Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 241. Izven Ljubljane 8 vin. y L]UtlljOD!9 V ponedeljek« 20. oktobra m. Leto XL1, Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . , S 26-— ia en meseo ....., 2'20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29"— sa ostalo inozemstvo . „ 39'— V Ljubljani na dom: Za eelo lete napre] .. K 2V— za en meso« „ • • n 2*— V opravi prtlina. meieCno » 1*70 = Sobotni izdaja; = za celo let .....„ T— za Nemčijo oeloletno . „ B — za ostalo Inozemstvo „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren p opna t. Mna oznanila, zahvala, asmrtnlce Id: enostolpna petitvrsta po 18 vin. ■ Poslano: 1 -j enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši ne. delje ln praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Vozni red. gar Orednlttvo Je v Kopitarjevi ullol štev 6/01 Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev 74 = - --—■-■--■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■OHMi Političen list za slovenski narod. Opravništro je v Kopitarjevi olioi št 6. — Račns poštno hranilnice avstrijsko št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Datiašnia številka obsega 6 strani. Važno opozorilev gospodom žo-panom in našim volilcem ler za-upnikom. SILNO VAŽNO! SILNO VAŽNO! Izvedeli smo, da jc neko okrajno glavarstvo izdalo na podrejeno županstvo navodilo, da se sprejmejo med volilce kmečke skupine samo oni občinski volilci prvega in drugega razreda, katerim je predpisanega vsaj 8 K direktnega davka. Ker jc mogoče, da je tisto okrajno glavarstvo izdalo enak pouk na več županstev, in ker je mo-moče, da so tudi druga okrajna glavarstva izdala, znabiti enak pouk, opozarjamo s tem vsa županstva, da jc ta pouk popolnoma nepravilen in napačen in da nasprotuje jasnemu besedilu postave, ki pravi, da se ima med de-želnozborskc volilce kmečke skupine sprejeti vse občinske volilce prvega in drugega razreda, ne glede na višino predpisanega davka. Vsi naši volilci, zaupniki in agitatorji naj pazijo natančno, da sc v volil-ske imenike kmečke skupine sprejmejo vsi občinski volilci prvega in drugega razreda, ne glede na višino predpisanega jim davka, in če bi jih katero županstvo izpustilo, naj skrbijo volilci in naši zaupniki, da se pravočasno rc-v klamirajo vsi naši možje, ki bi se jih izpustilo, češ da nc plačujejo 8 K direktnega davka. Zadošča za vpis vo-ISIski imenik kmečke skupine, da plačuje občinski volilec drugega razreda tudi samo 1 vinar direktne-g a davka. Naša skrb bo, cla dobijo županstva od okrajnih glavarstev potrebna navodila in pojasnila! Izvedeli smo z druge strani, da pošiljajo okrajna glavarstva tiskovine in pole za sestavo volilskih imenikov, v katerih je naveden cenzus 8 K, kakor da bi sc smeli v volilski imenik kmečke skupine sprejeti samo tisti, ki plaču- LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L c n a r d. (Dalje.) Ah, ako bi silo mogel odbiti s silo, imeti lastno vojsko in plačati jim kri za kri, muko za muko, smrt za smrt, toda to so samo sanje, ki se za sedaj ne dajo uresničiti, najkrasnejše sanje, najsilnejša narekavanja nc odstranijo niti enega trna iz bolestne resničnosti. In prišel jc trenotek dvoma, čc jc sploh mogoče osvoboditi se izpod pritiska mogočnega vraga. Morda pa gredo njegov oče in drugi po pravi poti, ki hočejo zase pridobiti zatiralce s tem, da sc jim prikupa-vojo, se jim dobrikajo, požirajo s sladkim nasmehom gronkost prezirali ja, poniževalne šale, igranje z njihovimi čustvi in prepričanjem. Tudi on bo nekoč tako živel, šinilo hiu jc v dušo in stresel se je razburjenja. Ah, boljša jc kroglja kot tako življenje! Poča si, kakor svitanje oblačne noti, sc je