Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 241. Izven Ljubljane 8 vin. y L]UtlljOD!9 V
ponedeljek« 20. oktobra m.
Leto XL1,
Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , S 26-—
ia en meseo ....., 2'20
■a Nemčijo oeloletno . „ 29"— sa ostalo inozemstvo . „ 39'—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo lete napre] .. K 2V— za en meso« „ • • n 2*—
V	opravi prtlina. meieCno » 1*70 = Sobotni izdaja; =
za celo let .....„ T—
za Nemčijo oeloletno . „ B — za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren p opna t.
Mna oznanila, zahvala, asmrtnlce Id:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
■ Poslano: 1 -j
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne. delje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
gar Orednlttvo Je v Kopitarjevi ullol štev 6/01 Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev 74 =
- --—■-■--■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■OHMi
Političen list za slovenski narod.
Opravništro je v Kopitarjevi olioi št 6. — Račns poštno hranilnice avstrijsko št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Datiašnia številka obsega 6 strani.
Važno opozorilev gospodom žo-panom in našim volilcem ler za-upnikom.
SILNO VAŽNO!	SILNO VAŽNO!
Izvedeli smo, da jc neko okrajno glavarstvo izdalo na podrejeno županstvo navodilo, da se sprejmejo med volilce kmečke skupine samo oni občinski volilci prvega in drugega razreda, katerim je predpisanega vsaj 8 K direktnega davka. Ker jc mogoče, da je tisto okrajno glavarstvo izdalo enak pouk na več županstev, in ker je mo-moče, da so tudi druga okrajna glavarstva izdala, znabiti enak pouk, opozarjamo s tem vsa županstva, da jc ta pouk popolnoma nepravilen in napačen in da nasprotuje jasnemu besedilu postave, ki pravi, da se ima med de-želnozborskc volilce kmečke skupine sprejeti vse občinske volilce prvega in drugega razreda, ne glede na višino predpisanega davka.
Vsi naši volilci, zaupniki in agitatorji naj pazijo natančno, da sc v volil-ske imenike kmečke skupine sprejmejo vsi občinski volilci prvega in drugega razreda, ne glede na višino predpisanega jim davka, in če bi jih katero županstvo izpustilo, naj skrbijo volilci in naši zaupniki, da se pravočasno rc-v klamirajo vsi naši možje, ki bi se jih izpustilo, češ da nc plačujejo 8 K direktnega davka. Zadošča za vpis vo-ISIski imenik kmečke skupine, da plačuje občinski volilec drugega razreda tudi samo 1 vinar direktne-g a davka.
Naša skrb bo, cla dobijo županstva od okrajnih glavarstev potrebna navodila in pojasnila!
Izvedeli smo z druge strani, da pošiljajo okrajna glavarstva tiskovine in pole za sestavo volilskih imenikov, v katerih je naveden cenzus 8 K, kakor da bi sc smeli v volilski imenik kmečke skupine sprejeti samo tisti, ki plaču-
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L c n a r d.
(Dalje.)
Ah, ako bi silo mogel odbiti s silo, imeti lastno vojsko in plačati jim kri za kri, muko za muko, smrt za smrt, toda to so samo sanje, ki se za sedaj ne dajo uresničiti, najkrasnejše sanje, najsilnejša narekavanja nc odstranijo niti enega trna iz bolestne resničnosti.
In prišel jc trenotek dvoma, čc jc sploh mogoče osvoboditi se izpod pritiska mogočnega vraga.
Morda pa gredo njegov oče in drugi po pravi poti, ki hočejo zase pridobiti zatiralce s tem, da sc jim prikupa-vojo, se jim dobrikajo, požirajo s sladkim nasmehom gronkost prezirali ja, poniževalne šale, igranje z njihovimi čustvi in prepričanjem.
Tudi on bo nekoč tako živel, šinilo hiu jc v dušo in stresel se je razburjenja. Ah, boljša jc kroglja kot tako življenje!
Poča si, kakor svitanje oblačne noti, sc je budila v njem liadu lepše pri-kodnjosti.
jejo 8 K direktnega davka. Te tiskovi-?ie so zastarane in protipostavne ter
imajo služiti samo v statistične namene.
Končno še enkrat opozarjamo na pouk, ki jc bil objavljen v »Občinski Upravi« in v naši sobotni številki in ki je edino pravi.
Zmešane glave.
Naši liberalci še vcclto mislijo, da najbolj domovinsko delo opravi tisti, ki najbolj radikalno jezikari iu piše po papirju. Tako je bilo tudi pri zadnji lipski proslavi.
Mi bi preko tega pisarjenja mirno prešli, če bi to pisarjenje ne bilo zavito v tako obliko, ki je sposobna zapeljevali mladino na napačna pota. Lahko razburljiva mladina misli namreč, cla služi svoji domovini, ako prevzame nalogo tistih trobentačev, ki so skriti za uredniško pečjo. In to v oblikah, ki povzročajo v svojih posledicah lc naše narodne izgube; kajti čestokrat najrazbo-ritejši mladini uničijo eksistenco. Pustili pa bi tudi pri miru pisarijo ljudi., ki nimajo nobenih gospodarskih skrbi in tudi za naš narodni razvoj nobenega delavnega deleža, ako bi to pisarjenje ne bilo voda na mlin naših narodnih nasprotnikov. Ti namreč čakajo, da Slovence razkričavajo za nepatriotič*ie in da s tem delajo profit za nemštvo. Tako pisarjenje ima potem za posledico vso tisto zapostavljanje Slovencev na raznih upravnih in drugih poljih, radi katerih se ravno liberalno časopisje tako jezi in išče vzrokov ondi, kjer se zastavi v delu za resen naroden napredek vse. kar je v poštenem delu storiti mogoče.
Tako pa smo dvignili v protestu svoj glas in ta protest še p odčr-t u j e m o. .S pisarijo, kakršne se je posluževalo te dni o lipskih slavnostih glasilo ljubljanskega župana clr. Ivan Tavčarja in glasilo liberalnega učitclj-stva, ki jc priseglo, da bo mladino vzgajalo v patrijotičnem duhu. se našemu narodu dejansko nič ne koristi, ampak dejansko neizmerno škoduje. Če to pribijemo, ni treba potem, ko je v »Narodu« in »Dnevu« vsaka tiskana črka našim znanim narodnim nasprotnikom na razpolago, prav nič kričati o naših »dcnuncijacijali«. Prej pomislite, kaj pišcic in kako tako pisar-
Nc s silo pesti, ampak s silo duha, s prerojenjem ljudstva, s čustvom, da so svoj narod s svojo civilizacijo, si bodo priborili to jasno in lepo prihod-njost.
A on, kaj jc storil, da bi pospešil uresničenje tega trenotka?
Razgovarjal se je s kmeti v Nametal! o velikosti in slavi nekdanje Poljske, o sedanjih krivicah in zatiranjih, o potrebi, cia se združijo vse narodne sile, cla se uče poljskega jezika in čita-jo časopisje, ki pojasnjuje svetu zatiranje in krivice, ki sc gode Poljakom po raznih mestih in vaseh, razdtti jc par sto knjig.
»Ali je to setev?«
»Nc!«
Komaj boječ poskus, čc: jo zemlja pripravna za obdelavo, za sprejem semena!
In mračen, zdvoinljcn in nemiren j«! jahal dalje.
Šele pogled na Pogonj mu je prinesel drugačne vtiske, misli in želje. Pognal je konja in jahal v brzem teku pod grajskim vrtom, da bi s poljske poti prišel na glavno cesto, z nje pa k vhodu v grajščino.
Gledal jc proti vrtu in zdelo se mu je, cla se jc nekaj zabliščalo na verandi. Napel je pogled in zagledal Zvcli-čevo Broujo. Zdaj ni jaliul več v teku,
jenje lahko užge ogenj nad našo lastno streho.
Sploh je pa zelo lahko za mizami liberalnih redakcij pisariti o tem, v koliko Slovenci nimamo povoda proslavljati zmago pri Lipskem, ker ti fantiči nc morejo na svoj papir naslikati razvoja slovenskega naroda kot takega, že bi bil ostal pod Francozi. Srce Napoleonovo ni bilo priraščeno na naš narod, njemu je bilo vse sredstvo k ciljem in za te cilje bi nič ne pomišljc-val na razne strani izmetati dele naše domovine. Napoleon niti vedel ni, cla v naših krajih prebiva slovenski rod, ko je prvikrat položil svoj prst na zemljevid naših dežela. Ali morejo morda v redakciji »Naroda« in »Dneva« nam sedaj l. 1913 garantirati, cla bi Trst ostal do danes še skupni del slovenske domovine, ali nam morejo zagotoviti in dokazati, da bi del našega naroda, če bi stvari ne ustavila bitka pri Lipskem, ne bil poitalijančen bolj kot je sedaj? In pravica našega jezika? Ali niso naši ljudje pod Francozom dobili nalog, da smejo slovenski poročati lc toliko časa, dokler se francoščino ne privadijo, koliko merov jc moralo francosko poročati in imeti francoščino vešče tajnike. Koliko slovenske krvi jc bilo prelite za roparske načrt Konzijanca in ali bi mogel narod v teh bojih in pocl francoskim vplivom ohraniti tisto moralno silo za svoj obstoj, kakršno je razvil clo danes. Gospodarske razmere so bile tako de-solatno, cla jc ljudstvo popolnoma obu-pavalo.
