Tajncstne sile. (Povest. Spisal Miroskv Pesniški). palje.J Dobnikjar je Šel nato iskajt svojih pravic k sodniji ter si najel spretnega zagovornika, Ravno tako ie storil Zalar in pricela so je dolga, pogubonosna pravda, ki se je koneala s tem, da sta imela oba vsaj štirikrat toliko stroškov, kakor je bilo vredno oreliovo drevo. In s tem je bilo tudi njunega prijateljstva za vselej konec. Toda to ni bil samo zafeetek Zalarjevili nesroS^ Nekega vroCega poletnega dne se proti večoru nebo nenadoma stemni; napovedoval se je liud viliar. Od daleč se sliši zamolklo bobnenje groma, ki je priIiajal zmirom bližje. Izpod oblakov so Švigali silni bliski, da je ocein kar iemalo vid, Kar naenk.rat treS6i s tako silo, da so po vsej okolici zašklepetala okna, in za malo trenotkov prikaže se nad streho Zar larjevega hleva rudeč plamen. Strela je vnela poslopje, in ogenj, vpiliiovan od mocnega vetra, giril se je tako riaglo, da je bilo le z velikim naporom mogoče rešiti živino, vse drugo je postalo žrtev plamena. In toliko liuje je zadel ta udarec Zalarja, ker se je o kakem zavarovanju še takrat na kmetih. le malo vedelo^ Poljske pridelke je vecmoma pokoneala toča, in liuda stiska je trkala na vrata. Trebalo je iskati posojila, da se postavi novi hlev, da se nakupi potrebni živež, A posojilo dobiti, je bilo v tistih 5asih težavna stvar, ko so imeli vso denarjio moo v rokah le posamezni oderuhi. Gorjo mu, kdor je bil prisiljen, iskati pomoci pri teli pijavkiah, to se je reklo skoraj toliko, kakor poclpisati si smrtno obsodbo! S hudimi težavami in skrbmi se je imel boriti Zalar, predno si je postavil novi hlev, a vse to skrb- nega kmeta 'še ne bi bilo ugonobilo. Toda raera r,esrec Še ni bila dopolnjena. Žena, že poprej bolj rahlega zdravja, se je ob silnem požaru liudo prestrašila, kar je pogubonosno vplivalo na njeno zdravje. PriBela je zmira] bolj bbleliati in biratij mož, ki je jako Ijubil dobro ženo, si je prizadeval vse mogoce, da bi ozdravela. Ko je minulo po pozaru tri leta, jo je reŠila smrt vseh zemeljskih težav. To je bila za Žalarja tretja postaja njegovega križevega pota, ko je — padel, in nikogar ni bilo vec, da bi mu pomagal vstati . . . Obupal je, ter si cesto svoje srcrte bolesti skušal vtopiti v — vi.nu! Gospodarstvo je slo vidoma rakovo pot, diolgovi so rastli kot gobe, in ko jo tudi njega po kratki bolezni pobrala smrt, zapel je bobcn, k.akor snio slišiali v zafietku povesti. III. Zresti prijatelj. _Za blsgost ti goreče, bom prosil, sngelj moj, fce tndi tvoje ereče, delil ne bom s tedoj". Nesreča, ki je zadela sosedovo liišo, je silno potrla Lovreta, mladega Dobnikarja. Ze iz otroških let sta obeev.ala z Reziko, kiak.or otroka ene matere. Skupno sta se igrala, skupno se veselila in žaloslila ter sploh oMevala medsebojno kaJcor ljubefta se brat in sestra; njuni priprosti duši si sploh niti predstavljati nista mogli, da bi to zamoglo biti dmigače. Vzrastla sta v krepkega mladen,ica in postavno dekle i.n ljudje so, kakor da se to umeje samoposebi, že davno sklepali, da bosta to keda] srečna zakonsk.a. Ona si nista sicer tega Se nikdar povedala z besedo, a njiju srci sta oMutili, da ste nstvarjeni eno za drugo. A sedaj, nahajala sta se na razpotju, ko je neraila usoda jioia pretila, da se liliža cas ločitve! Ko Je Lovro onega večora to omenjal mimogrede očetu, je ta dejal, da naj na njo sploh ve5 ne misli! In pozrial je Lovro oCetovo trmo ter bil prepriČan, da se ofie z lahka ne uda. Ijij ,,beracica, beraCica", zve- nelo je neprenehoma po ušesih nesrecnega dekleta... Že je minulo teden dni, kar je bila prodana Zalarjeva domaSija, a Še niti enkrat ni mogel govoriti z Reziko, kakor je to silno želel, da bi jo potolažil, toda nje vse dni ni bilo na izpregled. Nekega vegera, bila je krasna meseona noč, vracal se je Lovro pozno v noc iz bližnjega trga, kjer je imel opravek.. Pot ga vodi mimo ppkopališča, in kar se mu zazdi, da sliši semkaj od grobov neko jefianje; ozre se tje 5ez ograjo In glej, tamkaj ob grobu Zalarja kleci ženska postava in milo joka, Kdo bi naj sploh to bil, 6e ne Rezika? Kaj išče tukaj v tako pozni uri? PoČaka pred vratmi pokopališ'2a, in. burno mu bije srce, ko se za nekaj 8asa res prikaže Rezika, ,,Ti tukaj, Rezika, v tako pozni uri, ali te ni strah?" ,,Kaj me bo strali, saj sera bila mor'da zadnjie pri ocetu in materi, od katerih sem šla slovo jemat, kajti jutri odidem", odvrne mu mecl silnim ihtenjem dekle.. Kakor ostre pušice zaclele so te besede Lovreta v srce. ,,Ti 3a odideš? Kam, zakaj? Nikamor ne liodi, vse bode bolje." ,,Kaj hoSem še dalje tukaj, jaz, nesreSna tujk.a?" ,,Rezika, kaj ko bi prišla k nam? Govoriti liocem o tem z ocetom, in Se jili klece prosim, gotovo mi prošnje ne odbijejo; le to mi reči, Rezika, da ne odideš, in da — postaneš moja?! Ti ve§, fta te ljubim kakor svoje življenje, in življenje brez tebe mi je pusto in prazno." .,Dobri Lovro", odvrne ginjena Rezika, ,,hvala ti srcjia za tvojo blagohotno prijaznost, a ti veš, da je vse to popolnoma neinogoSe. Ti poznaš dobro svo]ega oceta, kakor ga poznam jaz, in ve§, da on bcraMce in lifiere pijanSove k biši ne mara." i(Daljo pnb.)