budila v njem liadu lepše pri-kodnjosti. jejo 8 K direktnega davka. Te tiskovi-?ie so zastarane in protipostavne ter imajo služiti samo v statistične namene. Končno še enkrat opozarjamo na pouk, ki jc bil objavljen v »Občinski Upravi« in v naši sobotni številki in ki je edino pravi. Zmešane glave. Naši liberalci še vcclto mislijo, da najbolj domovinsko delo opravi tisti, ki najbolj radikalno jezikari iu piše po papirju. Tako je bilo tudi pri zadnji lipski proslavi. Mi bi preko tega pisarjenja mirno prešli, če bi to pisarjenje ne bilo zavito v tako obliko, ki je sposobna zapeljevali mladino na napačna pota. Lahko razburljiva mladina misli namreč, cla služi svoji domovini, ako prevzame nalogo tistih trobentačev, ki so skriti za uredniško pečjo. In to v oblikah, ki povzročajo v svojih posledicah lc naše narodne izgube; kajti čestokrat najrazbo-ritejši mladini uničijo eksistenco. Pustili pa bi tudi pri miru pisarijo ljudi., ki nimajo nobenih gospodarskih skrbi in tudi za naš narodni razvoj nobenega delavnega deleža, ako bi to pisarjenje ne bilo voda na mlin naših narodnih nasprotnikov. Ti namreč čakajo, da Slovence razkričavajo za nepatriotič*ie in da s tem delajo profit za nemštvo. Tako pisarjenje ima potem za posledico vso tisto zapostavljanje Slovencev na raznih upravnih in drugih poljih, radi katerih se ravno liberalno časopisje tako jezi in išče vzrokov ondi, kjer se zastavi v delu za resen naroden napredek vse. kar je v poštenem delu storiti mogoče. Tako pa smo dvignili v protestu svoj glas in ta protest še p odčr-t u j e m o. .S pisarijo, kakršne se je posluževalo te dni o lipskih slavnostih glasilo ljubljanskega župana clr. Ivan Tavčarja in glasilo liberalnega učitclj-stva, ki jc priseglo, da bo mladino vzgajalo v patrijotičnem duhu. se našemu narodu dejansko nič ne koristi, ampak dejansko neizmerno škoduje. Če to pribijemo, ni treba potem, ko je v »Narodu« in »Dnevu« vsaka tiskana črka našim znanim narodnim nasprotnikom na razpolago, prav nič kričati o naših »dcnuncijacijali«. Prej pomislite, kaj pišcic in kako tako pisar- Nc s silo pesti, ampak s silo duha, s prerojenjem ljudstva, s čustvom, da so svoj narod s svojo civilizacijo, si bodo priborili to jasno in lepo prihod-njost. A on, kaj jc storil, da bi pospešil uresničenje tega trenotka? Razgovarjal se je s kmeti v Nametal! o velikosti in slavi nekdanje Poljske, o sedanjih krivicah in zatiranjih, o potrebi, cia se združijo vse narodne sile, cla se uče poljskega jezika in čita-jo časopisje, ki pojasnjuje svetu zatiranje in krivice, ki sc gode Poljakom po raznih mestih in vaseh, razdtti jc par sto knjig. »Ali je to setev?« »Nc!« Komaj boječ poskus, čc: jo zemlja pripravna za obdelavo, za sprejem semena! In mračen, zdvoinljcn in nemiren j«! jahal dalje. Šele pogled na Pogonj mu je prinesel drugačne vtiske, misli in želje. Pognal je konja in jahal v brzem teku pod grajskim vrtom, da bi s poljske poti prišel na glavno cesto, z nje pa k vhodu v grajščino. Gledal jc proti vrtu in zdelo se mu je, cla se jc nekaj zabliščalo na verandi. Napel je pogled in zagledal Zvcli-čevo Broujo. Zdaj ni jaliul več v teku, jenje lahko užge ogenj nad našo lastno streho. Sploh je pa zelo lahko za mizami liberalnih redakcij pisariti o tem, v koliko Slovenci nimamo povoda proslavljati zmago pri Lipskem, ker ti fantiči nc morejo na svoj papir naslikati razvoja slovenskega naroda kot takega, že bi bil ostal pod Francozi. Srce Napoleonovo ni bilo priraščeno na naš narod, njemu je bilo vse sredstvo k ciljem in za te cilje bi nič ne pomišljc-val na razne strani izmetati dele naše domovine. Napoleon niti vedel ni, cla v naših krajih prebiva slovenski rod, ko je