodni RO. 17.15 Bgd.: Koncert lahke glasbe. 18 Zgb.: Ruske romance. 18 Lj.: Radijski jazz. 18.30 Bgd.: Tamburaški RO. 22.15 Lj.: Plesni orkestri. 22.50 Bgd.: Plesna glasba.			
SREDA	13.50 Bgd.: Violinski koncert. 17.15 Zgb.: Orkestr. koncert. 17.25 Bgd.: Koncert na violončelu. 20.15 Zgb.: Koncert ruske glasbe.	12 Lj.: V sodobnem ritmu (plošče). 14.20 Bgd.: Tambur. RO. 20 Zgb.: Tambur. koncert.	20 Bgd.: Prenos opere iz Narodnega gledališča. 20 Lj.: L. v. Beethoven: »Fidelio«.	18 Lj.: »Anton Janša« -zgodovinska igra v 9 slikah.	18.20 Bgd.: Naše starina 18.30 Zgb.: Nove knjige in revije. 19.25 Bgd.: Naša vojska. j 20.30 Zgb.: Pesmi VI. Vi-driča.
ČETRTEK	20.45 Lj.: Simfonični koncert (plošče). 21	Zgb.: Koncert Ciril-Me-todovega zbora 22	Bgd.: Jugoslovanske pesmi.	13.02 Lj.: Vesel^ godci. 13.50 Bgd.: Zabavni koncert RO. 18 Zgb.: šlagerji. 18 Lj.: Pisan spored RO. 21.30 Zgb.: Koncert lahke glasbe. 22.15 Lj.: Zab. gl. RO. 22.50 Bgd.: Plesna gl.			18.20 Bgd.: Solo-pesmi pri Srbih. 18.40 Lj.: Slovenščina za Slovence.
PETEK	20	Lj.: Gerbičeva ura. 20.45 Zgb.: Pesmi J. Go- tovca, 21	Bgd.; Simfonični koncert RO (Beethoven in Weber).	13.02 Lj.: Radijski salonski orkester 17.45 Zgb.: Splitske pesmi. 22.15 Lj.: Zab. koncert RO.			18 Lj.: Vzgoja otrok v predšolski dobi. 18.20 Bgd.: Kako nas drugi gledajo. 19.50 Lj.: O izseljencih.
SOBOTA	17.35 Bgd.: Orkestr. koncert (RO). 20.50 Bgd.: Koncert duhovne pesmi. 21 Zgb.: Orkestr. koncert.	18 Lj.: Lahka glasba RO. 20 Zab. koncert lahke gl. 22 Bgd.: Koncert lahke gl. 22.15 Za lahko noč igra RO. 23.15 Bgd.: Plesna gl.		17 Lj.: »Pavlihov oder«. 20.30 Lj.: J. Vombergar: »V lepih, starih časih«.	20 Lj.: Zunanje - politični pregled.
		Ljubljana (Lj.)	— Zagreb (Zgb) — Beograd (Bgd).		
TEDENS
OD 29. IX. DO 5. X.
POREDI
LETO 1940
Otedelju 29. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Jožefa; ob priliki proslave 400-Ietnice ustanovitve jezuitskega reda:
Brosig: Missa solemnis v f- molu (z
orkestrom). Miiller; O Deus ego amo te. Kimovec: Hvalite Gospoda. Mav; Sv. Ignacij. Vmes verski govor. 9.30: Šramel »Štirje fantje«: Fučik: Otroci veselja, koračnica. Waldteufel: Najljubše, valček. Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski, venček. Eysler: Mamica, pesem. Ziehrer: Meščani, pesem. Raiman: Hiti počasi, pesem. Hašler: Miši, polka. Šramel: Le veselo, koračnica. 10.15: Radijski salonski orkester (vodi g. K. Petrič): Jaki: Pozdrav z Bleda, koračnica. Lehar: Lep je ta svet, venček. Ziehrer: Baržun in svila, valček. Lehar: Lepa poletna noč, tango. Čajkovski: Elegija. Fučik: Ideali sanj, valček. 11.00: Plošče.
11.15: Ruski napevi: Ruski sekstet in plošče : .Donski kozaki. Stari vojak. V steju kod Ikana. Mesečina. Črne oči. Katjuša.
Kotiček (solospev). Ljubezni je kraj (solospev). Črni kozaki. Ruske pesmi. Prstan (solospev). Dan in noč (solospev). Berezka.
Strgane strune, romanca. Ob kaminu, romanca. Cigani. Veseli tabor. Aljona.
Gilet: Koncertni pizzicato. Noč, ruska narodna pesem in va-rijacije. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Nedeljski koncert Radijskega orkestra
Rossini: Uvertura k op. Tatinska sraka.
Puccini: Fantazija iz op. Madame
Butterfly. Delibes: Coppelia, suita: Mazurka — Balada — Čardaš — Valse lente —Godba automatov — Valček lutke — Slavnostni ples. Abraham; Potpuri iz op. Viktorija
in njen husar. Jaki: Potovanje po Sloveniji, potp.
(Oddaja prekinjena od 14.30 do 17.)
17.00: Kmetijska ura: Kužne in organske bolezni telet (g. dr. Leo Kocijan).
17.30: Veselo popoldne. Sodelujejo: g. Roman Petrovčič, g. Stanko Avgust (spremljava) in citraški trio »Vesna«: Adijo, pa zdrava ostani. Al me boš kaj rada imela. Dekle na vrtu rožce sadi.
Siiss: Veseli strelci, koračnica. Kodat: Slovo planšarice, idila. Delaj dekle pušeljc. En hribček bom kupil. Fantje se zbirajo.
Orleth: Kovaška polka. Siiss: Moj ideal, valček. Goreči ogenj brez plamena. Hladna jesen že prihaja. Jaz sem zmiraj mislil.
Muncar: Vaški muzikantje, lendi. Stanislav: V mlinu, polka. Je pa davi slanca pala. Majolka.
Nad vasjo je črede pasla.
Wagner: Simpatija, mazurka. Muncar: Lilijan, fox. Oja, zmiraj vesel. To žlahtno vinsko kapljico. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
20.00: Pisan drobiž (plošče):
Roko na srce, polka (ork. harmonik).
Vesela misel (ork. harmonik). Palček, kmečki valček (ork. pihal). Fips in Faps (harmonika). Grasser; Štajerski zvoki (instrumentalni trio). Grasser: Odmevi iz Koroške (instr. trio).
Rosas: Po valovih, valček (plesni
orkester). Ivanovici: Donavski valovi (plesni
orkester). Lambert: Mali kaplar, koračnica. Fučik: Veseli vaški kovač, korač.
20.30: »Lipa in trta«. Jesenski narodni spored. Izvajajo Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Dirig. D. M. Šijanec:
Jaki: Kralj vinogradov, uvertura. Šedlbauer: Pisana majolka, šegav venček dolenjskih napitnic za zbor, soli, orkester (1. izvedba). Vodopivec: Oj, majolčica, korač. Jobst: Valček za zbor in orkester
(1. izvedba). Narodna: En starček je živel. Bernard: Živjo valček, venček za zbor in orkester (1. izv. z zbor.). Komel: Ko trta povrne ves trud
(zbor in orkester). Jaki: Zaljubljene oči, polka fran-caise.
Pregelj: Pušeljc nar'dila bom, mazurka.
Adamič: Kmečka svatba, uglasbeno po narodnih obredih. Nastopajo: starešina (g. Tone Petrovčič), družice in svatje. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15; Za veseljake (plošče): Olivieri: Pridi spet, fox. Goletti: Serenada noči, slowfox. Dobeš: Pojte z menoj, valček. Dobeš: To je najlepši valček. Molina Shahn: Na livadi, tango. Serveto; Mamica, tango. Karvas: Dragi fant, swing. Ježek: Stonoga, swingfox. Thierney: Modre oči, valček. Caryll: Lepa gospa, valček. Yrueh: Kadar je mesečina, tango. Schneider: Tetegi-tango.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. Q. 6.45 ».Q. 7.25 Zdravstveni nasveti. 7.30 O- 7.45 •. 9-50 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.40 Zabavni 4 (Q). 13-30 Napovedi. •. 13-50 O- 14-20 Violinski 4 (O)- 14-40 •- 15-55 Zdravstveno predavanje. 16-15 Pisan narodni koncert. V odmoru od 17-15 do 17-25 Kmetijski nasveti. 18.05 Plesna glasba (Q). 19.10 •. 19.25 Naša zemlja (prenos iz Niša). 20.40 Operetna ura. 21.40 Napovedi. •. 22 4 orkestra kraljeve garde. 22 40 •. 22 50 Pevski 4 ge. Dane Stojakovič. 23-15 Plesna glasba (O1)-
BEOGRAD H.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski $ (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas. • - 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Gr-
ška ura. 20 20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20 50 Madžarska ura. 2105 Nemška ura. 21.20 Umetniški pregled. 21-40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za južno Amerik.o YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. O- H 30 Prenos bogoslužja iz grško-katoliške cerkve. 12.30
•	. 12.45 Mandolinski 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13.30 Sremske narodne pesmi in plesi. 14 Reportaža. 17-30 Pisan spored (O)- 1830 Katedralis: Portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 19.05 Športna •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40
•	. 20 Pesmi domačih skladateljev. 20-30 Pere Dulčič bere liriko Marina Franiče-viča. 20-45 Lahka glasba. 21.45 Šport. 22 Napovedi. •. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7 Napovedi. Objave. 7 05 Veselo nedeljsko jutro. 7.50 8 Mladinska oddaja. 8-20 Nemška oddaja. 8-50 Prenos katoliškega bogoslužja. 10 Protest, bogoslužje. 11 Prenos. 11.30 Slovaške pesmi. 12
•	■ 12.20 Slovaške narodne pesmi. 13-50 Operna glasba (O)- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 45 Nemška oddaja. 19 Napovedi. •. 19-10 Pregled zunanje politike. 19.25 Slovaške plesne pesmi. 20 Oddaja za izseljence.
