1926 MATI IN GOS-PO-DINJA št.21. Ko otrok začenja govoriti. Kakor hitro more otrok stvari svoje okolice spoznati tudi na sliki, je nastopil primeren čas, da mati njegov duševni razvoj, zlasti še njegov govor pospešuje s tem, da ogleduje ž njim slike, se o njih z otrokom razgovarja in jih razlaga. Zelo primerne so zato slikanice, t. j. knjige s podobami. Seveda je treba, da 60 le-te take, ki odgovarjajo otrokovemu vsakokratnemu razvoju, njegovemu razumevanju, njegovi starosti. Imeti morajo preproste slike takih stvari, ki so otroku lahko dostopne v resnici, da jih med seboj primerja. Posebno na mestu so slike živali, ki so otrokove posebne ljubljenke. Biti pa morajo kolikor se da živobarvne, da otroka tembolj mikajo. Kako pa naj mati rabi tako slikanico? Za zelo majhne otroke zadošča, če jih skuša pripraviti, da spoznajo znano reč iz svoje okolice tudi na sliki, da jo imenujejo, pokažejo zdaj v resnici, zdaj na sliki, da jo pokažejo tudi na vprašanje: kje je n. pr. muca? tako v resnici, kakor tudi na sliki. 0, koliko čebljanja, iskanja in resničnega truda pri otroku, koliko resničnega veselja za mater, ko vidi, kako se zbuja otrokova dušica z njeno pomočjo in ob njeni roki. Za nekoliko večjega sina ima mati tudi že nekoliko večje zahteve. Kakor je že razvoj obsežnejši, je tudi razumevanje slik v slikanici večje. Slike pred otrokom ožive. Osebe na njih prenese v svojo okolico: vsaka odrasla moška oseba je oče, vsaka ženska mati in otroke na sliki porazdeli v svoji družini: pa je Tonček in Francka ter Jožek in Pcpca in seveda tudi Stanko sam. Vse živali na sliki so vzete z domačega dvorišča in hleva, vsaka nosi ime domačih živali in tudi dela prav to, kar delajo one. Še večji otroci se uče na takih slikah razločevati barve in oblike in pripovedujejo tudi že, zakaj jim je ta ali ona všeč, kje tako opazijo tudi v domači hiši. Itd. Na tak način pridejo pravzaprav vse otrokove zmožnosti do živahnega razvoja in razmaha. Uči se opazovati, gledati, presojati, izražati svoje misli, pripovedovati, zasledovati, primerjati itd. Res je, da ima mati pri tem zelo veliko opravka in stalne zaposlenosti. Vendar naj ji ne bo žal za čas, ki ga temu posveti, ker ji skoroda oči-vidni otrokov razvoj to delo bogato poplača. Za Miklavža so take slikanice primernejše darilo kot pa razno drugo tovarniško blago, ki otroku ne nudi toliko iz-premembe in ga povrhu še podpira v njegovem razdiralnem nagonu, ker hoče iz podarjene stvari tudi še kaj drugega narediti, a jo pri tem pokvari. Nikoli naj se mati ne utrudi odgovarjati na sto in sto vprašanj, ki so s temi slikami v zvezi, ali jih sploh v zvezo spravi otrokova domišlja, To delo in trud prinaša zlate sadove. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Pustimo otrokom smeh. Ali je sploh na svetu kaj bolj prisro-kanega, kot jo otroški smeh? Tako veselo, tako neprisiljeno iz polne duše se smeje samo orok v prvi mladosti. Zato pa moramo otrokom smeh privoščiti, četudi ga je včasih nekoliko preveč. Kjer se otroci n omot 011 o shajajo in ako ni med njimi nobenega porodneža, tedaj nam že od daleč njih smeh pove, kje se nahajajo ter nas spominja na ptičje žvrgolenje. Obojim, otrokom in ptičem se dobro godi, dokler se smejejo, oziroma pojo. Kakor pa se otrok le malo ne počuti povsem dobro, ko se odrasel človek še premaguje, ker hoče pokazati trdno voljo, potihne otrokov smeh, prav taiko kot potihne ptičje žvrgolenje ob meglenem in deževnem vremenu. Da, lahko se reče, da je otroški smeh sploh samo izraz