prvikrat položil svoj prst na zemljevid naših dežela. Ali morejo morda v redakciji »Naroda« in »Dneva« nam sedaj l. 1913 garantirati, cla bi Trst ostal do danes še skupni del slovenske domovine, ali nam morejo zagotoviti in dokazati, da bi del našega naroda, če bi stvari ne ustavila bitka pri Lipskem, ne bil poitalijančen bolj kot je sedaj? In pravica našega jezika? Ali niso naši ljudje pod Francozom dobili nalog, da smejo slovenski poročati lc toliko časa, dokler se francoščino ne privadijo, koliko merov jc moralo francosko poročati in imeti francoščino vešče tajnike. Koliko slovenske krvi jc bilo prelite za roparske načrt Konzijanca in ali bi mogel narod v teh bojih in pocl francoskim vplivom ohraniti tisto moralno silo za svoj obstoj, kakršno je razvil clo danes. Gospodarske razmere so bile tako de-solatno, cla jc ljudstvo popolnoma obu-pavalo. Sevc Napoleon je imel sedanje urednike »Evicva«, »Naroda« in dr. Ilešiča, ki je čutil potrebo demonstrirat s tem, da. iz hiše »Slovenske Matice« ni izobesil zastave (ker ima menda ta kulturni zavod državno podporo od francoske, vlade), nastavljene za svoje maršale in guvernerje, in ti gospodje bi, če bi živeli do danes vse tako izvršili kot sedaj pišejo. Slovenski narod v svojih sedanjih borbah ne potrebuje zmešanih glav, potrebuje pa razboritih ljudi, ki jasnim čelom razmotrivajo razmere in računajo, kaj in kako jc storiti, cla se za naš narod vedno dobi plus. Tako kot pa počenja pri nas liberalno časopisje, bo pa za maš narod vedno se izkazal — minus. Naloga vseh, ki hočejo z resnim delom koristiti slovenski domovini in nje rešitve ne vidijo v puhlih frazah in sanjarijah, je, da z nami skrbe za to, cla zmešane glave izgube ampak v cliru jc hitel proti oni strani, in konj, naglo zadržan precl verando, se. jc vril s kopiti v zemljo. »Vedela sem, cla pridete,« sc jc nasmehnila. »Jaz pa, da vas bom zagledal.« »Ali ste hoteli kaj izvedeti o glavarju?« »V resnici, ko sem zvedel, da je bil pri vas sem prišel.« »Sem mislila, tocla mama vam bo vedela bolje povedati to stvar, pojdite sem,« mu jc pokimala z glavo. Ko je zvedel, cla je gospa v kabinetu, jc šel k nji nekoliko nesmelo. »Ah, vi ste,« jo rekla s hladnim glasom, ker jc samo na hčerkine prošnje privolila, cla jih jc mladi Bevski obiskoval. »Ker sem slišal, da jc bil tukaj glavar, sem prišel vprašat, kako je bilo.« »Kakor po navadi, hotel jc podkupnine in dala sem mu jo.« »Ali radi naprave cerkve?« »Ne, saj je vendar vzel od duhovnika, kaj čc še več?« »Samo za streho jc dobil,« sc jc nasmehnil; »ker jc pa treba odstraniti tudi dva trama, zahteva dopolnila.« »Kako nenasiten oderuh jc to,» je vzdihnila, »cla bi le dovolili popravili cerkev.« vsak vpliv v slovenski javnosti in da '4 nami grade bodočnost domovine na realni podlagi v .državi, v kateri se faktično nahajamo. Pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah bo vse. kar jo narodno poštenega, podpisalo obsodbo zmešanih glav! Soriški deželni zbor - odgoden. Komaj štiri seje so imeli poslanci novega deželnega zbora v teku več ko lGclncvnega zasedanja. Res, malo za to deželo, ki jc komaj čakala, da novi deželni zbor reši razne zelo pereče zadeve, Malo pa jc to tucli za poslance, ki so, kakor to zadene v prvi vrsti slovensko liberalce, prišli v deželni zbor polni obljub na vse strani. Pa ko bi bili slovenski liberalci vsaj te štiri kratke seje porabili, cla bi bili spravili na dan težnjo slovenskih volilcev! Pa nič! Nasprotno, kjerkoli so mogli, so zavirali težnje naših poslancev S. L. S., ki so hoteli rešiti vsaj za prvo silo finančno vprašanje naše dežele z davkom na pivo, ki so za naše vinorejce skušali doseči podaljšanje roka