21	Operetna glasba. 22 •. 2210 Športna poročila. 22 20 V. Taubert: Klavirski trio v Es-duru, op. 96. 22 50 Ciganska godba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6-45 do 8 Praga. 8.40 Predavanje. 8-55 Praga. 18-25 O- 19 Praga. 19.45 Violinski 4. 20 05 Vladimir Neff: »Izkušnja-vec« - komedija. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
645 Oče naš in nedeljsko branje. 7 05 O- 7.20 7.30 4 lahke glasbe. 8 Predavanje. 815 4 zabavne glasbe. 8.40 Brno. 8.55 Prenos bogoslužja. 9.50 O- 10 10 Delavska ura. 10.25 4 zabavne glasbe. 1130 Operna glasba. 12.10 •. 1230 Zabavni koncert. 14 • v nemščini. 14.15 O- 14-30 Predavanje. 14.45 O 15-20 4 lahke glasbe. 15-50 Mladinska ura. 16.20 Mladinski zbor. 16 40 Zabavni koncert RO. 17 10 Predavanje. 17 25 Narodopisna svatba. 18-10 Branje. 18-25 Salonska glasba. 19 Napovedi. 19.25 Zabavni koncert. 19 45 Pisan glasbeni spored. 21.30 V. Novak: Slovaška suita, op. 32.
22	O-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 4 lahke in narodne gl. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 Lahka glasba. 8 Prenos bogoslužja. 10 30 4- 11.40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12 30 ©. 12.50 4 lahke glasbe. 16 Lahka in plesna glasba. 17 Vaška oddaja. 18 Otroška ura. 19 O- 19-30 •- 19-50 O- 20 Inštrumentalni 4. 20-30 Operetna glasba. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45
•	. 21-55 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc 668 kc
Od 23*0-15 877 kc
London 49-10 m in 31-55 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 20-15 do 20-30, od 20.30 do 45 in od 20 45 do 21.
7	Napovedi. •. 7-10 4- 8 Napovedi. •. 8.10 4- 9-25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 4• 11 4- Zabavni spored. Zvočna igra. 13 Napovedi. •. 13-10 4. Predavanje. Pisan spored. 16-30 Nedeljski 4 BBC orkestra. 16.15 4- Zvočna slika. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. ©. 18.15 Zvočna slika, oziroma 4- 18-45 4-19.30 Solistični 4. 19.55 Večernice. 20 40 Pisan koncertni spored. 21 Napovedi. •. 21-15 Večerni spored: igra, variete ali prenos. 22-55 Zabavni koncert. 24 Napovedi. • .
ANGLIJA II,
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18 30, od 20.15 do 21.15 in od 22 do 1.00. Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60 kvv: Oddaja od 5.25 do 6.15, od 6.45 do 710, od 18 do 18.45, od 21 do 21.15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49,59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kw.
4.57 Napovedi. • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 • v ital. 7.45
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23 15 • v nemščini. 18.15, 20.15, 22 in 0-45 • v franc. 18.45 • v poljščini. 19-30 • v ital. 21 • v nemšč. 21.15 • v poljščini. 22.15 • v nemščini. 22.30 Predavanje v nemščini. 22.45 • v ital. 23 • v angl. 23-15 • v nemšč. 23.30
•	v ital. 0-30 • v angl. 0-45 • v franc.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 4- 11 30 Predavanje. 11.45 O-1215 • v franc. 1230 4• 12 15 •. 12-30 4- 13 •- 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6-40 4. 6.45 6 55 Nadaljevanje 4. 9 Stare skladbe za violo in čembalo. 10 Protestantsko bogoslužje. 10.45 £ komorne glasbe. 11.30 Predavanje. 11.50 4 RO. 12.30 12 40 Nadaljevanje 4 RO. 13 30 domače glasbe. 13 45 Kmetijska ura. 15 Predavanje. 15-25 Mandolinski 4.. 16 Predavanje. 16-15 Pisan 4. 17 Našim vojakom. 18 Otroške pesmi. 18 35 Predavanje. 19 4 zabavne glasbe. 19 30 19 40 Šport. 19.43 Zvonjenje. 19.45 4- 20 10 Predavanje. 20 30 Koncert skladb R. Schu-manna. 2130 O božji ljubezni. 21.50
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8	O- 8.45 9 Prenosi bogoslužij. 12-30 Pevski koncert. 13 Radijska kronika. 13 45 •• 14 O- 15 Kmetijska ura. 15.45 4 kvinteta. 16.30 Predavanje. 17 • v slovaščini. 17.15 Našim rojakom. 18-15 Pre-
davanje. 18 40 Klavirski koncert. 19.10 •• 19.25 Pisan koncert. 2015 šport. 2025 O- 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
11	O- 12-05 Mladinska ura. 15-05 O-19.30 Predavanje. 20 •. 20.25 Predavanje. 20.55 Ciganski orkester.
HoRBY 265-1131 100 kw
9.40 Predavanje. 10.10 Orkestralni 4 (O)- 11 Prenos bogoslužja. 12 Napovedi.
•	. 1 Predavanje. 15 20 O- 16-15 Otroška ura. 16.45 Petje. 17.05 Solistični 4. 1730 Predavanje. 18 Večernice. 19 •■ 19.30 Lahka glasba. 20 05 Zvočna igra. 21.20 4 RO. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 8.15 8.30 Orgelski koncert. 9.55 Kmetijska ura. 11 Prenos službe božje.
17	čas. •. Pisana glasba. 17.15 Vojaška oddaja. 19 30 Šport. 20 Cas. •.
Spored I.:
12	Verski govor. 12-25 Reklamni 4 moderne glasbe. 13 čas. •. 13-15 Koncert orkestra Augelini. 14 •. Pisana glasba. 1415 Zdravniška ura. 20 20 Giordano: »Marijin mesec«, lirični prizor (dirigira avtor), Casella: »Beneški konvent«, balet v l dej. 22 Koncert moderne glasbe. 22.45
Spored II.: 12 Operna glasba. 12 30 Koncert pihal. 13 Čas. •. 1315 Koncert simfonične gl., vmes ob 14 15 Lahka glasba. 20-20 Komedija v 1 dej. 20.50 Citraški orkester. 21-55 Godba, na pihala. 22 20 Pisana glasba. 22-45 ••
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8 Telovadba. 9.10 O- 10 Prenos bogoslužja. 11.40 Danske pesmi. 12 4- 12-30
•	. 14 Predavanje. 15.20 4 RO- 16-10 A. Dvofak: Sonatina za gosli in klavir, op. 100. 17-50 Branje. 18 20 Lahka glasba.
19	•. 1950 Zvočna igra. 21 21-25 O-21-50 Operetna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- ••-O- 8-45 Prenos bogoslužja. 9.45 Plošče. 10.30 Protest, bogoslužje. 11.30 4 RO. 12 O- 12 45 •. 12 55 O- 13 45 Pisan spored. 14 Kmetijska ura. 14.15 Plošče. 14.30 Klavirski koncert. 15 Predavanje. 15.45 Športna reportaža. 16.45 O- 17-15 Pevski koncert. 17.40 O- 17-45 Našim vojakom. 18 45 Plošče. 18.50 Predavanje. 19 05 O- 19-40 šport. 19.50 ®
20	Glasbena igra. 20.40 Reportaža. 21.05 O- 21.05 Koncert komorne glasbe. 21-50 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7.15 Lahka glasba. 7.45 Operetni napevi. 8 •• 8-30 Prenos bogoslužja. 9-15 Zabavna glasba. 9.45 4 opernega orkestra. 10 Variete. 10.15 4. 10 45 Salonska glasba. 11.30 Valčki. 1150 Prenos bogoslužja. 12.30 12.45 4 lahke gl. 13-15 Pisan 4. 13 45 Prenos bogoslužja. 16-30 4 zabavne glasbe. 17-30 Solistični 4.
18	O- 18-15 Zv. slika. 19 19.45 O- 20
•	. 2015 Valčki.
VATIKAN	(kratkovalovna)
10.30 Prenos službe božje (19.84 in 31.06 m). 11 Verski govor v francoščini (3106).
-	391.1 m - 70 kw
-	449,1 m - 70 kw
-	342,1 m - 70'kw
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19 84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6190 kc
šepec. 20 4 na harfi. 21 Koncert zagrebškega komornega zbora, 22 Napovedi. Objave. Plesna glasba.
rpc)i$®ddi#k 30. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Vsakemu nekaj (plošče):
Freundorfer; Prešerna koračnica (citr. trio). Waldteufel: Vedno ali nikdar, valč. Gerlach: Prsti plešejo, polka. Knajzl; Slovenska koračnica (voj.
godba). Schonherr: Slavija. VValdteufel: Estudiantina, valček. Waldteufel; Espana, valček. Munsonius: Preženimo skrbi, polka. Zander: Java, valček. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Rozman: Srečni lovec, koračnica. Jenko: Junak, uvertura po srbskih
narodnih motivih. Arr. Leopold; Dvorakiana, fantazija po Dvorakovih motivih. Jaki: V cvetočem gaju, valček. Schirmann: Dubinuška, potpuri ruskih ciganskih romanc. Joh. Strauss; Valček poljuba iz operete Vesela vojna. 14.00: Poročila.
18.00: Gradba novih radijskih postaj
(univ. prof. g. M. Osana). 18.20: Massenet: Slike iz Alzacije (London, simf. ork., plošče). Nedeljsko jutro — Krčma — Pod lipami — Nedeljski večer. 18.40: Mesečni slovstveni pregled
(g. prof. Fr. Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
19.50: Šolska posvetovalnica (g. prof.
Etbin Boje). 20.00: Ruske romance, poje ga. Jelena Gorvat, balalajko igra. g. Vladimir Pique, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Mihailov: Romanca. Peroti; On je kriv. Dobrohotov: Valček. Andrev; Baletna slika. Harito; Spet sama. Frank; Zlat prstan. Troganovski: Ruska pesem. Andrev: Čardaš. Katjuša.
Fomin; Slobodna. Dobrohotov: Trepak. Tšernetski: Odidi, odidi. Drigo; Ej kitara. 20.45: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester): Borodin: Uvertura k op. Knez Igor. Musorgski; Slike z razstave, suita. Pogreznjen in pozabljen grad. — Procesija v Rusiji. — Groza kataf.
— Misterij smrti. — Prepir igra-jočih se otrok. — Ježa čarovnic — Velika vrata pred Kievom. — Ples piščet. — Trg v Limogesu. Parma: Fantazija iz op. Ksenija. Blodek; Fantazija iz op. Vodnjak. 22.15: Tamburice in mandoline (plošče) :
Althoff: Prijateljstvo, koračnica. Ritter; Bolero, španska fantazija. Što si tako žalostna. Idem šoran zeleni se trava. Startori; Sončni zahod. Czibulka: Ljubavna pesem.
Nazaj v Sorenro. Margutti: Zvonik, intermezzo. Amadei: Ples škratov.
Venček slovenskih koroških pesmic.