njegovega notranjega zadovoljstva in zdravja. Pri odrasti ih je to drugače, zakaj tu mora biti nekak »pameten« povod za smeh. Jamo je torej, da ako je smeh tako zdravilen, kakor to zdravniki trdijo, v razvoju se nahajajoč otrok posebno potrebuje smeha, zakaj v mladosti, prav za prav v otroških letih se polaga temelj za vse poznejše življenje. Napake, katere se v tej dobi napravijo, človek navadno celo življenje nosi. Zato je mračen, stalno potrt otrok ena najžalostnejših prikazni in težka obdolžitev enega ali obeh roditeljev. Znano je, da se onemu, ki ni vžil vesele mladosti, to pozna celo življenje. Celo nemški pesnik Niotzsche slavi smeh ter pravi: »Smeh jo svetost, zato ne pozabite na smeh.c Zato pa moramo, posebno sedaj ob zimskih večerih, otrokom pripovedovati vesele in zabavne zgodbice, pravljice, ld pa ne smojo vsebovati kake surovosti. V tem starši dostikrat grešijo, ker otrokom pripovedujejo povostice, kakor je njim samim prav in po svojem okusu, ne pa tako, kakor bi bilo prav za otroke. Kako kurimo v naših pečeh. Da razno kurivo, ki nam je na razpolago, do dobra izkoristimo, je odvisno od več stvari: od kakovosti kuriva, od primerno prirejene peči in od naše razumnosti. Vsakršno kurivo tem bolje izkoristimo, t. j. dobimo tem več toplote in tem manj pepela in drugih odpadkov, čim svetlejše gori. Da kurivo tem hitreje zanetimo in tako peč hitro razgrejemo, kurivo (les in premog) zdrobimo v čim manjše kose; za podžiganje rabimo najraje trske iz mehkega lesa. Dobra peč mora kurivo popolnoma sežgati, da ne ostajajo kosci nezgoreli, ampak, da je žerjavica vsa in skoz in skoz žareča. Poleg tega mora dobra peč dobljeno toploto izžarevati, ne pa izpustiti vso v dimnik; seveda mora biti pač tudi tako prirejena, da toploto tudi ohrani in se le polagoma ohlaja. Vsem tem zahtevam ustrezajo najbolje naše kmečke peči, najmanj pa odprti kamini, ki vso pri gorenju nastalo toploto takoj odvajajo v dimnik, Naše domače peči slove tudi izven naše domovine, ker v resnici najbolje ustrezajo svojemu namenu. Res je, da zaradi svoje obsežnosti zavzemajo precej prostora v hiši in jih v novih naših domovih ne postavljamo več radi, toda vsi vemo, kako važen prostor je v hiši zapeček, kako vabljiva klop pri peči, saj se v zimskem času vse življenje v kmečki hiši suče izključno okoli peči. In vsak družinski član rad pomaga v jeseni pri napravljanju drv in celo naši najmanjši so materi za donašanje drv kar hitro pri roki. Tudi novejše peči, ki so sestavljene bolj na visoko in se kurjio v sobi, so priporočljive, pa saj se teh zadnje čase največ poslužujemo. Ko kurimo te peči, moramo skrbeti, da kuriva ne nalagamo preveč na gosto, ker sicer plamen rad ugasne. Zlasti pa moramo skrbeti za redno odstranjevanje pepela in. saj, da se odtok dima ne ovira. Manj priporočljive pa so železne peči. Res sicer toploto hitro razvijajo, a takoj omrznejo, ko nehamo kuriti. Uporabljamo jih zato le v prostorih, kjer rabimo hitro, a ne trajno gorkoto. Manjše važnosti za nas so peči, ki jih je treba napolniti le enkrat na dan in tako trajno gore ves dan, ker jih v gospodinjstvu ne rabimo, pač pa po pisarnah, trgovinah i. dr. (N. pr. Lucove peči.) V gospodinjstvu tudi ne pride v po-štev centralna kurjava, t. j. ona, ki iz kleti, kjer se kuri, po ceveh razširja toploto po vseh prostorih v hiši, bodisi v obliki vročega zraka, vroče vode ali pare. Te vrste kurjave se poslužujejo šole, gledališča, banke in podobna podjetja. Šivanje. Šivanje je v gospodinjstvu prav tako