za vračanje brezobrestnih posojil. Pa vse so zavrgli. Koristi ljudstva jim niso bile. mari. Z novim dav-t kom na pivo bi bila dežela dobila velike: dohodke, ki bi sc bili vsaj deloma lahko porabili za rešitev raznih gospodarskih naprav, za prispevke k zgradbam cest, vodovodov itd. Celi kupi prošenj za podporo jc nerešenih, dovolili niso niti ene važne podpore, cclo za ce« sto skozi zapuščeno, a lepo in rodovitno Gor. Trebušo so imeli gluha ušesa. In vse (o, ker ni denarja. Na drugi strani pa so — meni nič tebi nič — zavrgli davek na pivo, ki bi pomenil velik dohodek deželi in za kmeta veliko dobroto. V narodnem oziru liberalci uiti mezincem zganili niso. In vendar so oni bili, ki so dopovedovali vsakemu, ki jih je hotel poslušati in jini verjeti, cla bodo rešili slovenski narod na Goriškem. Poslancem S. L. S. je bilo prepuščeno, cla so povzdignili svoj glas v zbornici proti krivicam, ki sc Slovencem gode v šolskem oziru na Goriškem, jioscbno i novo nemško gimnazijo. V petek je bila določena šc ena seja deželnega zbora. Za tedaj so naši poslanci imeli pripravljene važne gospodarske in narodne zadeve. Pa clo to seje ni prišlo. Deželni zbor jo bil od-goden. Goriški deželni zbor je prava spe« cialiteta. Nima namreč nikjer večine. »Ker tako trguje in draži, jc dovoljenje gotovo, ako vzame, in gotovo ho-, če, bo držal obljubo, to je edina moskovska morala.« »Bolj tiho, gospod Tadej, lahko naju kdo sliši,« pogledala jc bojazljivo okrog. Vstopila jc Bronja in ko so sc pozdravili: »O čem sta se pa razgovarjala?« »Glavar zahteva nove podkupnino za popravo cerkve,« je odvrnila mati polglasno. »To je vendar jiopolnoina v redu,« sc je nasmehnila. »Ah, li Bronja, vedno modruješ, toda ne pomisliš, odkocl jemati denar za vse te oderuhe,« rekla je mati raz* draženo. »Dokler prenašamo ponižno vse, k.iv žele, sc nc smemo čuditi njihovim željam. L'appctit vient cn mangcant (Tek pride z jedjo),« se je nasmehnila. »Kaj početi, ko smo pa prepuščeni njihovi milosti in nemilosti.« »Ne dala bi niti grosa, naj gre zadeva. precl sodišče,« jc rekla vsa rdeča, »najbrže. bi pravdo zgubila, tocla njihova krivičnost bo poslala znana; njihova podkupljivost bo odkrita celemu svetu in to jih bo držalo nazaj.« »Gospodična Bronja ima popolnoma jirav.<4 Bile bi mogoče razno večine. A' prvi vrsti se je mislilo, da bodo slovenski liberalci, ki nočejo biti liberalci, šli skupaj z laškimi krščanskimi socialci. Toda zdi se, da ta ljubezen ne drži, posebno ne, ker med slovenskimi liberalci igra važno vlogo dr. Gregorčič, ki najbrže. 110 bo pustil, da bi deželni glavar dr. Faidutti, njegov hud nasprotnik vladal tako brez skrbi. Mogoča ie zveza med slovenskimi in laškimi liberalci, kar bi najbrže nekatere zelo mikalo. A boje se ljudstvu to javno pokazati, ker v znamenju boja proti laškim liberalcem so šli v boj. Vkljub temu se je zadnje čase opažalo zbližanjc med liberalci obeh narodnosti. Posebno se ie to videlo v verifikacijskem odseku, kjer so slo venski liberalci glasovali skupaj z laškimi liberalci, da se naj krščanskoso-cialni mandati v laškem veleposestvu ne verificirajo. In ta sklep je. bil tudi vzrok, da se je deželni zbor odgodil tako nepričakovano, kakor sc to godi pri tistih deželnih zborih, ki bolehajo na smrtni bolezni . . . Sedaj liberalci tolažijo svoje ljudi, ki stoje razočarani pred zaprto deželno hišo: .Ta, veste, prvikrat nismo mogli narediti vsega. Bomo že, bomo že. Ampak ljudje so začeli odpirati oči. Mislili so. da imajo ti ljudje res kaj volje za delo. Sedaj pa vidijo, da so za pametno delo v prid ljudstva popolnoma n e z m o ž n i. Tu se uresničuje zopet že tisočkrat z dejstvi potrjen stavek: Sebični in