Sevc Napoleon je imel sedanje urednike »Evicva«, »Naroda« in dr. Ilešiča, ki je čutil potrebo demonstrirat s tem, da. iz hiše »Slovenske Matice« ni izobesil zastave (ker ima menda ta kulturni zavod državno podporo od francoske, vlade), nastavljene za svoje maršale in guvernerje, in ti gospodje bi, če bi živeli do danes vse tako izvršili kot sedaj pišejo.
Slovenski narod v svojih sedanjih borbah ne potrebuje zmešanih glav, potrebuje pa razboritih ljudi, ki jasnim čelom razmotrivajo razmere in računajo, kaj in kako jc storiti, cla se za naš narod vedno dobi plus. Tako kot pa počenja pri nas liberalno časopisje, bo pa za maš narod vedno se izkazal — minus. Naloga vseh, ki hočejo z resnim delom koristiti slovenski domovini in nje rešitve ne vidijo v puhlih frazah in sanjarijah, je, da z nami skrbe za to, cla zmešane glave izgube
ampak v cliru jc hitel proti oni strani, in konj, naglo zadržan precl verando, se. jc vril s kopiti v zemljo.
»Vedela sem, cla pridete,« sc jc nasmehnila.
»Jaz pa, da vas bom zagledal.«
»Ali ste hoteli kaj izvedeti o glavarju?«
»V resnici, ko sem zvedel, da je bil pri vas sem prišel.«
»Sem mislila, tocla mama vam bo vedela bolje povedati to stvar, pojdite sem,« mu jc pokimala z glavo.
Ko je zvedel, cla je gospa v kabinetu, jc šel k nji nekoliko nesmelo.
»Ah, vi ste,« jo rekla s hladnim glasom, ker jc samo na hčerkine prošnje privolila, cla jih jc mladi Bevski obiskoval.
»Ker sem slišal, da jc bil tukaj glavar, sem prišel vprašat, kako je bilo.«
»Kakor po navadi, hotel jc podkupnine in dala sem mu jo.«
»Ali radi naprave cerkve?«
»Ne, saj je vendar vzel od duhovnika, kaj čc še več?«
»Samo za streho jc dobil,« sc jc nasmehnil; »ker jc pa treba odstraniti tudi dva trama, zahteva dopolnila.«
»Kako nenasiten oderuh jc to,» je vzdihnila, »cla bi le dovolili popravili cerkev.«
vsak vpliv v slovenski javnosti in da '4 nami grade bodočnost domovine na realni podlagi v .državi, v kateri se faktično nahajamo. Pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah bo vse. kar jo narodno poštenega, podpisalo obsodbo zmešanih glav!
Soriški deželni zbor - odgoden.
Komaj štiri seje so imeli poslanci novega deželnega zbora v teku več ko lGclncvnega zasedanja. Res, malo za to deželo, ki jc komaj čakala, da novi deželni zbor reši razne zelo pereče zadeve, Malo pa jc to tucli za poslance, ki so, kakor to zadene v prvi vrsti slovensko liberalce, prišli v deželni zbor polni obljub na vse strani. Pa ko bi bili slovenski liberalci vsaj te štiri kratke seje porabili, cla bi bili spravili na dan težnjo slovenskih volilcev! Pa nič! Nasprotno, kjerkoli so mogli, so zavirali težnje naših poslancev S. L. S., ki so hoteli rešiti vsaj za prvo silo finančno vprašanje naše dežele z davkom na pivo, ki so za naše vinorejce skušali doseči podaljšanje roka za vračanje brezobrestnih posojil. Pa vse so zavrgli. Koristi ljudstva jim niso bile. mari. Z novim dav-t kom na pivo bi bila dežela dobila velike: dohodke, ki bi sc bili vsaj deloma lahko porabili za rešitev raznih gospodarskih naprav, za prispevke k zgradbam cest, vodovodov itd. Celi kupi prošenj za podporo jc nerešenih, dovolili niso niti ene važne podpore, cclo za ce« sto skozi zapuščeno, a lepo in rodovitno Gor. Trebušo so imeli gluha ušesa. In vse (o, ker ni denarja. Na drugi strani pa so — meni nič tebi nič — zavrgli davek na pivo, ki bi pomenil velik dohodek deželi in za kmeta veliko dobroto. V narodnem oziru liberalci uiti mezincem zganili niso. In vendar so oni bili, ki so dopovedovali vsakemu, ki jih je hotel poslušati in jini verjeti, cla bodo rešili slovenski narod na Goriškem. Poslancem S. L. S. je bilo prepuščeno, cla so povzdignili svoj glas v zbornici proti krivicam, ki sc Slovencem gode v šolskem oziru na Goriškem, jioscbno i novo nemško gimnazijo.
V petek je bila določena šc ena seja deželnega zbora. Za tedaj so naši poslanci imeli pripravljene važne gospodarske in narodne zadeve. Pa clo to seje ni prišlo. Deželni zbor jo bil od-goden.
Goriški deželni zbor je prava spe« cialiteta. Nima namreč nikjer večine.
»Ker tako trguje in draži, jc dovoljenje gotovo, ako vzame, in gotovo ho-, če, bo držal obljubo, to je edina moskovska morala.«
»Bolj tiho, gospod Tadej, lahko naju kdo sliši,« pogledala jc bojazljivo okrog.
Vstopila jc Bronja in ko so sc pozdravili:
»O čem sta se pa razgovarjala?«
»Glavar zahteva nove podkupnino za popravo cerkve,« je odvrnila mati polglasno.
»To je vendar jiopolnoina v redu,« sc je nasmehnila.
»Ah, li Bronja, vedno modruješ, toda ne pomisliš, odkocl jemati denar za vse te oderuhe,« rekla je mati raz* draženo.
»Dokler prenašamo ponižno vse, k.iv žele, sc nc smemo čuditi njihovim željam. L'appctit vient cn mangcant (Tek pride z jedjo),« se je nasmehnila.
»Kaj početi, ko smo pa prepuščeni njihovi milosti in nemilosti.«
»Ne dala bi niti grosa, naj gre zadeva. precl sodišče,« jc rekla vsa rdeča, »najbrže. bi pravdo zgubila, tocla njihova krivičnost bo poslala znana; njihova podkupljivost bo odkrita celemu svetu in to jih bo držalo nazaj.«
»Gospodična Bronja ima popolnoma jirav.<4
Bile bi mogoče razno večine. A' prvi vrsti se je mislilo, da bodo slovenski liberalci, ki nočejo biti liberalci, šli skupaj z laškimi krščanskimi socialci. Toda zdi se, da ta ljubezen ne drži, posebno ne, ker med slovenskimi liberalci igra važno vlogo dr. Gregorčič, ki najbrže. 110 bo pustil, da bi deželni glavar dr. Faidutti, njegov hud nasprotnik vladal tako brez skrbi. Mogoča ie zveza med slovenskimi in laškimi liberalci, kar bi najbrže nekatere zelo mikalo. A boje se ljudstvu to javno pokazati, ker v znamenju boja proti laškim liberalcem so šli v boj. Vkljub temu se je zadnje čase opažalo zbližanjc med liberalci obeh narodnosti. Posebno se ie to videlo v verifikacijskem odseku, kjer so slo venski liberalci glasovali skupaj z laškimi liberalci, da se naj krščanskoso-cialni mandati v laškem veleposestvu ne verificirajo. In ta sklep je. bil tudi vzrok, da se je deželni zbor odgodil tako nepričakovano, kakor sc to godi pri tistih deželnih zborih, ki bolehajo na smrtni bolezni . . .
Sedaj liberalci tolažijo svoje ljudi, ki stoje razočarani pred zaprto deželno hišo: .Ta, veste, prvikrat nismo mogli narediti vsega. Bomo že, bomo že.
Ampak ljudje so začeli odpirati oči. Mislili so. da imajo ti ljudje res kaj volje za delo. Sedaj pa vidijo, da so za pametno delo v prid ljudstva popolnoma n e z m o ž n i.
Tu se uresničuje zopet že tisočkrat z dejstvi potrjen stavek: Sebični in naduti liberalizem, polni fraz, obljub in tudi laži. ne more biti v korist našega ljudstva!
o«
Kr. držovnib nasiavijencev v LlUDilOfli.
Včeraj dopoldne se je vršil v »Mestnem domu« shod državnih nustavljen-cev. Predsednik davčni upravitelj M. Lilleg je po pozdravu številnih udclciž-nikov shoda govoril sledeče:
Da državni uslužbenci opetovano prihajajo v javnost in tam obravnavajo in tožijo o bedi in siromaštvu, ni sramotno zanje, temveč za one merodajne faktorje, v katerih rokah je njihova usoda. Dovoljeno naj mi bo nekaj besed na adreso visoke vlade in parlamenta. V letu za državo težkih časih zapostavili so državni nastavljenci, prekinjeni pravega patriotizma, vse svoje opravičene zahteve in so molče in s potrpežljivostjo prenašali bedo, da tudi lakoto. Renčala se je kriza, sklical se je parlament, da reši državne in ljudske potrebe. Vlada je takoj po prestani krizi poklicala državne poslance na delo za državo in ljudstvo, da uveljavijo mali finančni načrt. Da poleg večjih izdatkov za militarizem, bojne ladje itcl. med najnujnejše državne in ljudske potrebe spada tudi rešitev državnih uslužbencev in učiteljev pred pretečim poginom nc dvomimo mi ne kdo drugi. Mali finančni načrt bi zopet napolnil
»Vi ste še mladi, ako bi preživeli moje čase, prestali samovoljo, izvrševano ocl vseh oblasti, sicer pa upravne odredbe ne podlegajo sodnijam, ako se pa upiraš in vsklicuješ, se ti samo pomnoži kazen.«
»Toda nikdo mi ne more očitati, da se dobrovoljno strinjam z brez-pravjem in nasiljem,« jc rekel Tadej vneto, ker se je spomnil, kako se njegov oče plazi precl uradniki.