Jaki: Regiment po cesti gre, korač. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan $. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. O- 11-50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato pesmi iz starih dni. 12.40 O- 13-30 Napovedi. Objave. 13.50 Vokalni i. G. A. Trifunoviča. 14.20 Komorna glasba (O)-14.40 •. 17.05 ženska ura. 17.35 4 KO. 18.20 Zdravstveno predavanje. 18-35 Italijanske pesmi. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 J. Gotovac: Koledo. 20 Stefanovlč: »Uroš V.« - zvočna igra. 21 Violinski koncert (g. P. Toškov). 21.30 O- 21.40 22 O- 22.40 •. 22.50 Plesna glasba.
BEOGRAD H.
6 45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 1440 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas. • . 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 2005 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20 35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Socialni položaj novinarjev v Jugoslaviji. Govori Mihajlo Stankovič. 21 40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.52 Angleška ura. 22.40 •. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 'Napovedi. •. Objave. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 4 (Q). 12-30 Objave. 12.45 •• 13 05 O- 13 55 •. Tržna •. 16 50 Objave. 17 •. 17.15 Pevski 4 gdč. Van-de Zistler. 17 45 Otroška ura. 18 M. Bu-dimlič poje bosanske sevdalinke. 18.15 Pomembnejše glasbene prireditve v tednu (prof. St. Stražnicki). 19-25 Nacionalna ura. 19.40 20 Operetne arije in duete pojeta Ruža Cvetičanin in Milan
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranji spored. 9 L. Deli-bes: Suita iz baleta Sihija (O)- 9-10 Šolska oddaja. 9-35 O- 10 Madžarska oddaja. 10 30 O- 10 45 ženska ura. 11.05 Salonski kvintet. 12.05 O- 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 15-35 Predavanje. 15-40 Beethoven: Sonata v A-duru, op. m. 16 •• 16.20 O- 17 Pravljica. 17.10 Slovaško kulturno življenje. 17.30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi.
•	. 19.30 Predavanje. 19.40 Slovaške narodne pesmi. 20 Zvočna igra. 22 •. 22-15 O- 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6-10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 11 Salonski orkester. 11.55 Praga. 15 50 Praga. 17 Mladinska ura. 1715 Književno predavanje. 17.30 Praga. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19 25 Pisan spored. 19-55 Gledališka kronika. 20-20 4 zabavne gl. 20 Predavanje. 21 05 Praga. 21.10 Orkestralni koncert. 22.35 O-
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 Godba. 6-45 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 10 •- 10-10 Šolska ura. 11 Brno. 1215 •• 12.30 4 lahke glasbe. 14 • v nemščini. 15 O- 16 Pisan koncert. 17 Otroška ura. 17.15 Predavanje. 17-30 L. v. Beethoven: Godalni kvartet, op. 74. 18-20 O- 18-30 Delavska ura. 19 19.25 Brno. 20.50 Predavanje. 21.10 Brno. 22 •. 22.40 4 zabavne glasbe (O)-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 615
•	■ 6.30 Pisan 4- Koledar. Nasveti za gospodinje, nato O- 11 £ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12-15 •-12.35 4- 12-50 Lahka gl. 13-20 Plesna gl. 17.30 4 lahke glasbe. 18.15 Narodna gl. 18.45 Predavanje. 19 Klavirski 4. 19.30
•	. 19.50 Lahka glasba. 20 Simfonični koncert. 21.20 Lahka glasba. 21.45
22.05 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kvv London 49.10 m in 31.55 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 20.15 do 20.30, od 20.30 do 45 in od 20.45 do 21.
10.15 Jutranje bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solistični 4- 11 Šolska oddaja. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 16-15 4-Zvočna igra. 17 17 20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solistični $.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični | ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4• Zvočna igra. Variet£ ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA H.
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18 30, od 20.15 do 21.15 in od 22 do 1.00. Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw: Oddaja od 5.25 do 6.15, od 6.45 do 7.10, od 18 do 18.45, od 21 do 21.15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49,59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kvv.
4.57 Napovedi. O v nemščini. 5-15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 • v ital. 7.45
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23.15 • v nemščini. 18.15, 20.15, 22 in 045 • v franc. 18.45 • v poljščini, 19-30 • v ital. 21 • v nemšč. 21.15 • v poljščini. 22.15 • v nemščini. 22.30 Predavanje v nemščini. 22.45 • v ital. 23 • v angl. 23-15 • v nemšč. 23-30
•	v ital. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 #. 1130 Predavanje. 11.45 O-12.15 • v franc. 12 30 12-15 •. 1230
$. 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 & lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6.20 Telovadba. 6 40 O- 6-45 •. 6 55
Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 O- 16-30 Ženska ura. 17 ž Radijskega seksteta. 18 Otroška ura: Gašper-ček. 18.30 Predavanje. 19 O1- 19-15 Ženska ura. 19.30 •. 19-40 Stari plesi in arije za lutnjo. 20 Pet Beethovnovih sonat. 20 50 Oddaja za izseljence. 21.50 •■
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv
12.10 O- 1240 •. 13.30 Pisan 1430 *. 16.15 šolska oddaja. 17 • v slov. 17.15 # RO. 18 Predavanje. 18-25 Ciganska glasba. 19.10 •. 19-25 Simfonični 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 19 30 O- 20 20 25 Predavanje. 20 55 Ciganski orkester.
HoRBY 265-1131 100 kvv 12.05 O- 12-30 13 šolska ura. 13 30 4 RO. 14.25 Predavanje. 14.45 Otroci pojo. 17.05 Harmonika. 17.25 Branje. 17.45 O- 1.8-40 Predavanje. 19 19.30 Predavanje. 19.50 Kabaret. 20-30 Predavanje. 21 Orkestralni koncert. 2. E. VVesterg: Uvertura. 2. Fr. Liszt: Koncert za gosli in orkester. 3_- A. Dvorak: Slovanski plesi. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 čas. O- 815 Poročila. 16-40 Otroška ura. 17 čas. poročila. 17.15
Vojaška oddaja. 19 Domače novice. Nato 19-30 Kmetijska ura. 19.40 Pisana glasba. 20 čas. •.
Spored I.: 12 Borza. O- 12-25 Delavska ura. 13 Čas. •. 13-15 Citraški orkester. Vmes ob 14 •. 1445 •. 15 Borza. 2030 Komedija v 3 dejanjih. 22 Komorna glasba. Koncert kvarteta Ferko. 22.45 Spored H.: 12 Koncera zabavnega tria. 12-20 <? orkestra Augelini. 13 Čas. •. 13.15 Koncert po željah. 14 •. 14.45 •. 15 Pisana glasba. 15 40 Neapeljske pesmi. 20 30 Lahka glasba, (orkester Arlandi). 21.30 Koncert moderne glasbe. 22.15 Pisana glasba. 22.45
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kvv
7 Telovadba. 8-30 Jutranja pobožnost. 12 12 30 14 O- 14-40 $ lahke glasbe. 15.30 Pevski koncert. 16.30 Predavanje. 17.40 17.50 O- 19 •- 19-20 Kino orgle. 19.30 Pevski koncert. 20 10 Bachov in Mozartov koncert. 21 O- 22 05 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv 6-55 O- •■ O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Koncert lahke glasbe. 12.45 Poročila. 12.55 Pisan konc. 17 Zurich. 18.05 Mladinska ura. 18-25 O-
LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Striček v radiu vas
pozdravlja (g. Miroslav Zor). 12.00: Iz Schubertove zakladnice ski-cirke, fantazija: Schubert-Elman: Uspavanka. » Impromtu št. 3 v b. » Dvojnik (T. Šaljapin). » Smrt in dekle. » Adagio v A-duru. Godovski: Moment musical. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Salonski kvintet:
Puccini: Fantazija iz op. La Tosca. Macho: Pierrot-Serenada. Elgar: Ljubezni pozdrav. Urbach: Iz Godardovih skladb. Cačkes: Bosanska pesem. Osman Perez: Kreolska serenada. Gade: Romanesco, tango. 14.00: Poročila. 18.00: Radijski Jazz. 18.40: Živa znanost (g. prof. Miroslav
Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
19.50: Deset minut zabave (Pisana šara).
20.00: Pevski zbor »Cankar«:
Svetek: Zaprta so njena okenca. Marolt: O j tam za goro. Zganec: Pij mila pij. Dev: Ksem v pvaninco v vas hodu.
18.50 Predavanje. 19 O- 19-10 Predavanje. 19.25 Pevski koncert. 19.40 O- 19-50 • . 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 N. Gogolj: »ženitev«. 21 50
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 7 •. 7.15 Simfonični orkester. 7.30 Arije. 8 8-30 Operetna glasba. 12 Lahka glasba. 12.30 •. 12.46 Arije. 13 Zvoč-nai igra. 13.45 | lahke glasbe. 16 30 Harmonika. 17 O- 17-15 Operetna glasba. 17.45 Napevi. 18 Valčki. 18-15 Zvočne slike. 18.45 Salonski orkester. 19 •. 19-15 Glasbena igra. 19 45 Baletna glasba. 20 20-15 Operne arije.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v .portugalščini (oddaja za Brazilijo, 19.84 m). 1 30 Predavanje v španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19.84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19.84 m). 2.30 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25.55 m). 19.30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 2.30 • v angleščini za Severno Ameriko (25.55 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15-120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6.190 kc
Adamič: Od lastovke.
Bersa: Da mi je umreti.
Stajnov: Zagorelo je jasno son'oe (bolgar. nar.).
Schumann: Sanjarenje.
Adamič: Kje si svoje lice umila.
Mirk: Večerna.
20.45: Koncert operne glasbe (Radijski orkester):
Rossini: Uvertura k op. Viljem Teli.
arr. Kraus: Richard Wagner, kronološki potpuri.
Spontini: Predigra op. Vestalka.
Verdi: Balet iz op. Otello.
Verdi: Fantazija iz op. Ples v maskah.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Znani plesni orkestri (plošče):
Hellmann: Vse gre mimo, fox (orkester B. Geczy).
Richartz: Zvoki kastanjet (orkester B. Geczy).
A. Bortz: Mala Carmen, koračnica (ork. P. Kreuder).
Cole Porter: Begin the Biguine (orkester P. Kreuder).
Llossas: Večno sonce, tango (ork. L. Llossas).
Mohr: S tangom se začne (orkester L. Llossas).
Fenyes: Hvala prijatelj, fox (or. H. Bund).
Buday: Mogoče nisem ljubil še (orkester H. Bund).
Kirchstein: Baby (Zlata sedmori-ca).
Haentschel: Enkrat nekaj biti (Zlata sedmorica).
Konec ob 23. uri.