potrebno kakor kuhanje ali pranje. V vsakem gospodinjstvu je potreben član družine, ki zna vsaj nekoliko šivati. Pa naj bo ta član gospodinja, domače dekle ali pa služkinja. Tu ne mislim, da bi morala to biti izvežbana šivilja, ki je kos vsem šivalnim potrebam v hiši. Taka moč se navadno posveti le šivanju in sicer šivanju za zaslužek. Za navadno šivanje, ki se rabi v vsakem gospodinjstvu, zadostuje, da zna čedno zakrpati perilo in zgornje obleke, da zna napraviti najnavacbnejše, kar se vsak dan rabi, to so predpasniki, navadna delovna krila in bluze, navadno spodnje perilo in da zna čedno zarobiti robec za na glavo, ki so pri kuhi in pospravljanju potrebni. Za šivanje je potrebna košarica ali škatlja, koder se spravljajo vse stvari, ki spadajo v to stroko. Pri šivanju rabimo naprstnik, več vrst igel, drobne, srednje in debele, potem rabimo beli in črni suka- 31 ncc, tar.jši in debelejši. Potem rabimo nekaj buck (knofelc), da pripenjamo. Dalje rabimo škarje, mero centimeter, nožič za razdiranje, kredo za zaznamovanje, blazinico za vtikanje igel, da ne leže raztresene in da se jih preveč ne pogubi. To blazinico napravimo takole: na trd in na okroglo zrezan papir prišijemo nekoliko večjo, tudi na okroglo zrezano krpo. Pustimo le toliko odprtino, da lahko napolnimo ali nabašemo med krpo in papir volne, cufanja ali pa zmedenih las, kar je najboljše, ker od las šivanke nikoli ne zarjave. Ko smo zašili papir in krpo, obrnemo, da pride šiv znotraj. Potem nabašemo in sešijemo, kar je odprtega. Reči, ki se rabijo pri šivanju, naj bodo vedno vse lepo skupaj spravljene. Nič kaj lepo ni, če se šivalne potrebščine valjajo po miznicah, kamor se spravlja kruh ali žlice, vilice in noži. Koliko nepotrebnega spraševanja, kje je šivanka, kje so škarje, kje je sukanec itd. Red je neobhodno potreben vsepovsod v gospodinjstvu. Šivamo novo in staro. Novo si pripravimo, staro si ohranimo. Šivamo na roke, in na stroj. Najprej treba znati na roko in če to znamo, se kaj hitro navadimo šivati na stroj. Pri strojnem šivanju treba znati utakniti in enakomerno vrteti kolo. To nas nauči praksa. Da šivalni stroj dolgo ohranimo, ga moramo negovati. Najboljša nega za stroj je olje in petrolej. Stroj, ki ni pravilno mazan, se hitro obrabi, rabi popravila ali se sploh ne da več popraviti. Ako šivaš precej pridno in vsak dan, je treba takega negovanja in mazanja vsak teden po enkrat. Nekaj časa se zamudiš, a na to ne smeš gledati, ker kratka zamuda te okoristi z dolgo trpežnega šivalnega stroja. Stroj očistiš najhitreje na sledeči način: Najprvo vzemi čolniček ali kolesce iz stroja in ga shrani. V pušico, ki mora biti pri vsakem stroju, nalij petroleja in potem vlivaj po par kapljic v nalašč za to pripravljene luknjice. Tudi na dele železa pri stojalu in pri stroju, ki se pri vrtenju drgnejo drug ob drugega, vlij po par kap-pljic petroleja. Nato vrti stroj naprej in nazaj, da izmeče stroj staro strjeno olje, ki je pomešano s prahom. Petrolej stopi tako olje, zato se maže prvič samo s petrolejem. Ko si vsepovsod namazala, obriši s čedno mehko krpo ostali petrolej. Da ne boš s petrolejem in z oljem mazala tla, pogrni za časa mazanja pod stroj debel papir. Ko je namazano in zbrisano, vlij v puščico olja in zopet vse dele namaži. Zelo napačno je stroj mazati s petrolejem, v katerem je pomešano olje ali pa s sasim oljem ali samim petrolejem. Stroj sicer lahko teče ali obrabi se tako, da v kratkem času ni več za rabo. Petrolej nima svojstev olja. Olje samo pa preveč maže. Zato rabite najprej petrolej, potem šele olje. Olje, ki se rabi za stroj je iz kosti. Dobi se v trgovinah za šivalne stroje, v lekarnah in drogerijah. I7I01/0 Podpisani J. Bučar, posest. Iz Dolgega liJdTfli brda, obžalujem, da sem obdolžil po krivem g. Alojzija Trtnika tatvine in to razširjal, ter se mu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopil od tožbe, - Litija, 28. X. 1926. - Janez Bučar. 