»Ako clam podkupnino, sem sokri-Va njihove vlade pri nas,« je povedala Bron j a ostro.
»Lepa načela, toda mene ne bosta prenovila,« se je nasmehnila, »raje dam, kakor da bi me vlekli po sodni-jah, da bi bila izpostavljena zaničevanju in preziranju. Plačam, toda držim se daleč od njih in nikdo sc še ni predrzni!, da bi prišel k meni v goste.«
Tadej se je pomračil in povesil oči, ker jc čutil, cla očitanje velja očetu, čez trenotek pa:
»Tudi taki delajo v dobri veri,« je rekel mirno, »ne strinjam sc z njimi in morem se z njimi boriti, toda ne bom jih obsojal.«
»Jaz tudi,« je zaklicala Bronja, ki je občutila, cla je gostu neprijetno.
»Pod kakšno pretvezo jc pa vzel podkupnino?« je vprašal Tadej po kratkem molku.
»Češ, da sem vedela za križ in cla stoji na grobu vstašev.«
»Prekanjeni lump,« je rekel mračno, »gospodi grozi s križem, nas pa clolži, da agitiramo med kmeti.«
Pri teh besedah je pogledala Bronja naglo na mladega Pevskega, ki jc odmajal z glavo, a mati je spregovorila:
»Čuclim se, da glavar sumi gospoda Revslcegn,«
(Dalje.)
baje prazne državne blagajne. Zakaj pa ni vlada na takozvane delavne stranke pritisnila z vso silo, cla bi uveljaviti tu načrt, zakaj ga 110 uveljavi z znanim S 11. Nam je zdaj že vse eno, po kateri poti doseže vlada ona sredstva, ki so potrebna, da uveljavi časovno napredovanje, tudi se prav nič ne bojimo 8 11., ker ne zgubimo nikakili dijet, — slabše se uradnikom nc more goditi kot se nam godi. Javno zahtevamo dokazov, da je vladi resno na tem. da se parlamentarnim potom izvede mali finančni načrt, kateri poleg državnih uslužbencev reši tucli za državo in dežele sramotno plačano ljudsko učiteljstvo pred poginom. Če vlada resio želi uveljavljenje malega finančnega načrta in je rešitev potom parlamenta nemogoča. naj pošlje državne poslance lepo domov pa naj uveljavi mali finančni načrt s § U. Vprašam, ali ima država državnika, ki bi imel ta pogum. Do državne zbornice je pa uradništvo izgubilo vsako zaupanje, in to povsem opravičeno. Spominjamo se jako clobro one dobe, ko so se vršile volitve za državno zbornico, kako so takrat razne politične strmke, posamezni kandidati tekmovali z bajkami o zlatih gradovih; obljubovali so državnim uslužbencem nebesa in paradiž, seveda samo le tam, kjer so morali računati z glasovi uradništva, Ko je pa prišel čas cla iznolnijo svojim volilcem svečano dane obljube, je bilo vse to hitro pozabljeno Kakor da kdo udari s palico na mirno vodno gladino. Zamudila je nešteto prilik in slučajev, v katerih bi vladi kratkomalo zaukazala, da predloži parlamentarno sprejete uradniške predloge v najvišio potrditev. Kdo je sankcioniral od vlade predlagani junktim med uradniškimi predlogami in finančnim načrtom in s tem napravil državne uslužbence za nrinrego k novim davkom in da i a'vam. Kdo drugi kot državna zbornica, če je bilo za voiaške zadeve v državnih blagajnah naiti na stotine milijonov. bi se morda našla v ka^em kotičku tudi primeroma malenkostma sredstva, ki b' zadoščala za uveHavlienie čn«ovnera naoredovfuiia v državni sln*v>i. Z iunk-timom so postale prej zelo ncmlpnie uradniške predloge kar čez noč neno-nuiarne, Uradništvo. katero ie no ze'o nujnem nasvetu raznih r>om'čnih strank, ki tvorno delavno veČino dr»n.v-ivLo zbornice žrtvoval svoie politične pravice, se ie dalo v nadi. da reši vsn1 gmotni obstanek, rotisnifi za držav'ia-ne druge vrste. Toda uradništvo bo znalo tudi še nri^rifi i^mVni+ev upravičenih zaMev. (Odobravali ie.)
Za niim .ie govoril nrof Reisner o zgodovini službene pragmatike. Beda mecl uradništvom posta'"a od dne clo clne večja. Povsod boste našli c. kr. uradnika, ki moleduje za stransko lužbo vsled premajhnih dohodkov in statistično jc dokazano, da je privabi kapital udeležen pri vzdrževanju c. kr. uradništva s 30 odstotki. In čimbolj je uradništvo izstradano, tembolj je nezmožno za državno službo in tembolj so oškodovani drugi stanovi, kot n. pr. trgovci, obrtniki itd. Če danes državno uslužbenstvo zahteva takojšnjo rešitev službene pragmatike, zahteva le koščka kruha. Ni nujnejše potrebe, kot je rešitev službene pragmatike, in pred1 njo sc ne sme rešiti nobena druga predloga. Visoka vladna gospoda pa naj si zapomni, da ne bo več pomagal znani recept: Divide et impera! Državni nastavljenci, uradniki in sluge, vseh kategorij so se združili in ne zahtevajo drugega recepta kot kruha.
Nato so načelniki vseh ljubljanskih organizacij podali izjave, da sc z izvajanji predgovornikov popolnoma strinjajo in cla je uradništvo pripravljeno boriti se za obstanek članov z vsemi postavnimi sredstvi.
Sprejela se jc soglasno sledeča r e-solucija:
Avstrijski državni nastavljenci so se i-iavcličali nadaljnje zločeste igre z njihovimi življenjskimi vprašanji. Ob otvoritvi državne zbornice zahtevajo od strank takojšnjo oclpomoč v smislu neodložljive uvedbe službene pragmatike in z njo zvezanih določb ter izjavljajo žc danes, da stavijo za neizogibne posledice. ki bi nastale vsled nadaljnjega zavlačevanja, odgovornim vlado in parlament.
Končno je govoril tudi ljubljanski državni poslanec dr. Ravnikar, ki jc povdarjal, da se nobena vlada ne sme udajati iluziji, da bi z uvedbo službene pragmatike bilo konec uradniških zahtev. Da pa službena pragmatika ni še ugotovljena, niso krivi poslanci, ki so pokazali dovolj dobre volje, ampak razne ovire zunaj njih in navzgor. Ako pa se parlament razbije, pa tudi ne bo nobenega haska. (Ugovori. — Reisner: Ali naj čakamo, da se bodo začeli Čehi in Nemci objemati?) Bližamo se v Avstriji žc sploh nekakemu absolutističnemu
režimu. Ako pa se razpusti parlament, sc vsakdo moti, kdor meni, cla bo vlada uveljavila službeno pragmatiko s Š 14. (Ugovori. — Klici: Bo morala!) Dr. Ravnikar je začel .nato govoriti tudi o zunanjem položaju, a so zahtevali zboro-valci, naj govori rajo o službeni prag-matiki. Ravnikar jo končal, cla bi vlada lahko našla tudi za uradništvo kakih 30 milijonov, ako je imela za mobilizacijo pol milijarde. Da se pa službena pragmatika mora končno izvesti ali z malim finančnim načrtom ali brez njega, je gotovo.
Gospod Rohš je konstatiral, da je poslanec dr. Ravnikar pral zamorca, Uradni t't /u je popolnoma vseeno, kako vlada ugotovi službeno pragmatiko; imeti jo hočemo. Uradništvo ne obsoja posameznih parlamo tarnih strank, ampak ves parlament zaradi nedelavnosti. (Odobravanje.)
K besedi je bii oglašen tudi deželni poslanec A. Ribnikar, ki pa jejned zborovanjem izginil iz dvorane.
Na shod je došlo dvanajst brzojavnih pozdravov in pismo državnega poslanca Jožefa Gostinčarja, ki slove:
Slavni shod! Ker moram danes dopoldne odpotovati, se mi ni mogoče udeležiti shoda kar bi sicer zelo rad storil. Sprejmite moie in tucli mojih tovarišev pos'ancev S. L. S. zagotovilo, cla bomo kakor do sedaj tucli v bodoče podpirali stremljenje državnih uradnikov vseh kategorij želeč najboljšega uspeha in skorajšnje rešitve zahtev državnega služabrištva, prosim oprošče-nia glede moie odsotnosti ter se bilje-žim z ve^fsnoštovanjem Jos. Gostinčar, državni noslnnec.
Končno je predsednik g. M. Lilleg omenil, koliko se ie že storilo brez usneha za uvrstitev T.biv^isne v I. razred aktivitetivh doklad, Opozarja uradništvo. da ee bo ecPno zaradi te zadeve vršU v kra+kem sv>ocl uradnikov 4er no*1'vi 'a	p«Ur'pmo<sti.
Nato se je dobro obiskani shod zaključil.
. Melni ziior,
(Nadaljevcnje 14. seje z dne 18. oktobra.)
Sprejme se odsekov predlog, da se 1. 1914. izplača vinogradnikom 100.000 kron brezobrestnih posojil iz deželnih sredstev, ako država v isto svrho prispeva ravno tolik znesek. Izplačilo je odvisno od malega finančnega načrta. (Doslej se je štajerskim vinogradnikom izplačalo na brezobrestnih posojilih 4,349.260 K, k čemur sta v dveh enakih polovicah prispevali dežela in država.)