"Tjorek /. okiebva
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 616 Koncert. 6 36 Narodni izreki. 6.45 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. O- 11 50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.40 silmska glasba (O)- 13-10 Mussorgskega skladbe (Q)-13.30 Napovedi. Objave. 13 50 Narodni BO. 14-20 Zabavna 4 (Q)- 14-40 O- 17 Po Beogradu, reportaža. 17-25 4 lahke glasbe. 18 Ruska orkestralna glasba (O)-18-30 Tamburaški RO. 19.10 •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Sremske pesmi. 20 J. Dučič: Dubrovniški soneti. 2015 Chopinov 4. 20.40 Simfonični koncert beograjske Filharmonije. 21 40 • 22 40 •, nato plesna glasba.
BEOGRAD D.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 2105 Nemška ura. 21.20 Plošče. Nato ob 21.40 •• 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. Objave. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 4 (O)- 12-30 Objave. 12.45 13.05 O- 13-55 •- Tržna •. 16-20 Iz novejše hrvaške književnosti. 16-50 Objave. 17 •. 17.15 Pevski L 17.45 Kitarski 4- 18 Ruske romance poje M. Le-bedjev. 18.15 Gospodarski pregled. 18-30 Športno predavanje. 19-05 •- 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Prenos. 22 Napovedi. •. Objave. Plesna gl.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 3 Jutranji spored. 10 O- 10-10 Nemška šolska oddaja. 10-40 4 godbe na pihala. 11.05 Simfonična glasba. (O1)-12-05 O- 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 Pisan koncert. 15-30 Plesna glasba (Q). 16 •- 16-20 J- Haydn: Otroška simfonija (O)- 16-30 Madžarska oddaja. 17-30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18.45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Koncert zabavne gl. 20 Zvočna igra. 20 30 Orkestralni koncert. 21.15 Predavanje. 21-35 M. Reger: Pesmi. 22 •. 22.15 Lahka glasba. 23 • v nemščiii in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw 6.10 do 8 Praga. 9-10 Praga. 13.30 O-15.50 Praga. 17.20 Pisan koncert. 18 Prenos. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.55 Zvočnai igra. 20.55 Praga. 21 L. Spohr: Koncert v d-molu za gosli in orkester, op. 55. 21.30 O- 22 Nemška oddaja. 22.35. Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kvv
6.10 Budnica. Telovadba. 6.30 Godba. 6.45 7 Koledar. 7-05 Pisan koncert. 910 Šolska ura. 10-30 Iz čeških oper. 11 Pisan koncert. 1215 •. 12.30 4 salonskega orkestra. 13 30 Gospodarsko predavanje. 13-40 O- 14 • v nemščini, nato 4- 15 O- 15-20 Predavanje. 15-50 •- 16
4 lahke glasbe. 17 Mladinska tura. 17.20 Nemške balade. 17.40 A. Misek: Sonata v F-duru za kontrabas in klavir. 18 češka knjiga. 18-30 Delavska ura. 18-40 O- 19
•	- O' 19 55 Brno. 21 Koncert češke filharmonije. 22 •. 22 30 Pisan spored.
SOFIJA 352.9-850 100 kvv
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15
•	. 6.30 Pisan 4. Koledar. Nasveti za gospodinje, nato O- 11 4 lahke glasbe. 11-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 12.35 4- 12.50 Lahka gl. 13.20 Plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18.35 Predavanje. 18-50 4 RO. 19.30 •• 19-50 O- 20 Pevski 4 N. Hristo-va. 21 Ruske romance. 21.30 Lahka glasba. 21.45 21-55 Predavanje v nemščini. 22-05 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0-15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
London 49-10 m in 31-55 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 20-15 do 20-30, od 20-30 do 45 in od 20-45 do 21-7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 1015 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16-15 4-Zvočna igra. 17 17 20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični 4.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba, 21 Napovedi. •. 21-15 4. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA n.
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kvv. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18-30, od 20-15 do 21-15 in od 22 do 1-00-Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60kw: Oddaja od 5.25 do 6.15, od 6-45 do 7-10, od 18 do 18-45, od 21 do 21-15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49,59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kvv.
4.57 Napovedi. • v nemščini. 5-15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 • v ital. 7.45
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23-15 • v nemščini. 18.15, 20-15, 22 in 0-45 • v franc. 18 45 • v poljščini. 19.30 • v ital. 21 • v nenišč. 21.15 • v poljščini. 22.15 • v nemščini. 22.30 Predavanje v nemščini. 22.45 • v ital. 23 • v angl. 23-15 • v nemšč. 23.30
•	v ital. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 4. 11 30 Predavanje. 11.45 O-12.15 • v franc. 12 30 4- 12 15 •. 12-30 4- 13 •- 13.15 do 17 Pisan koncertni spored, Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glas-
ba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6.20 Telovadba. 6 40 O- 6-45 •. 6-55 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12-40 Iz VVagnerjevih oper. 16-30 Ženska ura. 17 4 RO. 18.10 Otroške pesmi. 18-30 Predavanje. 19 Pevski 4. 19.15 Svetovna kronika. 19 30 •- 19-40 Zvonjenje. 19 42 Starožitnosti. 20-15 Reportaža. 20-40 Koncert zabavne glasbe. 20-55 Pisan spored. 21-50 •-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 12.40 •. 13-30 O-14-30 •- 16-10 Otroška ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Plesna glasba (O1)- 17-40 Predavanje. 18.10 4 RO. 19.10 •. 19-25 Reportaža. 2015 Brahms: Kvintet za klavir. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
17.15 Predavanje v ukrajinščini. 18-40 Predavanje. 20 Poročila. 20.25 Predavanje. 20.55 Ciganski orkester.
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 4 lahke glasbe. 1230 13 Lahka glasba. 14 Zanimivosti. 14-15 Kabaret. 14.40 Šolska ura. 17.05 Otroška ura. 17.30 Recitacije. 18 O- 19 •- 19-30 Zanimivosti. 20 Koncert lahke glasbe. 20 40 Književna kronika. 21-10 Puccini: Mada-me Butterfly« (I. dej.; prenos iz Državne opere). 22 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 čas. O 8-15 Poročila. 16.40 Otroška ura. 17 čas. poročila. 17.15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. Nato 19.30 Predavanje. 19.40 O- 20 čas. •. Spored I.: 12 Borza, O- 12-25 Predavanje. 12-40 Koncert pihal. 13 čas. •. 13-15 Simfonični koncert. Vmes ob 14 •. 14 45 •-15 Borza. 20 30 Barilli: »Emiral«, opera v 1 dejanju. 2120 Predavanje. 21-30 Simfonični vokalni koncert. 22.45 •. Spored II.: 12 Opoldanski 4. 12.20 Citraški orkester. 13 Čas, •. 13-15 Moderna glasba. 14 •- 14-15 Predavanje. 14.25 Violinski koncert. 14.45 15 Pisana glasba. 15.40 Operna glasba. 20-30 Koncert pihal. 21 Komedija v 7 dejanja. 21.30 Ork. Pe-tralia (lahka glasba). 22.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kvv
7 Telovadba. 8-30 Jutranja pobožnost. 11.15 Predavanje. 12 4- 12-30 •- 14-20 O-14-30 Koncert RO. 17.40 •. 17.50 O-18-35 Predavanje. 19 •. 19-50 Zvočna igra. 20 20 Danski vokalni tercet. 21 •-Q. 22 Plesna glasba.
SOTTENS 440.1-677 100 kvv
6-55 O- •- O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Koncert lahke glasbe. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan konc. 17 Prenos 4. 18 Književno predavanje. 18.15 Jazz. 18.40 Predavanje. 19 Lahka glasba. 19.15 Pisan drobiž. 20 Napevi. 2020 L. v. Beethoven: Simfonija št. 1
(RO). 2050 Oddaja za izseljence. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7.15 Lahka glasba. 7.30 Arije. 7.50 O- 8 •. 8 30 Valčki. 8.45 Variete. 12 O 12.30 •■ 1246 Operetna glasba. 13 Pisan spored. 13.30 O- 16-30 Lahka glasba. 17 Operetna glasba. 17.15 Zabavni koncert. 17.30 Harmonika. 17-45 4- 18 Variete. 18.15 Zvočna slika. 18.30 Arije. 19 •. 1915 L. Delibes-jev festival, 19.45 Operetna glasba. 20 •. 20-15 Valčki.
VATIKAN	(kratkovalovna)
14-30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 18-84 m). 14-45 Predavanje v
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče do 7.45).
12.00: V sodobnem ritmu (plošče):
Irwing Berlin; Spomin, fox.
Hines, Woods: Rosetta, fox.
Molina Shahn: V pampi, tango.
Paracanica Serveto: Mati, tango.
Lengyel: Šuhajko, Šuhajičko, fox.
Šamko: Kač-kač-kačena, fox.
Kiister; Za malo dogodivščino, tango.
Kotscher: Mali harmonikar, tango.
Naumov: Derviš, slowfox.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Sprehod po Balkanu (plošče):
Moj očka ima konjička dva (M. Je-lačin in D. Žagar).
Jest pa eno ljubico imam (ista).
Hrvatski napjevi (B. Vičar).
Hrvatsko prelo (B. Vičar).
Hand: Hrvatski ples št. 2, 5 (voj. godba).
Oj jesenske duge noči (kvartet Li-sinski).
Grivna (Sofka).
Sagradiču šajku (Sofka).
Kolubarka - kolo (Steva Nikolič).
Stevino kolo (Steva Nikolič).
Hai pitiz, pitiz (rumunska narod.).
Lampa (Fanica Luca).
Parafraza na romunske plese v A-duru (klavir, Jonescu).
Spasov: Hajde Todoro (Zbor Gu-sla).
Pokojnici (Zbor Gusla).
Radomirsko horo (klarinet in harmonika).
14.00: Poročila.
18.00: Mladinska ura: Anton Janša, slovenski čebelar. Zgodovinska igra v 9 slikah, napisal Arnošt Adamič. Izvajajo člani Radijske igralske družine, vodi ing. I. Pen-gov.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
19.50: Uvod v prenos.
20.00: Prenos iz ljubljanske opere.
angleščini (oddaja za Filipine, 19-84 m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19-84 m). 16 Predavanje v angleščini. 20.30 Predavanje v nemščini. 21 Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48-47). 14.30 • v angleščini za Indijo (19.84 m). 20 • v angleščini za Evropo (48.47 m). 20.30 • v nemščini za Evropo (48.47 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New Yoik).