8l Siovenska žena, kaj je tvoja dolžnost? Vztrajati dosledno na prosramu j ki smo ga izpovedale javnosti 7. nov. t. 1. SLEHiiRNEGA POŠTENO MISLEČEGA ČLOVEKA UTRDITI V PREPRIČANJU, da bo naš narod duševno in telesno propadel, če se bo trajno zastrupljal potom J^ umazanega brezverskega tiska. "*C NEIZPROSEN BOJ brezvestni dnevni žurnalistiki, ki prinaša kugo v naše slovenske domove I — Slovenska žena, ali si opozorila svojo sosedo na kvarne posledice v družini, ako trpi v hiši list, ki nasprotuje čuvstvom slovenske duše? — Slovenska gospodinja, tvoja DOLŽNOST je, da kupuješ pri trgovcu in podpiraš le . tistega obrtnika, ki ima naročen list, ka- j teri brani čast in vero sloven. naroda 1 . Kuhinjska navodila. KUHINJA. Divjačina. Najnavadncjša divjačina v naših krajih je srna, gams, zajec, polhi, divje race in jerebice. Zelo okusno in lahko prebavljivo je meso od divjačine; meso , srne se lahko celo leto je. Zajec je naj- | okusnejši od kimovca do svečana. Vsaka ; divjačina se mora vležati, poleti manj, po- | zimi da delj časa; najboljše je seveda, ako pustimo divjačino v koži. Tako postane j meso krhko in okusno. Mladega zajca ali | srne ne devaj v kvašo, ker ni tako okusno, j Meso stare divjačine pa devaj v kvašo za 2—3 dni. Divjačine ne smeš soliti nikdar, preden jo deneš v kvašo; soliti pa jo smeš, kadar jo deneš peči. Kako pripravimo kvašo. Pristavi v loncu liter vode in prideni nekaj koscev zrezanega korenja, eno zrezano čebulo, strok češnja, lovorjev list, koreninico peteršilja, vršiček timeza, vejico majarona, nekaj zrn celega popra, brinovih jagod, peresce žajbeljna, limonino lupino, košček muškatovega oreščka in kuhaj vse skupaj pol ure. Prilij nekoliko kisa. Če divjačino potrebuješ takoj, zlij to kvašo še vročo nanjo, sicer pa jo shladi in mrzlo porabi za staro in trdo divjačino. Zajec. Kako oderemo zajca: zajec se obesi za zadnji nogi, potem se z ostrim nožem prereže koža od repa črez trebuh do vratu. Tudi na notranji strani napravi do členka zarezo, noge zareži do prvega pregiba. Nato najprej snemi rep, nakar potegni kožo z zadnjih nog; pomagaj si z nožem, vleči kožo previdno naprej, jo potegni čez glavo ter odreži, da ostanejo ušesa pri koži. Ako ima zajec v sebi še drob, tedaj prereži zajca po dolgem črez trebuh do reber ter odstrani čreva in želodec. Poberi ledvice, jetra, ki jim takoj odstrani žolč, srce in pluča. Vso drobnino zloži v skledo in jo operi. Nato razreži zajca, Odreži glavo z vratom, trebušnino z rebri, najprej na eni, potem še na drugi strani, končno še odreži stegna, da ostane hrbet, ki ga zadaj pod repom prereži in mu odstrani blato. Zajec pečen. Zajčevemu stegnu in pa hrbtu odstrani vse kožice, ga posoli in pretakni z drobno zrezanimi kosci slanine. Če je zajec mlad, ga položi v kozo, priden! za jajčno velikost surovega masla ali eno žlico masti, nekaj koscev korenja, čebule, celega popra in lavorjev list, ga pokrij in duši, večkrat ga obrni. Če je zajec mlad, je pečen v pičli urL Pečenemu prilij dve žlici juhe. Potem ga zreži, naloži na krožnik in ga polij s polivko, v kateri se je pekel. Na