Zakonski načrt o davku od prirastka na vrednosti zemljišč se vrne finančnemu odseku z nelogom, da se glede nekaterih ar ločil pogaja z vlado in nato v prihodnjem zesedanju primerno prenarejeni načrt iznova predloži deželnemu zboru. Proti vrtnilvi so glasovali pl. Kaan, pl. Feyrer, nemški centrum, socialni demokratje in posl. Ornig, Otter in Wastian.
Odkloni se izročitev poslanca Franza radi nekega političnega razžaljenja časti.
Dovolijo se razne milostne podpore (poročevalec Ornig).
Ustanovitev deželnotajniškega mesta extra statum za 7. činovni razred se naknadno odobri.
Poslanec dr. Korošec poroča o osebnih zadevah, med drugim o prošnji pazniškega osobja v Messendorfu. Prošnje se rešijo v smislu predloga deželnega odbora. V istem smislu se rešijB osebne zadeve, o katerih poročata posl. Ornig in baron pl, Kellersperg.
Baron pl. Klammer poreča V imenu finančnega odseka o prodaji enega dela posestev pri Paulustoru, ki so preje bila v rabi graške splošne bolnišnice; deželni odbor sc pooblašča za nadaljna pogajanja z vojaškim erarjem in za sklenitev kupčije.
Potrdijo se zadnje nadomestne volitve v deželni zbor (poslanci dr. Tunner, baron pl. Moscon, dr. Winter, Opitz in Dermutz.)
Predlog za razdelitev trške občine Mautern v ljubenskem okraju se vrne deželnemu odboru z nalogom, da vpošteva ugovor trške občine in iznova poroča deželnemu zboru.
Naknadno se odobri nakup hiše št. 13 v Burggasse v Gradcu od strani graške občine za 164.000 K, najetje tozadevnega posojila in brezplačna prepustitev hiše v svrhe obrtnopospeševalnega zavoda.
Seja se zaključi po 3. uri popoldne.
Zvečer ob 6. uri otvori deželni glavar grof Attems 15. sejo.
Predlogu posl. Schvvaba (nemški centrum) o zagradbi hudournikov, ki je zadostno podprt, se prizna nujnost in se odkaže deželnemu kulturnemu odseku.
Cestne podpore.
Posl. Foest predlaga v imenu finančnega odseka, da dežela za vzdržavanje okrajnih cest 1. in 2. razreda vključno zgradbe novih objektov za 1. 1914. izplačaj subvencije po ključu iz 1. 1908., in sicer v
najvišjem skupnem znesku 457,000 K. Ta znesek se ima pokriti iz preodkazov štajerski deželi iz malega finančnega načrta ali pa iz kakega drugega vira, ki ga v to svrho deloči deželni zbor pri rešitvi proračuna za leto 1914.
Deželni odbor se dalje pooblašča, da za naknadno izplačilo deželnih podpor za vzdrževanje okrajnih cest 1. in 2. razreda vključno zgrade novih objektov za 1. 1910., 1911., 1912. in 1913. najame posojilo, ki sc lahko vsak čas konvertira, v najvišjen* znesku 1,700.000 K in razdeli podpore v' smislu deželnozborskega sklepa z dne 29. oktobra 1908. Izplačila se imajo izvršiti takoj, kakor hitro sc dobi posojilo.
Po kratki debati izjavi deželni odbor* nik dr. pl. Kaan, da bo dežela pač morala ugrizniti v kislo jabolko dragega posojila, da bo pa deželni odbor sklep deželnega zbora izvršil. Vsekako pa bo za najetje posojila treba najmanj šest tednov časa.
Nato je bilo odsekov predlog med živahnim odobravanjem sprejet,
Posl. R e s e 1 predlaga v imenu finan* čnega odseka: Deželni odbor se pooblašča, da se v svrho podpiranja okrajnih zdravnikov, ki so za službo nesposobni in brez sredstev, kakor tudi v svrho podpiranja vdov in sirot po okrajnih zdravnikih — pogodi s štajersko zdravniško zbornico v tem smislu, da dežela zdravniški zbornici v to svrho primerno prispeva, in sicer iz obresti temeljne glavnice, ki jo je v ta namen ustanovil deželni zbor.
Posl. Einspinner poroča v imenu finančnega odseka: Deželnemu odboru se naroča, da iz presežkov pričakovanih državnih preodkazov porabi letno po 50 tisoč kron za subvencioniranje šolskih kuhinj na javnih ljudskih in meščanskih šolah.
Sprejme se predlog deželnega odbora za izboljšanje gmotnih in službenih razmer za uradnike in sluge v deželnem muzeju »Joaneju« v Gradcu. (Poročevalec Wastian.)
Za zgradbo vodovoda v Sv. Lovrencu v Muriški dolini se dovoli 8000 K brezobrestnega posojila in 2500 K podpore.
Prediog posl. Resla, dr. Schacherla in tovarišev za ustanovitev stalne deželne kontrolne komisije se odkaže deželnemu cdboru v razmišljanje in poročanje v prihodnjem zasedanju.
Posl. Einspinner predlaga v imenu fi« nančnega odseka: Deželni odbor se proti naknadni odobritvi deželnega zbora pooblasti, da izvede potrebna nova sistemi-ziranja in povišanja v stanju uradništva ravnateljske pisarne v splošni bolnišnici v Gradcu. Sprejeto.
Odobri se sklep deželnega odbora z dne 21. aprila 1913. o organizaciji asisten-čnih zdravnikov na deželni blaznici v Feldhofu.
Predlog posl. Horvathka in tovarišev za ustanovitev vzgojevališča za zanemarjeno žensko mladino se odkaže deželnemu odboru v poročanje v prihodnjem zasedanju.
Predlog posl. Resla in tov, glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja in starostne preskrbe za okrajne cestarje in cestne mojstre se odkaže deželnemu odboru v svrho potrebnih poizvedb in poročanja v prihodnjem zasedanju.
Sprejme se predlog finančnega odseka za priznanje davčnih olajšav novim zgradbam.
Predlog posl. Resla in tov. za izpre« membo volilnih redov občin z lastnim Statutom se odkaže deželnemu odboru z nalogom, da se tozadevno sporazume z vlado in nato čimprej poroča v deželnem zboru.
Sprejme se predlog obč. odseka za zvišanje prispevkov požarnih zavarovalnic v deželni gasilski zaklad.
Sprejme se Einspinnerjev predlog, da se deželni odbor obrni na cesarja s prošnjo, da se bojna oprava nadvojvode Karla II. iz leta 1582., ki se je do cesarice Marije Terezije nahajala v gradu v Gradcu, potem pa prenesla v dvorni muzej na Dunaj, zopet vrne štajerski deželi in shrani v graškem »Joaneju«.
Sprejme se zakonski načrt o stavbni« skem davku.
Sprejme se statut za deželno umetniško šolo.
Predlogi deželnega odbora glede ureditve plač v javnih bolnišnicah izven Gradca nastavljenih zdravnikov se sprejmo.
Predlogi za podpore vsled ujm, ki so jih med drugimi vložili slovenski poslanci dr. Jerovšck in tov., Ozmec, Meško in tov., dr. Benkcvič, Terglav in tov., Pišek, dr, Korošec in tov., Roškar in tov., Meško, Ozmec in tov., dr, Jankovič, dr. Benkovič, Pišek in tov., Vrečko in tov., dr. Verstov-šek in tov., Pišek, Novak in tov., se od-kažejo deželnemu cdboru, da jih z ozirom na znesek 25,000 K, ki je bil v to svrho ustavljen v proračun za 1. 1913,, koli'cor mogoče upošteva. Ko je poročevalec Hu-ber omenil dobrohotne pomoči ces. namestnika in mu izrel-el zahvalo, jc zbornica živahno pritrjevala.
O vprašanju južne železnice je v imenu železniškega odseka poročal poslanec
Einspinner in predlagal: C. kr, vlada sc pozivlje, da pri obravnavanjih za ureditev razmer južne železnice nikakor ne dovoli, da bi tudi za bodoče ostale v veljavi sedaj obstoječe, izredno višje tarifne postavke, ki promet in industrija alpskih dežela silno in enostransko otežujejo in da naj opusti vsak dogovor z interesenti južne železnice, ki bi zadržal ali oviral čimprejšnjo končno odstranitev južnoželezniške mizere. Dalje sc c. kr. vlada nujno poživlja, da pri omenjenih obravnavah s c. kr, priv. južno železniško družbo predlaga, da se sklene prevažna pogodba za prevoz na progi Gradec—Ljubno, kar je za* železniško-prometne razmere v štajerski deželi in tudi z ozirom na življenske koristi c. kr, državnih železnic nujno potrebno.
Predlog se brez debate med živahnim odobravanjem soglasno sprejme.
Nato namestnik grof Clary odgovori na nekatere interpelacije. Potem se prebere Najvišji patent o odgodenju deželnega zbora, nakar deželni glavar ob četrt na 10. uro sejo zaključi.
K sklepu se posl. Reiter v imenu poslancev zahvali deželnemu glavarju za požrtvovalno delo.
Najnovejšo napetost med Avstrijo in Srbijo
Kako sodi nemška diplomacija?