19.84 m - 15120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
V 1. odmoru: Glasbeno predavanje
(g. V. Ukmar). v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4- 7.45 Poročila. 11.30 Objave. O- H-50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato plesi iz starih dni. 12.30 Narodne pesmi. 1310 O- 13-50 Violinski koncert g. M. Di-mitrijeviča. 14-20 Tamburaški RO. 14.40
•	. 17.05 Naš šport. 17.25 4 na violončeju. 17.55 O- 18-20 Naše startne. 18 30 O-19.10 •■ 19 20 Nacionalna ura. 19.25 Naša vojska. 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 2140 •- 22-40 •-
BEOGRAD H.
6-45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Glasbeni pregled. Predava g. Mihajlo Vukdragovič 21.40 Poročila. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. Objave. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 4 (O)- 12-30 Objave. 12.45 13 05 O- 13-55 •- Tržna •. 16-50 Objave. 17 17.15 4 RO. 18.15 Kate-dralis: Radio portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 18 30 Nove knjige in revije. 19.05 •• 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Nemščina. 20 Tamburaški 20.30 Pesmi VI. Vidriča. 20 45 Koncert ruske glasbe. 22 Napovedi. •. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranji spored. 10.30 šolska oddaja. 16 •■ 16.,20 Slovaške narodne pesmi. 17.15 Predavanje. 17.30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Pre-
davanje. 19.40 Plesna glasba. 20 Predavanje. 20 20 Koncert zabavne glasbe. 21 Zvočna igra. 21.40 Plesna glasba. 22 •• 22.15 O-
BRNO 922-325.4 32 kw
6-10 do 8 Praga. 11 Praga. 12 30 4 RO. 15.50 Praga. 16 4 RO. 17 Predavanje. 17.15 Praga. 17.30 O- 17-40 Pevski 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19 25 Pisan koncert. 2005 Predavanje. 2015 Nemška oddaja. 20-35 Praga. 22 Nemška oddaja. 22-35 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6-30 Godba. 6.45 •- 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 10 •• 1010 šolska ura. 10.35 O- 10 40 ženska ura. 11 Zabavni .$. RO. (Brno). 12.15 12.30 Brno. 1330 Gospodarsko predavanje. 13-40 O- 14 • v nemščini, nato 4. 15 O- 15-20 Brno. 15-50 16 Brno. 17 Kmetijska oddaja. 17-30 H. Pe-rirca: Suita za godalni kvartet. 18 Iz književnega sveta. 19 •. 19.15 Predavanje. 19.25 Brno. 20 05 Zvočna slika. 20.35 Pevski koncert. 21-25 L. v. Beethoven: V. simfonija v c-molu. 22 Napovedi. •. 22 30 M. Kabelač: Fantazija za klavir in orkester, op. 1. 22.50 O-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15 • - 6-30 Pisan 4- Koledar. Nasveti za gospodinje, nato O- H £ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 12.35 4. 12.50 Lahka gl. 13.20 Plesna gl. 17.30 Otroška ura. 18-30 # lahke in plesne glasbe. 18-45 Predavanje. 19 Koncert lahke glasbe (RO). 19.30 •. 1950 Lahka glasba. 29 Giordano : »Andre Chenier«.
2145 •- 22-05 Zabavna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0-15 877 kc - 342,1 m - 70 kw London 49-10 m in 31-55 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 20-15 do 20-30, od 20-30 do 45 in od 20-45 do 21.
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 1015 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4■ Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4• 16-15 4-Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solistični £.18.30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA II,
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18.30, od 20.15 do 21.15 in od 22 do 1.00. Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw: Oddaja od 5.25 do 6.15, od 6.45 do 7.10, od 18 do 18.45, od 21 do 21.15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49,59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kw.
4.57 Napovedi. • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 • v ital. 7-45
&V&&CL 2. oktobrih
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23-15 ® v nemščini. 18.15, 20.15, 22 in 0-45 • v franc. 18 45 • v poljščini. 19.30 • v ital. 21 • v nemšč. 21.15 • v poljščini. 22.15 • v nemščini. 22.30 Predavanje v nemščini. 22.45 • v ital. 23 • v angl. 2315 • v nemšč. 23 30
•	v ital. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 11-30 Predavanje. 11.45 O-12-15 • v franc. 12 30 12 15 •. 12 30 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc! 18.30 i lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6 20 Telovadba. 6.40 O- 6.45 •. 6.55 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 & RO. 16 30 ženska ura. 17 Bern.
18	Otroška ura. 18-30 Mladinska oddaja.
19	Predavanje. 19.30 8. 19 40 Bazel. 20 Igra v narečju. 2050 Orkestralni koncert. 21.50 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv 12.10 Zborov 12.40 12.55 Klavirski 13-30 Koncert vojaške godbe. 14.30
•	■ 1615 Predavanje. 17 • v slovaščini. 17.15 Predavanje. 17.45 Ciganski orkester. 18-30 Gospodarsko predavanje. 18.55 Valčki. 19.10 •. 19.25 Predavanje. 19-55 4 RO. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 18.30 Pevski koncert. 19.25 Predavanje. 20 20.25 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
12 05 Harmonika. 12.30 •. 13 Reportaža. 13.30 španska klavirska glasba.
13	50 Predavanje. 14.10 £ lahke glasbe. 17.05 Solistični koncert. 17-30 Predavanje. 17.55 O- 19 •■ 19-30 Branje. 19.45 4 vojaške godbe. 20 30 Zvočna igra. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 Čas. O- 815 Poročila. 16.40 Otroška ura. 17 čas. poročila. 17-15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. Nato 19.30 Pisana glasba. 19.45 Za filateliste.
20	Čas. •.
Spored I.:
12 Borza, O- 12-25 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 Koncert orkestra Augelini.
14	•. 14.15 •• 15 Borza. 20 30 Reklamni 4 lažje simf. gl. 21.30 Violinski koncert. 22.10 Lahka glasba. 22.45 •.
Spored H.: 12 Pevci na Q. 12-20 Pisana glasba.
13	čas. •. 13.15 Koncert operne glasbe.
14	•. 14.15 Predavanje. 14-25 14.45
15	Zabavni trio. 15.30 Prizor. 20-30 Lahka glasba (ork. Petralia). 21-15 Moderni orkester. 22.15 Zborovski 22.45 ••
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Jutranja pobožnost. 10.15 Predavanje. 12 Koncert 12 30 14.10 Šport. 14 30 O- 14-40 Chopinov koncert. 15 <£ lahke glasbe. 1630 Predavanje. 17.40 •• 17.50 O- 18-35 Predavanje. 19 •. 19.50 & RO. 20.40 Zvočna slika. 21 •. O- 22-15 O- 22-20 i na violončelu.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- •■ O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Koncert lahke glasbe. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan konc. 17 Bern. 18 Mladinska oddaja. 18-55 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Predavanje. 2015 ženska ura. 20.40 Simfonični koncert. 21.05 Schumann.: Kvintet. 21.45 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7.15 Operna glasba. 7.30 Harmonika. 7.50 O- 8 8.30 Valčki. 8.45
Arije. 12 Baletna glasba. 12-10 O- 12 30 • ■ 12-45 Arije. 13 »Amologija«, zv. slika. 13 30 Kino-orgle. 13.45 O- 14 Harmonika. 16 Orkestralna glasba. 16-30 Zabavna glasba. 17 Operetni 17-15 Simfonične uverture. 17.30 Domača glasba. 17.45 Arije. 18 Variete. 18.15 Zvočna slika. 18.30 Valčki. 18.45 Lahka glasba. 19 19.15 Zvočna igra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 20-30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19.84 m). 21 Predavanje v španščini (Oddaja za Evropo, 48.47 m). 20 • v francoščini za Evropo (48.47 m). 20-30 • v francoščini za Afriko (19.84 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19 84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
&drtzk 3: aktoJmi
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Koncertni plesi (plošče):
Glazunov: Orientalski ples (Simf. ork. iz Filadelfije).
Rih. Strauss: Salomin ples (Londonski simfonični orkester).
Dvorak: Slovanski ples št. 1 (Londonski simf. ork.).
Meyerbeer: Ples z bakljami (Berlin. filh. ork.).
Saint Saens: Ples okostnjakov (Berlin, filh. ork.).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Veseli godci:
Pilat: Moravska koračnica.
Žita: Na livadi, valček.
Seidl: Zaljubljena, polka.
Jaki: Pozdrav iz daljave, mazurka.
Kosmak: Spomladi, polka.
Vačkar; Moravenka, lendler.
Kosmak: Gumbiček, polka.
Pilat: Pred hišico, valček.
Pilat: Božiča, polka.
Žita: Vesela mladina, koračnica.
14.00: Poročila.
18.00: Pester spored Radijskega orkestra:
Gregorc: Rasti, rasti rožmarin, koračnica.
Jaki: Idealisti, valček.
Čajkovski: Elegija (G-dur).
Thomas-Urbach: Mignon — spomini, fantazija.
Roland: Zlati čas, lirični intermezzo.
18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič).
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
19.50: Deset minut zabave.
20.00: Samospevi g. Drago Burgerja,
pri klavirju g. prof. M. Lipovšek:
Savin: Pismo. Parma: Poslednja noč. Gotovac: Pijem. Prohazka: Večer.
Mozart: Arija Tanina iz op. Čarobna piščal. Savin: To je tako. Parma: Projekt. Savin: Marica. Gotovac: Na nočištu. Savin; Ljubica zdaj je dan. Leoncavallo: Glumači — pesem ba-jaca.
20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe;
Vincent d' Indy: Simfonija za orkester in klavir po motivih francoske nar. pesmi v 3 stavkih. (Ork. konc. društva Lamoureux). C. Franck: Simfonične varijacije za klavir in orkester.
1.	Poco allegro.
2.	Allegro quasi andante.
3.	Molto piu lento.
(klavir: Alfred Cortot in London. simf. orkester.) A. Roussel: Tretja simfonija v g-molu v 4 stavkih.
(Koncertno društvo Lamoureux.) 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih igra Radijski orkester:
Mendelssohn-Bartholdy: Sen kresne noči, uvertura. Grieg: Erotika.
Lehar: Potpuri iz opte. Friderika. Šafranek-Drabek: Ruska romanca. Translateur: Pomladni čar, valček. Čerin: Koračnica po narodni pesmi »Škrjanček poje«.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6-36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 7-45 Poročila. 11.30 Objave. O- H-50 Poro-
čila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato (O)- dalmatinske pesmi. 12.40 Zabavni I (O). 1310 O- 13 50 Zabavni koncert BO. 14 40 ® 17-05 Dijaška oddaja. 17.50 O- 18-20 Solo pesmi pri Srbili. Predavanje. 18.35 O 19 10 ®. 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Tamburaški RO. 20 Zabavna ura. 21 4 Havajskega kvarteta. 21.30 Vokalni 4 (O)- 21-40 Napovedi. •. 22 Jugoslovanske pesmi, 22 30 O- 22.40 ® 22.50 Plesna glasba (O)-
BEOGRAD II.