naduti liberalizem, polni fraz, obljub in tudi laži. ne more biti v korist našega ljudstva! o« Kr. držovnib nasiavijencev v LlUDilOfli. Včeraj dopoldne se je vršil v »Mestnem domu« shod državnih nustavljen-cev. Predsednik davčni upravitelj M. Lilleg je po pozdravu številnih udclciž-nikov shoda govoril sledeče: Da državni uslužbenci opetovano prihajajo v javnost in tam obravnavajo in tožijo o bedi in siromaštvu, ni sramotno zanje, temveč za one merodajne faktorje, v katerih rokah je njihova usoda. Dovoljeno naj mi bo nekaj besed na adreso visoke vlade in parlamenta. V letu za državo težkih časih zapostavili so državni nastavljenci, prekinjeni pravega patriotizma, vse svoje opravičene zahteve in so molče in s potrpežljivostjo prenašali bedo, da tudi lakoto. Renčala se je kriza, sklical se je parlament, da reši državne in ljudske potrebe. Vlada je takoj po prestani krizi poklicala državne poslance na delo za državo in ljudstvo, da uveljavijo mali finančni načrt. Da poleg večjih izdatkov za militarizem, bojne ladje itcl. med najnujnejše državne in ljudske potrebe spada tudi rešitev državnih uslužbencev in učiteljev pred pretečim poginom nc dvomimo mi ne kdo drugi. Mali finančni načrt bi zopet napolnil »Vi ste še mladi, ako bi preživeli moje čase, prestali samovoljo, izvrševano ocl vseh oblasti, sicer pa upravne odredbe ne podlegajo sodnijam, ako se pa upiraš in vsklicuješ, se ti samo pomnoži kazen.« »Toda nikdo mi ne more očitati, da se dobrovoljno strinjam z brez-pravjem in nasiljem,« jc rekel Tadej vneto, ker se je spomnil, kako se njegov oče plazi precl uradniki. »Ako clam podkupnino, sem sokri-Va njihove vlade pri nas,« je povedala Bron j a ostro. »Lepa načela, toda mene ne bosta prenovila,« se je nasmehnila, »raje dam, kakor da bi me vlekli po sodni-jah, da bi bila izpostavljena zaničevanju in preziranju. Plačam, toda držim se daleč od njih in nikdo sc še ni predrzni!, da bi prišel k meni v goste.« Tadej se je pomračil in povesil oči, ker jc čutil, cla očitanje velja očetu, čez trenotek pa: »Tudi taki delajo v dobri veri,« je rekel mirno, »ne strinjam sc z njimi in morem se z njimi boriti, toda ne bom jih obsojal.« »Jaz tudi,« je zaklicala Bronja, ki je občutila, cla je gostu neprijetno. »Pod kakšno pretvezo jc pa vzel podkupnino?« je vprašal Tadej po kratkem molku. »Češ, da sem vedela za križ in cla stoji na grobu vstašev.« »Prekanjeni lump,« je rekel mračno, »gospodi grozi s križem, nas pa clolži, da agitiramo med kmeti.« Pri teh besedah je pogledala Bronja naglo na mladega Pevskega, ki jc odmajal z glavo, a mati je spregovorila: »Čuclim se, da glavar sumi gospoda Revslcegn,« (Dalje.) baje prazne državne blagajne. Zakaj pa ni vlada na takozvane delavne stranke pritisnila z vso silo, cla bi uveljaviti tu načrt, zakaj ga 110 uveljavi z znanim S 11. Nam je zdaj že vse eno, po kateri poti doseže vlada ona sredstva, ki so potrebna, da uveljavi časovno napredovanje, tudi se prav nič ne bojimo 8 11., ker ne zgubimo nikakili dijet, — slabše se uradnikom nc more goditi kot se nam godi. Javno zahtevamo dokazov, da je vladi resno na tem. da se parlamentarnim potom izvede mali finančni načrt, kateri poleg državnih uslužbencev reši tucli za državo in dežele sramotno plačano ljudsko učiteljstvo pred poginom. Če vlada resio želi uveljavljenje malega finančnega načrta in je rešitev potom parlamenta nemogoča. naj pošlje državne poslance lepo domov pa naj uveljavi mali finančni načrt s § U. Vprašam, ali ima država državnika, ki bi imel ta pogum. Do državne zbornice je pa uradništvo izgubilo vsako zaupanje, in to povsem opravičeno. Spominjamo se jako clobro one dobe, ko so se vršile volitve za državno