Berolin, 20. oktobra. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše o položaju: Pogajanja med Turčijo in Grško so minuli teden razveseljivo napredovala. Zdi se, da obe stranki želita, cla se nasprotstva mirno rešijo. Resnejši pa postaja položaj v Albaniji, ki so ga Srbi ustvarili. Srbi se niso zadovoljili, da so upravičeno odbili albanske napade, marveč so zadnje tedne zasedli znatno dele Albanije in ustanovili v nekaterih krajih žc srbsko upravo. Samostojna država Albanija sc jc ustanovila, ker je to Evropa sklenila, in sicer po dolgotrajnih razpravah. Vse velesilo so inte-resirano, da po njih ustvarjeno delo ostane, najbolj interesirani pa sta Av-stro-Ogrska in Italija. Samoobsebi umevno je, da sc Nemčija zavzema za to, da sc popolnoma izvede, kar sc jc v Londonu sklenilo. Nemčija je zadnje dni v Belgradu dobrohotno in odločno posredovala in pozvala srbsko vlado, da naj iz Albanijo svoje vojake hitro umakne in da naj spoštuje, kar sc je v Londonu sklenilo. Srbska vlada, ki jc žc ponovno dokazala, da jo vodi politična modrost in da vpošteva razmere, lahko takoj razjasni položaj, čc odneha. Mednarodna kontrolna komisija je že pričela poslovati, kmalu prične tudi uradovati mednarodno orožništvo. Na Srbski strani sc je žc izjavilo, da Srbija novega ozemlja zdaj, ko je toliko pridobila, no potrebuje. Pričakuje sc zato, cla Srbija šc pravočasno ugodi zahtevam velesil.
Avstro - Ogrska izročila verbalno noto v Belgradu.
Belgrad, 20. oktobra. (C. kr. kor. tirad.) Avstro-ogrski zastopnik, gospod pl. Storck, je v tukajšnjem zunanjem uradu izročil verbalno noto, ki zahteva, da morajo srbski vojaki v osmih dne zapustiti ozemlje avtonomne Albanije.
Dunaj, 20. oktobra. C. kr. brzojav-lio-korespondenčni urad je pooblaščen izjaviti, da jc bila izvedena demarša avstro - ogrskega zastopnika v Belgradu dne 18. oktobra 1913 opoldne in cla teče od tega časa 8dnevni rok, v katerem morajo srbski vojaki popolnoma zapusti ozemlje avtonomne Albanije.
Monakovo, 20. oktobra. »Munclmer Neuestc Naclirichten« poročajo z Dunaja: Na avstro - ogrsko demaršo Srbija clo nedelje zvečer šc ni odgovorila. Na Dunaju polagajo važnost na to, da nc gre za to, da se v teli osmih dneh Srbija odloči, marveč cla se morajo v teh osmih dneh srbski vojaki popolnoma iz avtonomne Albanije umakniti. Demaršo so podvzeli po posvetovanju skupnega ministrstva in soglašati tucli popolnoma ob vladi in vsi merodajni činitelji.
Srbija odkloni Avstro - ogrsko zahtevo.
Belgrad, 20. oktobra. (Zasebno.) Srbski brzojavni urad obvešča liste, da bo Srbija odklonila zahtevo trozveze, ki zahteva, da naj Srbi zasedene strategične točke zapuste. Srbija bo odgovorila, cla se moro na zapustitev Albanije šele potom misliti, ko sc Srbiji zajamči, da bodo Albanci spoštovali srbsko mejo.
Italija poziva Avstrijo, da naj bo potrpežljiva.
Rim, 20. oktobra. »Popolo Romano« ni »Giornalc dTtalia« grozita Srbiji /. tesnimi odredbami. »Tribuna« pa piše: Korist Evrope zahteva, da se na Balvanu nadaljnji konflikti zabranijo. 'talija jc Srbijo posvarila in jo pustila }JO clrugih velesilah svariti, da naj vo-JJU Evrope spoštuje, Istočasno se je pu
tucli dunajska vlada naprosila, da naj bo radi miru potrpežljiva.
Rumunija proti agresivni politiki Srbije.
Bukarešt, 20. oktobra. Adeverul iz jaclja, cla v Blegradu dobro znajo, cla Rumunija ni za agresivno srbsko politiko proti Avstro - Ogrski. Če bi pa Srbija tako politiko zasledovala, obstoja nevarnost, cla Rumunia njene politike ne bo podpirala.
Črnagora želi mir.
Cetinje, 20. oktobra. »Glas Črnogorca izjavlja: Črnagora želi po dveh kr vavih vojskah mir, ki naj bo posvečen delu za kulturo.
Francija in Rusija glede na Balkan edini.
Petrograd, 20. oktobra. Pariški dopisnik »Novega Vremena« jc govoril s Sazonovom, ki jc izjavil: Politično ob-nebje šc ni tako oblakov očiščeno, da bi mogli reči, vsaka nevarnost jc izginila. Upati se pa sme, da ne nastanejo posebni zapletljaji. Glavno je, cla postopa Francija ob vsakem zapietljaju složno z nami. Sazonov je potrdil, cla so se v Franciji zmanjšale simpatije za Grško in da bodo Francozi Ruse dejansko podpirali, če bodo to ruske koristi zahtevale. Na sledeče dopisnikovo vprašanje: »Čc sc prične v Petrogradu bobnati za vojsko . . .?« — odgovori hitro minister: »Vzame francoska armada puške!«
Tisza o razmerah s Srbijo.
Budimpešta, 20. oktobra. Ministrski predsednik grof Tisza je glede na razmere s Srbijo v klubu vladne stranke izjavil: »Prepričan sem, da se zadeva tako razvije, kakor si jo naš zunanji urad predstavlja. Monarhija bo z neupogljivo eneržijo zastopala svoje zahteve in Srbija se nc bo zaprla dejanskim premišljevanjem, ki odgovarjajo položaju.« Ko jc neki poslanec izjavil, cla dvomi, čc bo imela monarhija potrebno odločnost, jc grof Tisza izjavil: »Naša monarhija nc bo imela ener-žijc, marveč jo žc ima.«
Četrtino Albanije so Srbi že zasedli.
Dunaj, 20. oktobra. »Albanska korespondenca« poroča iz Drača: Srbi so žc prekoračili razvodje med Jadranskim morjem in Drinom in so žc zasedli kulo Matješ in Lužo, ki ležita 40 kilometrov ocl Leša. Srbi se nahajajo v črti Ohridsko jezero do Malisije in Dja-kova in so ocl ceste Struga Kjosk clo severne meje zasedli pol meje od vzhoda proti morju. Četrtino Albanije so že Srbi zasedli.
Srbski kralj Peter potuje v Sofijo,
Belgrad, 20. oktobra. Listi poročajo, cla potuje srbski kralj Peter bodoči teden v Sofijo.
Coro Athos anektirali Grki.
Solun, 20. oktobra. Vsi samostani na gori Athos so v petek proklamirali, cla je goro Grška anektirala. Tozadevne dokumente so zastopniki vseh samostanov podpisali.
Grki in Turki.
Atene, 20. oktobra. Pogajanja s Turki se ugodno nadaljujejo in sta se obe stranki glede na nasprotstva zclat-no približali.
Dnevne novice,
.+ Volilni shodi S. L. S. Volilni shod S. L. S. sc jc vršil včeraj v Šmartnem pri Litiji. Po občnem zboru Kmečke zveze za litijski okraj, na ka-tc-em so bili zopet izvoljeni stari odborniki, jc otvoril načelnik zveze dekan M. R i ha r volilni shod. Na odru pri predsedstvu so bili navzoči Leop. II o s t n i k, okr. cestni načelnik in župan šmartinski, Oroslav B r i c, župan litijski, župana Drnovška občin II o t i č in K o n j. Na sliocl jc prišlo veliko število volilcev, veljavni možje iz raznih občin. Poročal je o delu S. L. S. deželni odbornik clr. E. Lampe. Volilci so z odobravanjem sprejeli poročilo iu izrekli popolno zaupanje S. L. S. Soglasno se je sklenilo, zopet voliti dosedanje deželne poslance, ki so v litijskem okraju: Koša k, clr. L a m p c in V e h o v c c v kmečki skupini in dr. Zajec v splošni skupini. — Včeraj popoldne se jc vršil v Novivasi (Bloke) volilni shod, na katerem sta govorila gg. clr. Pogan in Gostinčar, ki sta razjasnila poslušalcem clolo S. L. S. za naše ljudstvo in pokazala liberalno stranko tako, kakršna je. Govorila sla ko-nečno tudi šc gg. kaplan in župan Drobnič. Shod, ki je bil zelo dobro obiskan, je izrekel popolno zaupanje stranki in je izjavil, da hočejo volilci voliti le one kandidate, ki jih postavi S. L. S. G. župan Drobnič jo nato zaključil lepo uspeli shod. — .V llillCČilli
pri Zidanem mostu je imel lep shod clr. Ivan Zaje c.