6-45 Čas. ®. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 © v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 ®. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
19.20 Nacionalna ura. 19.40 © v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska, ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Zakonodaja za mladoletne v Jugoslaviji. Govori g. dr. Metod Dolenc. 21.40 ©. 21.55 Franc. ura. 22.10 Ital. ura. 22.25 Angleška ura. 22 40 9. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za: Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. ©. Objave. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 4 (Q)- 12 30 Objave. 12.45 ©. 13 05 O- 13-55 ©. Tržna ©. 16-50 Objave. 17 ®. 17.15 Slovanske pesmi poje št. ščukanee. 17.45 Predavanje. 18 Šla-gerji. 19.05 ©- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Bosanske sevda-linke. 20-30 4 na violončelu (Viktor E. Košcica). 21 Koncert Ciril-Metodovega zbora. 21.30 Koncert lahke glasbe. 22 Napovedi. ®. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.15 Ženska ura. 11.30 4- 12-05 Komorna glasba, (O)- 12-30 ®- 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 15.30 O- 16 ®. 16-30 Za naše vojake. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-30 ® v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 ® v nemščini. 19 Napovedi. ®. 19 30 Predavanje. 19.40 £ RO. 20 Veseloigra. 20.20 Plesna glasba. 20.40 Predavanje. 21 Koncert komorne glasbe. 22 22.15 4 ciganske godbe. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
610 do 8 Praga. 11.05 Salonski trio. 13.40 Praga. 17 Predavanje. 17.15 Praga. 18 20 Delavska ura. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 4 zabavne glasbe. 20.05 Praga. 20-25 Zborov in orkestralni koncert. 20-55 Praga. 22 Nemška oddaja. 22.35 Plošče.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6.30 Godba 645 ®. 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. !0 ©. 1010 šolska ura. 11 15 Brno. 12.15 O. 12.30 4 zabavne glasbe. 13 30 Gospodarsko predavanje. 13.40 O- 14 © v nemščini, nato 4. 15 Q. 15.20 Predavanje. 15 50 ©• 16 Zborov 4. 17 Predavanje. 17.15 Koncert češke duhovne pesmi. 17.45 Iz raporterjevega zap'snika. 18-20 "O-18 30 Delavska ura. 19 ®. 19 25 Brno (zabavni koncert). 2005 Predavanje o nemški književnosti. 21 Zd. Stčpanek: »Strel« - zvočna igra, 22 ®. 22.40 G-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5	45 Budnica in jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 ®. 6.30 Pisan 4. Koledar. Nasveti za gospodinje, nato O- 11 # lahke glasbe: 11-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4- 12.15 12.35 4. 12.50 Lahka gl. 13.20 Plesna'gl. 16.30 4 lahke in plesne glasbe. 18 30 Pesmi. 19 Zborov 4. 19.50 4 BO. 20.30 Bolgarska simfonična glasba. 21-30 Koncert lahke in plesne glasbe. 21-45 ®
21.55 Predavanje. 22-05 Plesna glasba. *
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391.1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23®0 15 877 kc - 342 1 m - 70 k\v London 49.10 m in 3155 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 2015 do 20.30, od 20-30 do 45 in od 20.45 do 21.
7 ®. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8-10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. ®. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4. 16.15 4. Zvočna igra. 17 ®. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. ®. 1815 Predavanje ali solistični £.18 30 Pisan spored. 19-20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. ®. 21.15 4. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®. ANGLIJA II.
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18.30, od 20.15 do 21.15 in od 22 do 1.00. Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60kw: Oddaja od 5-25 do 6.15, od 6-45 do 7.10. od 18 do 18-45. od 21 do 21.15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49.59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kw.
4.57 Napovedi. ® v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 ® v češčini. 6-15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 • v ital. 7.45
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23-15 • v nemščini. 18-15, 20-15, 22 in 0-45 ® v franc. 18 45 • v poljščini. 19.30 ® v ital. 21 • v nemšč. 21.15 • v poljščini. 22.15 • v nemščini. 22,30 Predavanje v nemščini. 22.45 • v ital. 23 • v angl. 23-15 • v nemšč. 23-30
•	v ital. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 4. 11-30 Predavanje. 11.45 O-1215 • v franc. 12 30 4. 12 15 0. 12.30 4. 13 ®. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18 15 • v franc- 18.30 4 lahke glasbe. 19 30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6	20 Telovadba. 6 40 Q. 6 45 ®. 6.55
Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švi-
carskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 4 vojaške godbe. 16.30 Oddaja za bolnike. 17 Lausama. 18 Iz pokliene posvetovalnice. 18-10 O- 18-30 Predavanje.
19	O- 19-20 Predavanje. 19.30 ©. 19-40 W. 19.55 Uvod v prenos opere. 20 Verdi: »Aida«. - Prenos iz Ziiricha. 21-50 ©.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 RO. 12 40 ©. 13 30 Ciganski orkester. 14.30 ®. 16.15 Ukrajinska oddaja. 17 • v slovaščini. 17.15 4 lahke gl 17.45 Predavanje. 18-15 Klavirski 4. 18.40 Kmetijska ura. 1910 ©. 19.25 O- 20.10 L. Villani: »Asiski svetnik«, igra. 21 © v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščni.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 16.15 O- 18.45 Koncert. 20 ©■ 2025
Ciganski orkester.
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 4 lahke glasbe. 12.30 ©. 13.10 4 RO. 14 Branje. 14 20 Lahka glasba. 14.40 Norveška oddaja; za šole. 17 05 Večernice. 17.30 Otroška ura. 18 W. 18.45 Razgovor. 19 ©. 19.45 Predavanje. 20-15 Kabaret. 20-45 F. Mendelssohn: Rapsodija za radio (Lindfor). 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 čas. O- 8 15 Poročila. 16.40 Otroška ura. 17 Čas. poročila. 17.15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. Nato 19.05 Verska glasba. 19.30 ženska ura 19.35 Humor. 19.45 Pisana glasba. 20 čas. ®.
Spored I.: 12 Borza. 12 25 Predavanje. 12 40 Klavirski koncert. 13 čas. ®. 13.15 Moderna glasba. 13-35 Prenos vojaške glasbe iz Nemčije. 14 ®. 14.45 ®. 15 Borza. 20-30 Giordano: »Marijin mesec«, liričen prizor v i dej. Casella: »Beneški kon-vent«, balet v 1 dej. 22 Plesna glasba.
Spored II.: 12 Pisana glasba-. 12.20 Moderna gl. 13 čas. ®. 13.15 Pisana glasba. 14 ©. 14.45 • . 15 Plesna glasba. 15 30 Citraški orkester. 20.30 Iz zvočnih filmov (O')- 21 Lahka glasba. 22 Citraški orkester. 22.45 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Jutranja pobožnost. 10.15 Predavanje. 12 Koncert 12.30 •• 14 20 O- 14-30 4 lahke glasbe. 15.20 Branje. 16-30 Predavanje. 17.40 ®. 17 50 C-18.35 Predavanje. 19 ®. 19.40 O- 20.10 Simfonični koncert L. Glass: Simfonija št. 4, e-mol, op. «.21 ® 22 Predavanje.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6-55 O- •■ O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Koncert lahke glasbe. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan konc. 17 Prenos 4. 18 ženska ura. 18.20 Pevski 4. 18.40 O- 19 Predavanje. 19 10 O-19.20 Predavanje. 19.35 Plošče. 19-50 • -
20	Odmevi iz raznih krajev. 20-30 Švicarski napevi. 20.50 Predavanje. 21-10 Klavirski koncert. 2150 ®.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 7.15 Lahka glasba. 7.30 Operetna glasba. 8 8 30 Baletna glasba. 8.45 Harmonika. 12 Salonski orkester. 12-15 O -po željah. 12.30 ®. O1- 13 Zvočna sli-
ka. 13-30 Operni orkester. 13 45 Koncert domače glasbe. 14 Simfonični orkester. 16 Harmonika. 16.15 Valčki. 16 30 Operetna glasba. 16-45 Kino orgle. 17 Lahka glasba. 17.30 Simfonična glasba. 17.45 Operna glasba. 18-15 Otroška ura. 18.45 O- 19 Poročila. 19-20 Pisan glasbeni spored.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
11.00: Šolska ura: Bodimo prijatelji! Razgovor o varstvu živali (vodi g. Miroslav Zor).
12.00: Po naših stezicah (plošče):
Knajzl: Slovenska koračnica (godba 40. pp. Triglavskega).
Schonherr: Slavija, koračnica (godba 40. pp. Triglavskega).
O. Dev; Barčica (Ljubljan. zvon).
Bravničar: Slovenski plesi (rad. orkester) .
Lipovšek: Večer (klavir: M. Lipovšek).
D. Švara: Andante iz klav. sonate (D. Švara).
Prelovec-Bernard; Pomlad prav luštno je (M. Rus in RO.).
Arnič: Koračnica (Vojaška godba).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Radijski salonski orkester (vodi g. V. Novšak):
Gregorc: Kranjskogorska korač.
Metra: Kornevilski zvonovi, valček.
Rajhenič: Sončna Dalmacija, venček.
Blon: Ura z godbo, glasbena slika.
Krome: Mali postiljon, intermezzo.
Kalman: Grofica Marica, venček.
Ziehrer: Daj, daj srček nazaj, valč.
Urbach: Zvonovi miru, koračnica.
14.00: Poročila.
14.10: Tedensko poročilo Tujskopro-metne zveze.
13.00: Ženska ura: Vzgoja otrok v predšolski dobi (ga. prof. Anica Čeme jeva).
18.20; Citraške točke (plošče):
Freundorfer: Veselo življenje, koračnica.
Freundorfer; Južna kri, polka.
Ručman: Pomlad prihaja, glasbena slika.
Holz: Valse elegante.
Swoboda: Ljubavni čar.
Jessel: Svatbeni sprevod rožice.
18.40: Varstvo živali (g. dr. A. Koren).
19.00: Napovedi, poročila,
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
19.50: O izseljencih (gdč. Julija Šu-šteršič).
20.00: Gerbičeva ura. Sodelujejo: A-kademski pevski kvintet, g. prof. Pavel Šivic (klavir solo) in g. Srečko Koporc (uvodna beseda).