mizo ga postavi s salato, opečenim krompirjem, z brusnicami itd. Drobovina in pleča od zajca v obari. Pleča, srce, pljuča, rebra in ledvica prekva-šenega zajca deni v kozo in prideni eno žlico masti ter par kolescev čebule, osoli, pokrij in duši meso, večkrat premešaj, potem zalij s peteršiljevko, ko se nekaj minut kuha, prideni nekoliko prežganja iz moke, drobtin in masti. Tudi prideneš lahko — kadar zaliješ — dve pesti riža ali nekaj na majhne kocke zrezanega krompirja. Kuhanemu pa prilij žlico kisa. Zajec iz kvaše v omaki. Vzemi zajca iz kvaše, odstrani mu vse kožice, ga posoli in pretakni s slanino, nakar ga položi v kozo, prideni žlico masti ali surovega masla, prideni zelenjavo iz kvaše, pokrij in duši; zajca večkrat obrni in če je star, m>j prilivaj po žlici kvaše. Ko se nekoliko za-rumeni in zmehča, prideni 1—2 žlici moke (če potrebuješ več omake, prideni 3 žlice moke). Ko se moka zarumeni, prilij pribl. pol litra juhe in ko nekaj minut vre, prideni žlico vina in nekaj žlic kisle smetane, ki naj še prevre. Zajca nato zreži na kose, naloži na krožnik, precedi nanj polivko in ga obloži z krušnimi cmoki, makaroni, krompirjevim pirejem ali dušenim rižem, M. R. Nalezljive bolezni. Vranični prisad. To bolezen prištevamo najnevarnejšim, ki prehajajo oginelih živali, očiščenja predmetov in prostorov. Hleve razkužujemo s temeljitim beljenjem, isto polivamo gnoj in živalske odpadke z raztopljenim apnom. Jasli, korita, škafe in druge lesene predmete umivamo z močno Sanitolovo raztopino. Po prisadu okuženega gnoja ne vozimo na polje in travnike, marveč ga polijemo z apnom ter ga globoko zakopljemo. Zdravljenje vraničnega prisada izvajajo s cepljenjem živali, kar je pokazalo že jako dobre uspehe. Uspešno uporabljajo tudi serum in salvarsan. Vzgojne iskrice.. Koliko mater niti ne sluti, da polagajo (emelje napuha in sebičnosti v srca olrok s tem, da jih obožavajo, si jih predstavljajo kot vzor-otroke ter časte svoje lastno meso in kri na tak način, ki nima s pravo in resnično ljubeznijo nič skupnega in otroke že v najstarejši dobi pokvari. (Foerster.) Veselje hočeš doživeti na svojih otrocih? Ponosna hočeš biti nanje? Dobro; toda stvar moraš prav razumeti! Na kaj pa hočeš biti ponosna? Morebiti na to, kar si obesila nanje? Vsak razumen človek preceni natančno, kaj to stane. Morebiti občuduje tvojo denarnico, toda tvojih našemljenih otrok gotovo ne. Obžaluje jih celo in hvali Boga, da ni imel tako neumnih staršev, kateri bi ga usužnili njegovi obleki. Ne napravi svojih otrok za igračo ni-žemumosti, sicer se sama osmešiš! Če ho- češ doživeti čast na svojih otrocih, zajemaj jo iz notranjosti. Skrbi za to, da so zdravi in vedri, da je njihovo oko čisto in jasno, da so poskočni, toda vljudni, živahni, a ne sirovi, vljudni, a ne dresirani. Potem imaš lepe otroke, četudi nosijo zašito krilce in lesene coklje. (Nienkemper.) Otroci so nebeški blagoslov, sladka tolažba v grenkih skušnjah življenja, bogato plačilo za trudapolno materino delo. (Dr. Breit.) Velika doforotmea revežev. Z zlatimi črkami bo zapisano v zgodovini krščanske dobrodelnosti ime plemenite gospe Doroteje Chopitea. Rojena je bila v ameriški republiki Čile, živela pa je največ in tudi umrla na Španskem leta 1891. Bila je mnogokratna milijonarka, razdelila pa je tekom let večinoma vse svoje premoženje raznim katoliškim dobrodelnim ustanovam. Sezidala je: 3 samostane, 1 dom za j uboge, 1 zavetišče, 1 vzgojevališče za deklice, 1 dom za revne delavke, 1 dečji dom, 1 otroški dom, 1 dom za študente in obrtne gojence, 1 bolnišnico, 1 saleziiansko postajo v rojstnem kraju Talca v Čile, 1 zavod za varstvo služkinj, 1 mladinski dom itd. Sezidala je več cerkva, mnogo katoliških ljudskih šol in v obilni meri je prispevala za razne misijone. Poslednje njeno večje delo je bil neki salezijanski samostan, za katerega je dala zadnji denar, ki ga je bila namenila za svoje končne dni življenja. Rekla je: »Ljubi Bog hoče, da sem revna, naj se zgodi Njegova volja.