•r Proti izseljevalnim družbam. Pri
»Canadian Pacificu« so se pokazale velike zlorabe ob propagandi za izseljevanje. Ko so je tej družbi izdala koncesija; so jc vlada zelo zanjo zavzemala v veliko jezo in nevoljo vseh tistih prekmorskih paroplovnih družb, ki jih vodi ravnatelj »Ilamburg-Amerikanc«, jud Balling. Ta jeza je bila umljiva. Tudi clr. Krek je takrat čisto objektivno zavzemal tisto stališče, ki ga je vlada zavzemala. Pod Ballingovim vodstvom združeno paroplovne družbe so namreč brez vsake konkurence lahko izkoriščale izseljence, kolikor so hotele. S koncesijo »Canadian Pacificu« jc bilo izkoriščanje izseljencev po Bailingo-vem trustu ali poolu kolikor toliko omejeno, ker je moral Balling cene za prevažanje znižati. Boj trusta proti trustu smo pozdravljali in nič drugega ne. če bi pa bili že imeli moderno postavo v varstvo izseljencev, ki sc zdaj obeta, bi tucli »Canadian Pacific« ne mo£;la izvesti take izseljevalne propagande, kakršno je. izpeljala. Zlo tiči tem in za postavo v varstvo izseljenenv in /a socialno zavarovanje sc jc naša stranka vedno najodločnejše zavzemala in se tudi še ho. Na» Narodove« nesramnosti, ki hoče izseljevanje iz Kranjske naprtiti »Canadian Pacific« družbi, le kratek odgovor, da je bilo izdanih na Kranjskem ves čas, kar je pričela ta družba v Avstriji poslovati, 50 voznih listkov. »Narodovo« kričanje sc nam zeli jako sumljivo. Menda bi rad prikril delo drugih izseljevalnih agentov, ki tvorijo pravo izseljevalno kugo na Kranjskem. Mi pa trdno upamo, da bo sedaj tucli naša deželna vlada proti vsem izseljevalnim družbam imela enak pogum in da bo z najstrožjimi odredbami dejansko, resnično omejevala izseljevanje. — O nadaljnem zasledovanju »Canadiana Pacific« se šc poroča, cla je oblast zaprla tudi vseh osoiu njenih filialk in je tako delovanje družbe v naši državi popolnoma ustavljeno. Policija je revidirala tudi druge popotne pisarne. Dognali so, da jc poslovodja Blaustein tucli z Ogrskega pošiljal osebe, ki so bile šc vojaščini podvržene, brez potnih listov v Ameriko. Z Ogrskega so prevažali vojaščini podvržene fante z avtomobili, oblečene gumijeve plašče. Zato so zaprli tudi Aleksandra Blausteina. Tudi pisarno Hamburg-Amerika-Line na Dunaju so preiskali, a našli niso nič sumljivega.
' Prvi liberalni agitator na Gorenjskem. Ni sc šc dobro začela volilna borba za dožclnozborskc volitve, žc so sc začeli prikazovati razni liberalni agitatorji ter začeli s svojimi liujskarija-mi proti bivšim poslancem S. L. S. In kdo hi si bil pač mislil, da ima liberalna stranka v Lescah v osebi gosp. župana Žarka tako vnetega agitatorja, morda celo kandidata za prepereli liberalizem. To nedeljo namreč sc jc g. župan vozil iz Ljubljane proti Lescam z večernim gorenjskim vlakom. In v kupeju, v katerem sc jc peljal, je bila zbrana večja družba potnikov. To priliko je porabil župan, cla je začel strastno zabavljati proti bivšemu zelo delavnemu in za, ljudski blagor nad vse vnetemu poslancu splošne kurije g. Ivanu Pibru. G. ž U) p a n je izjavil, d a bode napel vse sile, da vrže g. P i b r a v s 1 u č a j u k a n d i d a t u-r c. Ni šc znano, ali bode g. Ivan Pibcr prevzel kandidaturo ali ne, to pa vemo čisto gotovo, cla bode g. Ivan Zark veliko prej izgubil svoj žc tako nad vse omajani županski stolček, kakor pa g. Piber svoj poslaniški mandat, čc ga bode lc hotel sprejeti. Somišljenike S. L. S. opozarjamo na ta prvi agitacijski nastop g. Žarka in jim priporočamo, naj bodo previdni precl tem kameleonom.
+ Prihodnji mednarodni evhari« stični kongres sc bo vršil od 9. do 13. septembra 1914. 1. v Lurdu.
—■ Državna gimnazija v Kranju je
praznovala v soboto, 18. t. m., slavlje v spomin stoletnice lipske bitke in zopet-nega združenja Kranjske z Avstrijo. Po sv. maši, ki jo jc daroval vlč. g. svetnik dr, Fr. Perne, so sc zbrali vsi učenci s profesorji v okusno okrašeni telovadnici. Ko so pevci pod vodstvom prof, Ivana Mastena odpeli pesem »Domovino«, jc profesor Franc Kom a ta r v poldrugo uro trajajočem govoru razložil pomen slavnosti. Zanimivo je pojasnil Metlernichovo politiko, ki si je prizadevala, da bi postala Avstrija zopet velcvlast iz lastne moči brez vsake tuje pomoči. Nadalje je razjasnil, kako sc jc Mctternich trudil, da bi po nesrečni Napoleonovi vojni leta 1812. na Ruskem obvaroval Evropo zopetne vojne, in ko tega ni mogel doseči, da bi po spomladanskih porazih leta 1813, ki jih jc prizadel Rusom in Prusom, dosegel med vojskujočima strankama premirje. To sc
rešila Prusijo in Rusijo, česar pa pruski in ruski zgodovinarji nočejo priznati. Nato je govornik opisal bitke pri Draždanih, Hlumu in Lipskem, poudarjajoč predvsem zasluge, ki si jih je stekla avstrijska vojska, in zavračujoč trditve ostalih dveh zaveznikov, češ, da sta edino ona dva osvobodila Evropo Napoleonovega imperializma. V drugem delu svojega govora je profesor Komatar naslikal gospodarske razmere in kulturne odnošajc na Kranjskem za časa francoske medvlade, in popisal boje avstrijskih vojakov s Francozi v domači deželi leta 1813. — Po slavnostnem govoru je pozval g. ravnatelj Ig. Fajdiga navzoče, da so zaklicali trikrat slava našemu presvetlemu vladarju. Ko so pevci še zapeli cesarsko himno, je bila končana skromna, a vznešena patriotična slavnost.
—	Poštni kontrolor deiravdant. Iz Zadra poročajo: Zaprli so poštnega kontrolorja Ivana Pesetko, ker so dognali, da je zmanjkalo 80.000 kron na pošti v Bar-cagnu, kjer je bila njegova žena poštarica. Ko so Pesetka aretirali, sc je hotel z morfijem zastrupiti, a so mu življenje rešili. Pustili so ga bolnega na njegovem stanovanju, kjer ga stražijo. Ženo bodo tudi aretirali. V Zadru je aretacija povzročila veliko pozornost, ker je bil Pesetko ugleden in priljubljen v Zadru.
-j- Za laško vseučilišče. Na južnem Tirolskem so laški dijaki priredili 17 shodov, da se reaktiviraj laška pravna fakulteta,
»Pretep prelatov v cerkvi sv. Petra« ali laži liberalnega časopisja. Li-
beralno časopisje je prineslo nedavno vest, da sta sc v Rimu v cerkvi sv. Petra sprla zaradi nekih romarjev dva prelata, clon Scalpellini, upravitelj ko-ra, in clon Viola, podžupnik šentpeter-ske cerkve. Don Viola. Olini jc baje do« na Scaipellinija oklofutal in vrgel na tla, tako cla jc imel ves obraz oblit s krvjo. Le z velikim trudom so baje prihiteli duhovniki oba ločili. Kardinal Rampolla jc menda uvedel preiskavo, toda pretepeni clon Scalpellini so noč« zadovoljiti s papeževo justico, temveč se hoče obrniti na italijanska sodišča.
—	Resnica pa je, da od celo tc zgodbe ni initi besedica resnična. Kajti kakega prelata Scaipellinija, upravitelja kora v cerkvi sv. Petra, in kakega prelata Viola, podžupnika v cerkvi sv. Petra v Rimu sploh ni. Prelata z imenom Scalpellini v celi rimskokatoliški cerkvi ni in z imenoma Viola je sama eden, ki pa ni v Rimu. temveč v Milanu. Iz tega je razvidno, kakih laži so poslužuje liberalno brezversko časopisje za. svoje umazane namene. Da, je tucli »Slovenski Narod« prinesel zlagano vest o pretepajočih se prelatih, jc samoobsebi umevno. Saj se morajo slovenski liberalci itak valjati v vsakem blatu.
—	Umrla je v Zatičini gospa T e r e • z i na Fortuna, stara 75 let.
—	Premeščenja na železnici. Po-
stajenačelnik Rcpar v Kamniku jc prestavljen kot načelnik v Vižmarje, odkoder jo imenovan dosedanji načelnik Peter Schlegel kot blagajnik na drž. kolodvor v Ljubljano namesto liinka Rebolja, ki je imenovan za postajena-čelnika na dolenjski kolodvor. Kamniškega postajenačelnika nadomestuje J. Orel, žel. uradnik iz Gorice.
—	Ljudsko šolstvo. Absolv. učiteljska kandidatinja Jožefa Jaklitsch je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Koprivniku,
—	Absolv, učiteljska kandidatinja Frančiška Štrenar je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico enorazrednice v Ostrož-nem brdu, — Na mesto učiteljice Angelc Janša, ki je radi bolezni na dopustu, je imenovana za suplentinjo v Jaršah bivša suplentinja v Moravčah Katarina Kosiša.