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20-30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48.47 m). 12 — srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9-660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Predigra in fuga 1. XI. št. 5. Mazurka 1. X. št. 5. Mazurka 1. XII. št. 5. Deklica mila. Slutnja — Pastirček. Kakor dih (tenor solo). Romanca 1. IV. št. 1. Mazurka 1. X. št. 1. Spominski list 1. VI. št. 6. Kam? (bariton solo). Ni je drage — Slavček daj mi... Rožmarin. Impromptu 1. V lil. št. 6. Salonska mazurka. Sundečič, koračnica. Slanca — Vabilo. Ne bom je nosil. Srbska narodna. 21.20; Koncert slovenske glasbe (Radijski orkester): Parma—Bernard: Fantazija iz op. Urh, grof Celjski.
Škerjanc: Žlahtni meščan, suita: Uvertura — Arabski ples — Arija — Turška koračnica -— Me-nuet in chaconne — Finale (galop).
Lipovšek: Nočna pesem. Adamič: Spominski list. 22.00; Napovedi, poročila. 22.15: Zabavni koncert Radijskega orkestra:
Rust; Poletni dan na Lidu, uvertura.
Siede: Sončen dan, intermezzo. Gregorc: Iz gozdne tišine, romanca.
arr. Urbach; Fantazija iz Adamovih skladb. Waldteufel: Pozabijenje, valček.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6.36 .Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 4- 7-45 Poročila. 11.30 Objave. 0 H-50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato O- 12.40 Narodne pesmi. 13-10 O- 13-50 Violinski koncert g. M. šimara. 14.20 O-14 40 17 05 Jugoslavija na delu. Predavanje. 17.25 | RO. 18 20 Kako nas drugi gledajo. Predavanje. 18 30 Pesmi. 19-10 • - 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Muslimanski večer. 21 Simfonični koncert BO. Beethoven: I. simfonija. Weber: čarobni strelec. 21.40 Napovedi. •. 22 Slavni pevci (O1)- 22.40 •. 22.50 O-
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14
Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19 40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Gospodarski pregled. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. Objave. 0 12 Zvonjenje, nato pisan 4 (Q). 12.30 Objave. 12.45 •. 13.05 O- 13 55 •. Tržna •. 16-50 Objave. 17 17.15 Operne arije poje Vera Grožej. 17.45 Splitske pesmi. 18-55 Šport. 19 Napovedi. •. 19 25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Tamburaški 4- 20-45 Pesmi Jakova Gotovca. 21-15 Klavirski 4 Dore Gušič. 22 Napovedi. •.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranji spored: 10-30 Šolska ura. 12-05 Pisan koncert. 12.30 •. 12 50 Predavanje. 13 Opoldanski koncert. 15.30 4 zabavne glasbe. 16 •. 16-30 Madžarska oddaja. 17.30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-30 Predavanje. 19.40 Valčki (RO). 2010 Veseloigra. 2030 Orkestralni koncert. 21 Slams sum. 21.30 Klavirski koncert. 22 •. 22.15 Plošče.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 11 Praga. 12-30 4 RO. 13.30 Praga. 16 | RO. 17.15 Predavanje. 17.30 Praga. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19-45 Pisan spored. 20-15 Nemška oddaja. 22.35 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6-30 Godba. 6-45 •- 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert.
10	•. 10.10 M. Ostrava. 10.45 Ženska ura.
11	4 lahke glasbe. 12.15 •. 12.30 Brno. 13-30 Gospodarsko predavanje. 13 40 O-14 • v nemščini, nato 4. 15 0. 15 20 Predavanje. 15.50 •• 16 Brno. 17 10 0 17-15 Predavanje. 17.30 V. Novak: Klavirski kvartet v c-molu, op. 7. 18 Predavanje. 18.25 Pisarn spored. 2020 Reportaža. 20 45 Koncert serenad. 21.15 Jaroslav, Vrchlicky. Predavanje. 21.30 K. B. Ji-rak; Serenada za godalni kvartet, op. 39. 22 22.35 0
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5 45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 • ■ 6-30 Pisan Koledar. Nasveti za gospodinje, nato O' H & lahke glasbe. 11-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •. 12.35 4- 12.50 Lahka gl. 13.20 Plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 4 lahke in plesne glasbe. 18.45 Predavanje. 19-05 Gou-nod: »Faust«. 19.45 •. 21.45 ©, nato plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342 1 m - 70 kw London 49.10 m in 31.55 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 20.15 do 20.30, od 20.30 do 45 in od 20.45 do 21.
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •.
rpetek 4. ekteh"**
13-10 Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 16-15 Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični $.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični & ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA n.
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18 30, od 2015 do 21.15 in od 22 do 1.00. Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw: Oddaja od 5.25 do 6.15, od 6.45 do 7.10, od 18 do 18.45, od 21 do 21.15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49,59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kw.
4.57 Napovedi. • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 • v ital. 7.45
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23 15 • v nemščini. 18.15, 20.15, 22 in 0 45 • v franc. 18.45 • v poljščini. 19 30 • v ital. 21 • v nemšč. 21-15 • v poljščini. 22-15 • v nemščini. 22.30 Predavanje v nemščini. 22.45 • v ital. 23 • v angl. 23-15 • v nemšč. 23.30
•	v ital. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 11.30 Predavanje. 11.45 O-12.15 • v franc. 12 30 1215 •. 12 30 13 •• 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v franc. 18-30 # lahke glasbe. 19 30 Skeč in zabavna glasbai. 20.15 • v franc. 20 30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6 20 Telovadba. 6-40 O- 6-45 •. 6-55
Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 £ RO. 16 30 ženska ura. 17 Lugano.
18	O- 18-35 Predavanje. 19 Predavanje.
19	05 Predavanje. 19 30 •. 19 40 Koncert Debussyjevih skladb. 20.15 Presenečenja. 20.20 Koncert. 21.50 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 vojaške godbe. 12-40 •. 13.30 4 RO. 14 30 16.15 šolska oddaja. 17 • v slovaščini. 17.15 Klavirski koncert Chopinovih skladb. 17.45 Reportaža. 18-10 4 RO. 18-30 šport. 19.10 •. 19 25 Reportaža. 19.55 4 lahke glasbe. 21 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 20 •. 20.25 Predavanje. 20.55 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 O- 12-30 •- 13 V šolah pojo. 13-30 Plesna glasba. 14 Predavanje. 14-30 Vio-
linski in klavirski 4- 17-05 Mladinski 4-17.05 Mladinski koncert. 17 30 O- 18-30 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Predavanje. 20 | lahke glasbe. 20-30 Zvočna slika. 21 Simfonični orkester. 22 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7-30 Poročila. 8 Čas. Q 8-15 Poročila. 16.40 Otroška ura. 17 Čas. poročila. 1715 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. Nato 19.30 Predavanje. 19.40 Violinski 4. 20 Čas. •.
Spored I.: 12 Pisana glasba. 12.25 Delavska ura. 13 Čas. •. 13-15 Koncert orkestra Auge-lini. 14 •- 14-45 Poročila. 20-30 Simfonični koncert. 21-30 Branje. 21.40 Citra-ški orkester. 22.45 •.
Spored II.: 12 Zabavni trio. 12.30 Lahka glasba.
13	Čas. •. 13.15 Koncert simfonične gl.
14	14-25 Pisana glasba. 14.45 •. 1515 Italijan.-brazilski koncert. 20-30 Komedija v 1 dej. 21 Lahka glasba (ork. Pe-tralia). 22.10 4. 22.45
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranja pobožnost. 10.15 Predavanje. 12 Koncert 12 30 14 O- 14-30 Pisan 4. 15-15 Otroška ura. 16.30 Predavanje. 17 Igra. 17.40 •. 17 50 Lahka glasba. 18-35 Predavanje. 19 19.30 Glasbena igra. 21 O. 21.25 O- 21-30 Danski humor in satira. 22 Plesna gl.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6-55 O- O- 11 Sk"pna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Koncert lahke glasbe. 12-45 Poročila. 12-55 Pisan konc. 17 Lugano. 18 Predavanje. 18-10 $ lahke glasbe. 18.50 O- 19 Zabavna glasba. 19.15 Pisan drobiž. 19 50 •. 20 Gounod: »Faust«. 21 »Ulikses in Sirene«, zv. igra. 21.45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •• 7.15 Pisan 8 •. 8 30 Kino orgle. 8.45 Valčki.. 12 Domača glasba. 12.15 O-12.30 12.45 Filmska glasba (O)- 13 Zvočna slika. 13.30 •. 13.35 Operetni napevi. 13-45 Baletna glasba. 18 Pisan 18.15 Zvočna slika. 18.30 O- 19 •■ 19-15 Simfonični orkester.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini (oddaja za Kanado, 25.55 m). 1.30 Predavanje v španščini (oddaja za Srednjo Ameriko, 19.84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno Ameriko, 19.84 m). 2030 Versko predavanje v nemščini (odd. za Evropo 48.47 m). 1 • v francoščini za Kanado (25.55 m). 20.30 Predavanje v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenvvich) — 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15-120 kc; 25 55 m - 11 740 kc 3106 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
Sobota 5. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Za mene, za njega, za te, se v pisani vrsti plošče vrte.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Za mene, za njega, za te, se v pisani vrsti plošče vrte.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Predstava »Pav-lihovega odra« (prenos iz velikega študija):
a)	Ukradeni zobotrebec, predigra.
b)	Pavlihove tri batine, lutkovna igra v enem dejanju.
17.30: Med igračkami (plošče).
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester;
Jaki: Brez vojaštva ni življenja, koračnica.
Kochmann: Florentinski valček.
Kockert: Življenje v Napulju, intermezzo.
Schmalstich: Fantazija o pesmi »Podarim ti cvetje«, iz Zellerjeve opte. Tičar.
Suppe: Fatinica — fantazija.
Belti-Pilinsky; Caprice hongrois, intermezzo.
Vodopivec: Pavliha pripoveduje, intermezzo.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Zunanjepolitični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar).
20.30: »V lepih, starih časih«. — Pisan večer, napisal Jože Vomber-gar. — Nastopajo: Meta, stara ženica, Jera, stara ženica, terice. Mana, dekle, gospodinja, Primož, star fant, Tone, Peter, Janez — fantje, ded Jan če, otrok, Janez Vrbek, berač.
Izvajajo člani radijske igr. družine,
vodi ing. I. Pengov.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Za dober konec tedna igra Radijski orkester
Jaki: Pogumno naprej, koračnica.
Blume: Menuet in Sarabanda iz god. kvarteta »Domača glasba«.