zbornico, kako so takrat razne politične strmke, posamezni kandidati tekmovali z bajkami o zlatih gradovih; obljubovali so državnim uslužbencem nebesa in paradiž, seveda samo le tam, kjer so morali računati z glasovi uradništva, Ko je pa prišel čas cla iznolnijo svojim volilcem svečano dane obljube, je bilo vse to hitro pozabljeno Kakor da kdo udari s palico na mirno vodno gladino. Zamudila je nešteto prilik in slučajev, v katerih bi vladi kratkomalo zaukazala, da predloži parlamentarno sprejete uradniške predloge v najvišio potrditev. Kdo je sankcioniral od vlade predlagani junktim med uradniškimi predlogami in finančnim načrtom in s tem napravil državne uslužbence za nrinrego k novim davkom in da i a'vam. Kdo drugi kot državna zbornica, če je bilo za voiaške zadeve v državnih blagajnah naiti na stotine milijonov. bi se morda našla v ka^em kotičku tudi primeroma malenkostma sredstva, ki b' zadoščala za uveHavlienie čn«ovnera naoredovfuiia v državni sln*v>i. Z iunk-timom so postale prej zelo ncmlpnie uradniške predloge kar čez noč neno-nuiarne, Uradništvo. katero ie no ze'o nujnem nasvetu raznih r>om'čnih strank, ki tvorno delavno veČino dr»n.v-ivLo zbornice žrtvoval svoie politične pravice, se ie dalo v nadi. da reši vsn1 gmotni obstanek, rotisnifi za držav'ia-ne druge vrste. Toda uradništvo bo znalo tudi še nri^rifi i^mVni+ev upravičenih zaMev. (Odobravali ie.) Za niim .ie govoril nrof Reisner o zgodovini službene pragmatike. Beda mecl uradništvom posta'"a od dne clo clne večja. Povsod boste našli c. kr. uradnika, ki moleduje za stransko lužbo vsled premajhnih dohodkov in statistično jc dokazano, da je privabi kapital udeležen pri vzdrževanju c. kr. uradništva s 30 odstotki. In čimbolj je uradništvo izstradano, tembolj je nezmožno za državno službo in tembolj so oškodovani drugi stanovi, kot n. pr. trgovci, obrtniki itd. Če danes državno uslužbenstvo zahteva takojšnjo rešitev službene pragmatike, zahteva le koščka kruha. Ni nujnejše potrebe, kot je rešitev službene pragmatike, in pred1 njo sc ne sme rešiti nobena druga predloga. Visoka vladna gospoda pa naj si zapomni, da ne bo več pomagal znani recept: Divide et impera! Državni nastavljenci, uradniki in sluge, vseh kategorij so se združili in ne zahtevajo drugega recepta kot kruha. Nato so načelniki vseh ljubljanskih organizacij podali izjave, da sc z izvajanji predgovornikov popolnoma strinjajo in cla je uradništvo pripravljeno boriti se za obstanek članov z vsemi postavnimi sredstvi. Sprejela se jc soglasno sledeča r e-solucija: Avstrijski državni nastavljenci so se i-iavcličali nadaljnje zločeste igre z njihovimi življenjskimi vprašanji. Ob otvoritvi državne zbornice zahtevajo od strank takojšnjo oclpomoč v smislu neodložljive uvedbe službene pragmatike in z njo zvezanih določb ter izjavljajo žc danes, da stavijo za neizogibne posledice. ki bi nastale vsled nadaljnjega zavlačevanja, odgovornim vlado in parlament. Končno je govoril tudi ljubljanski državni poslanec dr. Ravnikar, ki jc povdarjal, da se nobena vlada ne sme udajati iluziji, da bi z uvedbo službene pragmatike bilo konec uradniških zahtev. Da pa službena pragmatika ni še ugotovljena, niso krivi poslanci, ki so pokazali dovolj dobre volje, ampak razne ovire zunaj njih in navzgor. Ako pa se parlament razbije, pa tudi ne bo nobenega haska. (Ugovori. — Reisner: Ali naj čakamo, da se bodo začeli Čehi in Nemci objemati?) Bližamo se v Avstriji žc sploh nekakemu absolutističnemu režimu. Ako pa se razpusti parlament, sc vsakdo moti, kdor meni, cla bo vlada uveljavila službeno pragmatiko s Š 14. (Ugovori. — Klici: Bo morala!) Dr. Ravnikar je začel .nato govoriti tudi o zunanjem