—	Srednješolstvo. Poizkusni kandidat na državni gimnaziji v Opavi Jožef Roth-heiser je imenovan za suplenta na državni gimnaziji v Kočevju,
—	Požar jc nastal dne 13. t. m. ob 1. uri popoldne v Topolcu pri Trnovem na Notranjskem. Zgorelo jc gospodarsko poslopje, 2 prešiča, 2 junici, nacl 300 stotov sena, jesenski pridelki ini druge stvari posestniku Ivanu Mežna-riču v Topolcu 25. Škode jo okoli 5000 kron; zavarovan je bil za, okolo G00 K! Zažgali so baje otroci. Pohvalno moramo omeniti naše »Orle« v Trnovem, ki so jako požrtvovalno gasili in so pomagali, da ni tudi hiša in drugo poslopje začelo goreti. Posebno sta sc odlikovala. gospoda Izlok Franc, gostilničar in krojač ter Alojzij Zajec, lira-nilnični uradnik oba iz. Trnovega, ki sta bila prva na licu mesta. U. Bistriška požarna hramba je pa sijajno ma-nifostrirala svoje človekoljubje in do-brotvorilnost s svojo nenavzočnostjo.
—	Kolera na Ogrskem in na Hrvaškem. V Budimpešti, Deliblatu, Tiszaroffu in v Novem Sadu je bil 18. t. m. naznanjen po cn nov slučaj kolere. Dne 17. t. m. so na Hrvaškem štirje za kolero oboleli. Dosedaj je za kolero na Hrvaškem zbolelo
— Novembersko napredovanje v ar-tnadi in mornarici. Majorji postanejo stotniki s činom 1. novembra 1902, podpolkovniki postanejo majorji s činom 1. majnika 1902, polkovniki del podpolkovnikov s činom 1. novembra 1910. V stotnike se poviša polovica nadporočnikov s činom 1. novembra 1906, v nadporočnike polovica letnika november 1909 in v poročnike praporščaki do inkluzivno čina 1. septembra leta 1912.
Razstava v Radovljici.
Pripravljalni odbor za prireditev razstave je imel v nedeljo 19. t. m. sejo. Seje so se udeležili gg.: vitez Pogačnik, okrajni glavar ŽuM.ick, clr. Grego-rič, predsednik obrtno-pospeševalncga urada in okoličanski župani. G. župan R oble k jc vse navzoče pozdravil, ter prosil vsestranske podpore, da se stvar čim sijajneje priredi. Treba je z delom pričeti, da bo stvar v pravem času v redu. Gosp. vitez P o g a č n i k kot poslanec, je pozdravil misel za prireditev razstave v Radovljici, je pa mnenja, da naj se razstava priredi na širši podlagi. Vendar naj se od drugod ne pre-puste stvari razstaviti, katere se labko izdelujejo v radovljiškem okraju.
Gosp. okrajni glavar Ž u p n e k je poudarjal, da je politične oblasti dolžnost brigati se za stvari, katere so za povzdigo okraja, zlasti, da industrija in obrt napredujeta.
Gosp. dr. G r e g o r i č sc je zahvalil za dano mu zaupanje in obljubil svojo pomoč. Poudarjal je, da jc treba pokazati, kaj obrtniki radovljiškega okraja znajo. Naj se pokaže tujcu, da je domač obrtnik tudi zmožen konkurirati tujemu obrtniku. Razstava je tudi pripomoček, da se domačemu ljudstvu pokaže n da se navadi, da prične pri domačih kupovati. Razvila sc je živahna razprava, v katero so posegli vsi navzoči, zlasti g. župan iz Kamne Gorice pl. K a p u s je kazal na domačo industrijo v Kamni Gorici in okolici. Gosp. R cs m a n je poudarjal radi prostora in naglašal, da mora biti razstava lična, tudi stroji, ki rabijo naši kmetje, naj bi bili razstavljeni. Obrtniki se že zanimajo za stvar, treba je le hitro in odločno poprijeti.
Konečno se je sklonilo: Napraviti oklic in zglaševalne pole, katere bodo razdelil med obrtnike, da takoj pri-glase udeležbo. Z željo z dobrim uspehom je g. župan R o b 1 e k zaključil večurno posvetovanje.
LiuDljsnske novice.
lj šentjakobsko prosvetno društvo
je priredilo včeraj prvo predavanje v tej sezoni. Natlačeni društveni prostori so pričali, kako je ljudstvo željno pouka. Predaval je gospod clr. .Valjavec, katerega izvajanja so ljuclje z napetostjo poslušali do konca. Živahen aplavz je sledil predavanju gosp. doktorja in ijudje so si želeli, da bi zopet skoro imeli gospoda govornika v svoji sredi. Pred predavanjem jc nastopil prvič j a v n o mladi društveni orkester, kateri jc res lopo proizvajal tri valčke. Ljuclje mladih goslačev niso mogli prehvaliti. Našim somišljenikom širom Ljubljane pa priporočamo, da podprejo ta novoustanovljeni orkester tudi denarno, ker je podpore res vreden. Kakor se čuje, ustanovi se dne 8. decembra telovadni odsek »Orel«. Mladi, samo naprej in ne omagajte, ker vas čaka veliko dela za dobro stvar in tudi nasprotnikov ne bode manjkalo.
lj V Ljubljani vre proti Nemcem? »II Piccolo« poroča iz Ljubljane, da so bilo demonstracije o priliki mirozova dne 7. t. m. hujše, kakor se jc prvotno uradno poročalo. Tržaški list piše clo-slovno: »Žc 16. t. m. o priliki transporta novincev, ki so odhajali z vlakom južne železnice, so se slišali klici: »Živela Srbija!« Mnogo hujše pa so bile demonstracije sinoči (v petek zvečer). Ko jc vojaška godba prišla iz vojašnice, se ji je pridružila gruča slovenskih demonstrantov, ki so pričeli kričati, tuliti in žvižgati. Pripetili so se opetova-no spopadi z Nemci in z državno policijo, ki jc energično posegala vmes ter skušala, držati prosto pot za godbo. Demonstranti pa so naprej vpili in žvižgali in policija se je zaman trudila, cla bi molčali. Pred Škofijo so domon-strantje grozeče nastopili proti policiji. Ko je policijski komisar dal nekoga po redarju aretirati, so demonstranti pričeli razgrajati. Nato so Slovenci Nemce, kateri .so spremljali vojaško godbo, začeli obdelovati z brcami. V »Zvezdi«, pred spomenikom Radeckega, je vojaška godim zasvirala cesarsko pesem, in tedaj so iz slovenskih ust izbruhnili državi sovražni klici ter ironični »živio:;. Slovenci so zapeli narodno himno.
Še huj?e demonstracije so bile pred »Narodnim Domom«, kjer je množica demonstrativno kričala »Živio Napoleon!» »Živela Ilirija!« ter zapela hrvaško himno. Prišlo je do nevarne ra-buke ia nered je postajal še hujši. Policijskega komisarja so zasmehovali in zasramovali, nakar je poslal po ojače-nje in so aretovali nadaljnjih pet oseb. Danes zjutraj je policija zaprla vso »Zvezdo«. V mestu zelo vre in bati se je novih izgredov proti Nemcem!« — Tako »II Piccolo«. O tistem razburjenju v mestu in o sovražnem razpoloženju proti someščanom nemške narodnosti se šmoku pač le sanja, kakor je vso majhno epizodo tudi sicer strahovito povečal. Želeli hi, da bi tudi someščani nemške narodnosti nujno priporočali svojim mlajšim prenapetežem, naj nikdar več ne pridejo na cesto s takimi provokacijami, kakor so prišli zadnjič in ki so bile prvi povod, da se je od hujskanja liberalnega časopisja razgreta slovenska mladina nekoliko vnela.
lj Proti izzivanju v Ljubljani. V
Ljubljani se je zopet nekaj malega pripetilo, iz česar hoče naš najstrupenejši sovražnik — nemško nacionalstvo — kovati obrekovanja proti nam, sebe pa patentirati za edine avstrijske patri -jote. V naših obmejnih pokrajinah, zlasti v nemčurskih mestih in trgih, se vsako večjo slavnost, žalibog tudi že zgolj patrijotično, odene v nemško na-cijonalno obleko z vsemi priveski in manirami, ki spadajo v običajni spored kakega pristno hajlovskega rumla. Na Koroškem, v Mariboru., v Celju, v Ptuju itd. k slavnostim na čast nai-šega dobrega vladarja, Slovenci kot taki niti dostopa nimajo! Kdor se bolj zanima za ta herostrastva liemškonaci-jonaHiih losvonromcKrev, ta naj čita »Mir«. Tudi v srcu Slovenije, v naši Ljubljani se že čuti ta strupeni veter. Različni kazinotje vedno in vedno blatijo Ljubljano v svojih graškili in celovških lističih, izzivati pa je sedaj začela 1 udi mladina iz ljubljanskih nemških srednjih šol! To se jc pokazalo v petek, ko so nemški dijaki pred vojaško godbo po ljubljanskih ulicah kričali »heil« itd. Kakor odločno nastopamo proti zmeša-nim glavam v slovenskem liberalnem časopisju, tako moramo odločno nastopiti tudi na to strani Ne vemo, kdo je vse to pripravil, zato tudi zaenkrat nikogar ne dolžimo, toda dolžnost varstvenih organov je bila, take klice, če so jih čuli, zabraniti, kakor so pozneje, ko se je bilo bati pretepov, nekatere Slovence cclo A^slecl živio-klicev aretiralo. Sedaj pa ti pride lažnik- ka-zinot in sc šc čisto na frišno zlaže bratcem okoli »Grazer Tagblatta«, češ, cla sc je v Ljubljani zopet demonstriralo proti cesarski himni. Kaj takega je zmožen res samo lump. Prusaški liajlovci seveda ne morejo oblatiti slovenskega ljudstva, kajti za tak posel jc treba predvsem čistoče pred lastnim pragom. Toda eno hočemo v Ljubljani, in to je — mir. Ljubljana je slovenska in po tem naj se drugorodni elementi, ki hočejo živeti med nami, ravnajo. Obračamo se pa ob tej priliki tudi do slovenske m 1 a d i n e. Ne samo njen lastni, ampak naš splošni narodni interes je, da ostane povsod in ob vsaki priliki mirna, nc meneč se ne za to ne za ono. Proti našim narodnim nasprotnikom, zlasti proti vedno hujši germanizatorični invaziji bo potreba drugačnega boja! Slovenska mladina naj se posveti delu za naša narodno-obrambna društva, študiranju ki naj to delo pospeši, na ulico pa naj no hodi. Narodno dol o bodi njen cilj — ne »narodno« kričanje.