Gregorc: Smuk, galop.
Černik: Kozaški pesem.
Kotscher: Madeira, tango.
Ondraček: Es- As, polka.
Blon: V brzovlaku, galop.
Sehonian; Arabeska, serenada za godalni orkester.
Kriiger-Hanschmann: Vedno imam srečo, interm.
Marenco-Jaki: Galop iz baleta »Ex-celsior«.
Gregorc: Na korajžo, koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Telovadba. 6.16 Koncert. 6-36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50
Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan 7-45 Poročila. 11.30 Objave. Q. 11.50 Poročila o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12 40 Q. 1310 O- 13 40 Pesmi. 1410 Češka glasba (Q). 14.40 ® 17.05 Mted:nska ura. 17.35 4 RO. 18-20 Oktualnosti. 18.30 O P° željah. 19.10 ®. 19.55 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi iz balkanske vojne 1 1912. 20-50 Prenos koncerta cerkvenega zbora iz Regens-burga. 21.20 O- 21.40 ® 22 Lahka glasba. 22.40 •. 22.50 O- 3-15 Plesna glasba (O).
BEOGRAD II.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 © v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 ® YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas. ®. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 © v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Balkanski pregled. 21.40 e. 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	, čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. •. Objave. O- 12 Zvonjenje, nato pisan | (Q). 12 30 Objave. 12.45 ®. 13 05 O- 13-55 ®. Tržna •. 16.50 Objave. 17 ®. 17.15 $ RO. 19.05 ®. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Anglešč:'na. 20 Koncert lahke glasbe. 21 Pisan orkestralni koncert. 22 Napovedi. ®. Objave.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranji spored. 10 šolska oddaja. 11.05 O 1115 Predavanje. 12-05 O 12-30 12.50 Predavanje. 13 Plošče. 15 Mladinska oddaja. 16 ®. 16-20 Koncert lahke glasbe. 17 30 ® v ma-džaršč'ni. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemtčini. 19 Napovedi, e. 19.30 Predavanje. 19.45 Slovaške koračnice. 20-15 Predavanje. 20.30 Večerni koncert. 21.35 Slovaške narodne pesmi. 22 •.
BRNO 922-325.4 32 kw 6.10 dO 8 Praga. 6.10 šolska ura. 10.35 O- 10-45 ženska ura. 12.15 Praga. 12.30 4 RO. 15 »Jan Gutenberg«, zv. igra. 15 50 Praga. 18-20 Predavanje. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 22 Nemška oddaja. 19 Praga. 22 Nemška oddaja. 22.45 Praga.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 6-30 Godba. 6.45 •- 7 Koledar. 7.05 Pisan koncert. 10 ®. 1010 Brno. 10.45 ženska ura. 11 Salonski kvartet. 12.15 ®. 12.30 Brno. 13-30 Gospodarsko predavanje. 13 40 O-14 • v nemščini, nato 4- 15 Brno. 15-50
•	. 16 Sobotni oddih (Lahka gl.). 17 Delavska ura. 17-15 O- 17-45 Predavanje. 18 Zabavni koncert. 19 Poročila. 19.40 Pisan 4. 20.10 Predavanje. 20 30 Orkestralni in pevski koncert. 22 ®. 22.30 Pisan ft.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5.50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15
•	■ 6.30 Pisan Koledar. Nasveti za gospodinje, nato O- U I lahke glasbe. 11-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4- 12.15 ®. 12.35 4- 12-50 Lahka gl. 13.20 Plesna gl. 17.30 4 lahek in plesne glasbe. 18 Narodna glasba. 18-30 Delavska ura. 19
Mandolinski 4. 19-30 ®- 19.50 Lahka gl. (RO). 20.30 O- 21 Lahka glasba. 21.45
©. 21.55 Predavanje v francoščini. 22-05 *
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23®0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw London 49-lOm in 31.55 m oddaja spored in poročila v srbohrvaščini: od 20-15 do 20-30, od 20-30 do 45 in od 20-45 do 21-7 ®. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 1015 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. ®. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4. 16.15 4-Zvočna igra. 17 ®. 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. ®. 18-15 Predavanje ali solistični $.18-30 Pisan spored. 19-20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. ®. 21.15 4- Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA II.
Val. dolžina: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 4.55 do 8, od 18 do 18 30, od 20.15 do 21.15 in od 22 do 1.00. Val. dolž.: 1149 kc - 261,1 m - 60 kw. Oddaja od 5.25 do 6-15, od 6.45 do 7.10, od 18 do 18.45, od 21 do 21.15 in od 22 do.30.
Na kratkih valovih: 6050 kc - 49,59 m -50 kw; 9690 kc - 30,96 m - 100 kw.
4.57 Napovedi. 9 v nemščini. 5-15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v franc. 7.15 • v angl. 7.30 ® v ital. 7.45
•	v poljščini. 18 Oddaja za inozemstvo. 21, 22.15 in 23.15 ® v nemščini. 18.15, 20.15, 22 in 0-45 • v franc. 18.45 • v poljščini. 19.30 • v ital. 21 • v nemšč. 21.15 • v poljščini. 22-15 • v nemščini. 22.30 Predavanje v nemščini. 22-45 • v ital. 23 • v angl. 23-15 • v nemšč. 23.30
•	v ital. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
11.10 11-30 Predavanje. 11.45 O-1215 • v franc. 1230 4- 12 15 ®. 1230 4- 13 •• 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kvv 6-20 Telovadba. 6.40 O- 6.45 •. 6.55
Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 4 RO. 13.15 Domača kronika. 14.05 Predavanje. 15.15 4 harmonikarjev. 16 Ste že debeli. . .? 16.10 4 operne glasbe. 17 ženeva. 18 4 švicarske glasbe. 18.30 Predavanje. 19 Zvonjenje. 19-15 O1- 19-30
•	- 19-40 R. Benatzky: »Moja sestra in jaz« - spevoigra. 21 Kramljanje. 21 15 Koncert zabavne glasbe. 21.50 •.
Budimpešta 550.5-545 120 kw
12.10 Ciganski orkester. 12-40 a. 13.30 O- 14-30 16-15 Predavanje. 17 9 v slovaščini. 17-15 4 RO. 18.15 Predavanje. 18.45 4 na harfi. 19.10 e. 19-25 Predavanje. 19.55 Petje in ciganska godba.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
17.15 Predavanje. 17-45 Predavanje. 19.30 Predavanje. 20 ®. 20.25 Predavanje. 20.55 4 komorne glasbe (O1)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Mandolinski 4. 12-30 ®. 15 4 lahke glasbe. 15.45 Branje. 16-10 Napevi. 16.50 Predavanje. 17-05 Otroška ura. 17.30 Zborov 18 Zvonjenje. 18-10 O-19 ®. 19.30 Razgovor. 19.45 Plesna gl. 20-15 Predavanje. 20-45 Kabaret. 21.40 Predavanje. 22 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 Poročila. 8 Čas. Q. 8.15 Poročila. 16.40 Otroška ura. 17 čas. poročila. 17.15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. Nato Spored I.: 12 čelistični koncert. 12.25 Predavanje. 12.40 Koncert orkestra Augelini. 13 Čas. ®. 14 O. 14 15 Orkestralni 4. 14.45 ®. 20 30 Komedija v 3 dejanjih. 22 Klavirski 4. 22.45 ®.
Spored II.: 13.15 Sopranistični 4. 13-45 Koncert pihal. 14 ®. 14.15 ®. 15 Pisana glasba (orkester Petralia). 20.30 Iz zvočnih filmov (O)- 21 Lahka glasba (ork. Arlandi).
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Jutranja pobožnost. 10.15 Predavanje. 12 Koncert 12.30
14	Predavanje. 14.20 O- 14-30 Koncert lahke glasbe. 15 20 Griegove pesmi. 16 50 Danska komorna glasba. 17 40 ®. 17.50 O- 19 e. 20 4 RO. 21 •. 21.30 O-
SOTTENS 443.1-377 100 kvv 12-45 Poročila. 12.55 Pisan konc. 14-15 Musorgski (glasbeno predavanje).
15	Predavanje. 15-05 Predavanje. 15.50 O- 16 05 Pisan 4. 16-20 Recitacije. 16-30 Glasbeno predavanje. 16-50 O- 17 Koncert lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18 05 Otroška ura. 18-35 Q. 19 Predavanje. 19.10 O- 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Pevski 4. 20.55 Zvočna slika. 2140 O- 21-50 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 7 •. 7.15 4 lahke glasbe. 8 ®. 8.30 Lahka glasba. 8-46 Harmonika. 12 Orkestralni koncert. 12-30 •. 13 Zvočna slika. 13.30 Kino orgle. 13.46 Operetni napevi. 14 Harmonika. 16 Pisan 4■ 17.15 Domača glasba. 17.30 Simfonična glasba.
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 48-47 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — "Uredništvo in uprava: Miklošičeva 1, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne insi. Nik. Eltz. ■ Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvoj' o prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper m"tnje. rabi le 50 wattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. Stane 4600"— Din
„Radio" f v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54
O -9, .2
Lj
«1
o a b£ "O 9> C k '
S) o »» -S
ma
e a
C >"5
s- s
<u
o .o
s •rt •S
e
C
-S
• —J
s
n g
.g
2 1 S
1 ® 1 ■«
* J
2 «
e
o "S
C 1
8*
O v
H o
en
e
N
O
2 1
o> s
i i
v t'
<
tn >
PQ <
S
<
P U
C/3
W »—>
H
rt <
Ph <
<
S <
>to i
<
i-] O
M
O B
bt a
; i i !	C O	• p—1 0
	u	■ H M
	■H	0)
	ti	4-1 d H
		ti
		■ H
U	'o	4-1
o l-t	a	■ H ti
M	■ H	0)
'o a o	M a % 4H	S S
a	10 0	H
o	ti	ti
^ TJ		• 1-4
»en • M	d)	O
ti	M K	
	r • M	■ H
a> <H	O	A
m
(8 N
•m
>U
& o o a
o c
P m
> »u ti
« g o -- S £
Jrj O 0
>S
|5 1-5 N CO
^ ©	s
H	M
° T3	O C
N
. I«
C ,24
s'? ^
o p*
o
o
Vi
a o « o
0) N
» 2 N M „
O (D d)
O. *i O OT3
m -O ® H O g
8 c p. O. ©
O m o « O - -rt "-S
.5 w *2 — o
2 si-s
sil I
© M O a
r-. O
> - —
£ ~ b "C m O > © O J3
"n rs
,H J B^
a«,M> c