« Umrla je kot svetnica, in uvedeno je že postopanje, da se Doroteja Chopitea proglasi blaženim. Vigred bo prišla z novim letom k našim dekletom v novi obleki in povsem izbrani vsebini. Prinašala bo dve dolgi povesti (celoletno): »Je pa davi slan'ca pala...« in »Iz življenja v življenje« ter izredno posebnost za dekleta »Večerni razgovori«. — Naroč- nina ostane ista kot doslej 25 Din. — Naroča se: Uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Istotam se naročajo prtički za v kot k jaslicam v izvirni risbi, v narodnem slogu, na drobno po 4 Din, trgovcem in na debelo z znatnim popustom* Naročajmo pridno domače in solidno blago. Za Miklavža. Vsaki materi, ženi, nevesti naj prinese Miklavž važno knjigo vzgojne vsebine »Mati vzgojiteljica«. Naroča se: Uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Moja žena in iaz sva istega mnenja in »udi Vi boste strmeli, videči, kako postaia Vaše lice mladeniško sveže, Vaša koža gibka in baržunasto mehka. In Vas lasje s svojim izgledom vedno bolj veselo, če Vam bodo kakor tudi nam dnevno služili: Fellerjeva mila zdravja in le note z marko ELSA, najplemenltejše kakovosti vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ki se vpijejo v kožo in jo žlalitč. - Poizkusito enkrat: ELSA-liUjino mlečno milo — ELSA-rumenjakovo milo — ELSA-plicerinsko Milo — ELSA-boraksovo milo — El.SA-katrantka milo — ELSA-milo za britje, in nikdar ne boste hoteli uporabljati dru-zega mila. Za poizkus 5 kosov ELSA-mila že z za-vojnino iu poštnino vred 52'— dinarjev. Fellerjeva kavkaSka pomada za obraz iti zallito kože ,,ELSA", Ona Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na koži in Jo dela gibko, baržunasto inohko. Strmeli boste, kako hitro Vamginejo pege, mozolci, sojedci, razpokana in rdeča mesta. Fellerjeva močna „ELSA" pomada za rasi lat, zabranjuje razpadanje las, prerano osivclost, odstranjuje prhlaj, dela krhke lasu mehke, gibke in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka one ali po en lonček od obeh pomad z zavojnlno in poštnino vred 98'— dinarjev. Te oeue se razumejo le, če «e pošlje denar vnaprej, ker se proti povzetju zviša poštnina la 10'— din. Naročila naslovite točno takole: EUGEN V. FELLER, lekarnar Dolnja Stublca, Elsalrg 16, HrvaUka j j0 malokrven? Kdor je bled? Kdor ima slabe žiM. Spoštovanjem Sestre usmUJenke, Zavod »v. Vink«, Sarajevo. & D Amerlšhe zadeve are|n|e n iiDoljc in caio.lll IVAN CERNC. gosportarsha pisarno. Ltubljaita HlKloSima cesto • ||g Dr Z vedrim in veselim licem prlCenfa vsako pranje pri kaleiem se uporabna milo ,,Gazela" Brez truda, hllro In temeljilo učinkuje to priznano u\llo. Vsak Usod kos pa vrhulega vsebuje pravi zlainik. NeSll ga boste tudi VI, ako boste kupovali le to naSe res pravo gospodinjsko milo. OAZIIl I Kdor hoče biti poatrežen z dobrim blagom naj pride ali piše po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, ftanele, kambrik, rute, odeje Itd, v znano in zanesljivo trgovino R. Miklauc JPrl Škofu" Ljubljana, Lingarjeva ulica (v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let Najnspeteeji« sredstvo za rejo domače živine I« brezdvomno »MASTIN« ki pospeiuje rait, odebelite* in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 Skat. 46 Din. 