položaju, a so zahtevali zboro-valci, naj govori rajo o službeni prag-matiki. Ravnikar jo končal, cla bi vlada lahko našla tudi za uradništvo kakih 30 milijonov, ako je imela za mobilizacijo pol milijarde. Da se pa službena pragmatika mora končno izvesti ali z malim finančnim načrtom ali brez njega, je gotovo. Gospod Rohš je konstatiral, da je poslanec dr. Ravnikar pral zamorca, Uradni t't /u je popolnoma vseeno, kako vlada ugotovi službeno pragmatiko; imeti jo hočemo. Uradništvo ne obsoja posameznih parlamo tarnih strank, ampak ves parlament zaradi nedelavnosti. (Odobravanje.) K besedi je bii oglašen tudi deželni poslanec A. Ribnikar, ki pa jejned zborovanjem izginil iz dvorane. Na shod je došlo dvanajst brzojavnih pozdravov in pismo državnega poslanca Jožefa Gostinčarja, ki slove: Slavni shod! Ker moram danes dopoldne odpotovati, se mi ni mogoče udeležiti shoda kar bi sicer zelo rad storil. Sprejmite moie in tucli mojih tovarišev pos'ancev S. L. S. zagotovilo, cla bomo kakor do sedaj tucli v bodoče podpirali stremljenje državnih uradnikov vseh kategorij želeč najboljšega uspeha in skorajšnje rešitve zahtev državnega služabrištva, prosim oprošče-nia glede moie odsotnosti ter se bilje-žim z ve^fsnoštovanjem Jos. Gostinčar, državni noslnnec. Končno je predsednik g. M. Lilleg omenil, koliko se ie že storilo brez usneha za uvrstitev T.biv^isne v I. razred aktivitetivh doklad, Opozarja uradništvo. da ee bo ecPno zaradi te zadeve vršU v kra+kem sv>ocl uradnikov 4er no*1'vi 'a p«Ur'pmo XI. m feiju i: VtfvJHr«.«!!*?-! *»vs. ' ki sc zadovoli s plačo 40U kron na leto v biri in denarju in ki bi hotel iti v dnino deloma v žnp-nišču deloma pri kmetih. Še bolje, če je rokodelec. Stanovanje prosto. Hrana po dogovoru v župnišču. Nastop službe 1. novembra. Kje, pove iz prijaznosti uprava lista pod št, 3183. (Znamka za odgovor!) SOBA pripravna za društveno sobo, se takoj odda. Poizve se v pisarni dr. Ivana Lovrenčlča, Miklošičeva cesta štev. 8. 3189 išče službe v trgovino z mešanim blagom. — Najraje kje na deželi. — Naslov pove uprava Slovenca pod št, 100/3175 Mlad fig. so t rudnik. Pozor! Vinski trgovci! Zaradi opustitve vinsko trgovine s« prod« po zelo nizki ceni 3177 ter s celo vinsko opravo, v bližini ljubljanskega južnega kolodvora. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 3177. (Znamka za odgovor.) Sanatorium Emonaw IJ,,b,J,,,,,' " ^ tv"" Komenskega ullca4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I.klr.odd. da2.bcli. Najnovejše v avtomobilni industriji je ,Wanderer' ljudski avtomobil za trgovske svrhe in šport. Najbolj ekonomični voz sedanjosti, je ravno- J^jfJ ČflflKJflljfe & KO kar došel in je vsakemu na ogled pri tvrdki Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. 3217 Solicitator izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsbergerjeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov sc takoj sprejme. Pismene ponudbe dr. Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru. 3213 Klobuki 3025 Cilindri Čepice Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki Prof. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna trgovina P. Magdič Ljobljani, nasproti glavne pošte. II BALKAN II trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100 Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-nejc opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd. Zmerne cene. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske ban Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DAL2¥LATIEU, delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za I. in II. razred. te. Točna postrežba. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.