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNK0CZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trf 4 I Ifanra ™ P*čarsko obrt sprejme Fr. Suitar, Ul/CliuiJ gmartno p. Šm. g. Hrana in stan. v hiši. Izgubila sta se rujavkaste, psica temno- rujave barve) v nedeljo, 14. novembra v toviiču Ihan. Ker sta se psa skoraj gotovo zatekla v soseščino, dobi dotični, ki mi jih pripelje --------TER, D kega po 100 Din. — LADSTATTER, e, za vsa-0M2ALE. Kupim DETELJNO SEME najvišji dnevni ceni; dopisnica zadostuje in ago se prevzame na licu mesta. - HINKO HU-MER, trgovec, Sv. Križ pri Litiji 7944 K ^riVfno brinovo olje ^TpC^d za kilogram. Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeku, p. Cerknica. Dramatična druitva in vsi del. igralci, nabavite si ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« H. izd. Učna metoda maskiranja na podlagi slik in skic v raznih barvah. Cena izvodu 40 Din. — Založba E. NAVINŠEK, Ljubljana. 7921 V materi j aiu in izdelavi neprekosljlvl Šivalni stroji KOHLER dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino le z lO letnim jamstvom pri tvrdki IV. AUERHAMMER LJubljana, Kolodvorska ulica št. 3 katere ima U tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in Čevljarje na zalogi. Prodaja tudi na obroke. Družinska pratiha 1927 se še dobi in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili, jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratike« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrstel Oskrbite si jo pravočasno! Najpopolneti' STOEU/ER šhralnl stroji tm ttvitje, kro.kit ia črvljari« t*r za ▼tak dom. Preden »i nabavit« • troj. oglejt« »i to izredno* pri tvrdki L, Baraga, Ljubljana Selenbnrg. al 6/1. Brezplačen peak 15 leta« jamatro Fabiani & Jurjovec UUBUANA, STRITARJEVA ULICA S Velika zaloga moškega in ženskega blaga za spomladanske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite p« nore. Podarimo 7000 ur Odločili smo se, da znradi boljšega rat-širjenja naših ur podarimo 7000 ur samo proti povračilu stroškov za delo. Da omogočimo nabavo dobre ure tudi slsteje stoječim, stavi jamo v promet 5000 ii-vlrmh Švicarskih molkih ur v rajflnejim nikljastom okrovju, eleg. oblika, precizno idočih, triletno plamene jemitn proti plaCiln strokov za delo Din 185 - za ftomod. Nadalje 2000 posebno elegantnih, električnim potom * pravim zlatom pozlačenih ur, ki se nič ne razlikujejo od pravih zlatlb ur. Te ure, ki imajo istotako izvrstno in natančno preizkušeno kolesje, in ao posebno lepe, dobavljamo za dame in gospode proti plačila stroškov za drlo Din ZZO'- za Komad. istotako t triletnim pismenim Jamstvom. Obenem nudimo posrebreno, zelo lepo uro, ki kaže zelo natančno, za ceno Din 155*— za komad. Ne zamudite te izredne prilike, ki se ne povrne vc5 in naročite zaželjeno uro. Dobavlja ae po povzetju, carine prosto. Poštnina in zavoj 12 Din za komaa. E1 eg. v erižica odgovarjajoč« uri 45 Din. Uhren-Exporthaus ZUrich, Dogeliangstr. 52/137, Švica. Dnevno dobivamo priznalna pisma, kot je naslednje: Ilandca, 30. okt. 1926. Pošljite mi, prosim, na moj naslov še 2 komada pozlačenih ur za gospode, ker sem a poslano izredno zadovoljen in ^ sam prepričal o njeni točnostL Gjura Meieter, trgovina meš. blaga, Ilandca. Pisma za Švico stanejo Din 3'-, dopisnice Din i