lj Liberalne priprave za deželno-zborsko volitev v Ljubljani. V liberalni stranki se giblje neka struja, ki se zavzema za to, da bi zopet kandidiral v Ljubljani Ivan Hribar. Liberalci imajo pač pravico postavljati svoji stranki kandidate, če hočejo tudi Ivana Hribarja; slab gospodar je pa vsekakor tisti, ki ne skrbi za red v svoji hiši.
lj Ignacij Borštnik pride 25. t. m. v Ljubljano in prevzame vodstvo slovenske drame.
lj Hrvatska opera v Ljubljani, Kakor čujemo, se občinstvo izredno živo zanima za gostovanje hrvatske opere v sredo in četrtek zvečer. Verdijeva opera »Tr o v a t o r« se je pela na slovenskem odru prvič 1. 1895. ter je postala po zaslugi rajnega baritonista Josipa Nollija v Ljubljani najpopularnejša opera. Tudi z Notranjskega je priglašenih nekaj gostov, ker le železniška zveza prav ugodna. Gospa Milena pl. Šughovfl, ki poje ulogo Elo-onore, je bila doslej članica dvorne opere v Darmstadtu, gospa Anka Hor-vatova, soproga hrvatskega deželnega poslanca, je fenomonnlna altistka, ki ie nredkrnikirn tudi v Pragi žela tii-
umfe. Gosp. Marko Vuškovič je pel že na raznih velikih nemških oclrih in celo v Bajrreuthu, gosp. Stan. Jastr-zebski, Poljak, pa je nedavno z velikimi uspehi gostoval v Krakovem. Glavne ulogc bodo torej v Ljubljani peli izborni umetniki, ki imajo najboljši sloves tudi daleč izven domovine. Da je zagrebški gledališki orhe-ster na vrhuncu, je znano. Zal. da je v našem gledališču prostor za glasbenike premajhen, tako da vzlic nujni želji in-tendance lirvat. opere ni možno spraviti v orhester vseh hrvatskih glasbenikov, nego le blizu 40. Toliko pa jih v našem gledališču še ni sviralo nikdar.
lj Slavnosti v proslavo stoletnice bitke pri Lipskem so se na vseh tukajšnjih srednjih šolah lepo izvršile. Obljubljenih poročil ob zaključku lista še nismo prejeli.
lj Na oklicih so: F r a n c Košar, posojilniški tajnik, z gdč. A1 b e r t o B a h o v e c ; Ivan R a v n i h a r, trgovec, z gdč. L j u d m i 1 o N a d r a h.
lj Nov lekarnar. Koncesijo za izvrševanje lekarniške obrti je dobil magister pharm. Vincenc Prohazka, ki je prevzel lekarno »Pri zlatem orlu«, doslej last g. I, Čižmarja.
lj Kako se ima Blaž Ravnik v Gradišču? O Blažu Ravniku, ki je zaradi roparskega umora v dosmrtni ječi v Gradišču, sc je marsikaj govorilo in pisalo. Nekateri listi so svoj čas pisali, da je jetičen, drugi zopet, da jc poskušal pobegniti ter cla jc vedno v železju in drugo To pa so vse samo izmišljotine in ni resnična ne ta nc ona vest. Ravnik se ima v zaporu dobro, je priden, ubogljiv in ga imajo vsled tega predstojniki zelo radi. Izučil se je tam knjigovfcštva in je sedaj za mojstra. Mož zasluži mesečno 31 do 40 kron in ima baje prihranjenih žc par tisočakov. Ravnik še vedno upa, cla bode po-miloščen.
lj Nezgoda. Ko je minuli teden ključavničarski vajenec Avgust Dacar krivil razbeljeno železo, se ga je z desnico po nesreči dotaknil ter se pri tem tako opekel, da je moral iskati zdravniške pomoči.
lj G. Fr. Seunig prost. Ker smo pravični poročevalci, opozarjamo na današnje »Poslano« g. Fr. Seuniga.
lj Nepreviden kolesar. V nedeljo popoldne je povozil v Rožni dolini neki mlad kolesar g. Simončičevo, katera je zadobila vsled padca, na glavi precej občutne poškodbe. Sreča v nesreči je bila, da ni padla na rob bližnjega tro-toarja, ker bi se lahko g. Simončičeva ubila.
lj Nesreča po poroki. V soboto se jc oženil 511etni delavec Anton Lemut iz Sp. Šiške. Zvečer pa je padel čez domači prag in si zlomil nogo.
lj Nezgoda. Rudolf Žitnik, sin kleparskega mojstra v Hradeckega vasi, je padel na cesti pred šentpetersko vojašnico in si zlomil nogo.
Primorske vesii.
p »Canadian Pacific Rnilway«. Z
ozirom na škandal, ki je nastal radi goljufivega poslovanja izseljevalne družne »Canadian Pacific Railway«, je dala tržaška policija zapreti tudi veliko tržaško agenturo. Vse knjige, dokumenti in korespondenca, vse je zaplenjeno, potniki pa, ki še niso vkrcani, se bodo morali vkrcati ali na laclje drugih družb, ali pa se vrniti. In to bo zanje morda še najbolje.
p Samoumor ribiča. V soboto popoldne sta našla dva ribiča kakih 200 metrov od obrežja pri Sv. Križu na Tržaškem na morju truplo ribiča Ivana Čoka, ki je bil izginil za časa zadnje hude burje. Kakor drugi listi, smo tudi mi poročftli, da je Čok ponesrečil, a ker je imelo truplo krog vratu vrv, na njej pa precejšen kamen, je pač gotov samoumor. Vzroki pa so neznani.
p Umrla je v Vodicah v Istri gospa Marija Ribarič, soproga posestnika in trgovca Ivan Ribariča.
p Odlikovanje. Korminski župan, deželni poslanec Jurij baron Locatelli jc imenovan za pravega tajnega svetnika.
p Morilec se sam javil sodišču. Tržaški trgovec regnicol Nicolosi, ki je nedavno ustrelil svojo intimno znanko Agato Ciaramidoro, s katero je deset let živel, sc je 18. t. m. sam javil na tržaškem državnem pravdništvu. Njegovo žrtev so ravno takrat nesli k pogrebu. Mož pokojne Agate Ciaramidoro presedeva dvajsetletno ječo radi nekega umora. Imela jc z njim štiri otroke, izmed katerih jc ena hči že poročena. Tudi iz razmerja z Nicolosijem jc imela štiri otroke, katerih eden še živi, to je sedemletna hčerka, ki je bila priča nasilne materine smrti,
p Lastnega očeta je okradel neki Viktor Baucer v Trstu; vlomil jc v očetovo stanovanje in odnesel uro z verižico v vrednosti 100 K in 700 K denarja. Tat in dva njegova pomočnika so žc na varnem.
DEMONSTRACIJE PROTI AVSTRO-OGRSKEMU KONZULU V ALBANIJI.
Iz Berolina poročajo, da je večsto-glava množica v selu Skovnijev te dni ustavila voz avstro-ogrskega konzula v Korici, Bilinskega, ki je član odposlanstva za določitev albanskih mej. Množica je kričala: »Mi hočemo, da Albanija pripade Grški!« Soproga konzulova, ki sc je ž njim vozila, je demonstrante pomirila, na kar so pustili, da se je voz peljal naprej.
šia;erske novice.
š Nemške provokacije pri stoletni«
ci bitko pri Lipskem. Iz Celja nam poročajo: Stoletnico bitke pri Lipskem proslavlja tudi mesto Celje. Proslavlja ga podobno, kakor ste javili o Celovcu. S frankfurtarskimi barvami obrobljeni lepaki vabijo v bojevitih izrazih na bojevito slavljc v nemškem domu. Pri večernem pohodu so tulili in hajlali, da je bilo groza. Odmevi tevtonsko-re-negatske navdušenosti so se širili po vseh ulicah. V soboto za tem je bilo mesto v frankfurtarskih zastavah, kakor takrat, ko so obhajali turnarsko slavnost. Za zastave je pri nas itak dobro preskrbljeno. Vsak hišni posestnik jo lahko dobi na magistratu, kjer imajo veliko zalogo za oskrbovanje nemškega značaja celjskega mesta. V tej1 zalogi se nahaja tudi mnogo slovenskih zastav, ki pa čakajo kot »corpus delieti« Slovenccm ugrabljene lastnine na boljše čase. Oclkod pa to navdušenja celjskih Nemcev slovenske krvi za tcjl bitko pri Lipskem? Kdor pozna celjskcj. razmere, ve, da ti naši velenemci niso za drugega kot za mater Germanijo. Kadar se obhaja cesarjev god, samevajo zastave, vihrajoče samo iz javnih poslopij. Zdaj pa je bilo treba pokazati trhli patriotizem v lepši obliki, ker to pri j a Celjanom in njih nemškemu navdušenju.
S
Zadnje vesli.
MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Dunaj, 20. oktobra. Montagsrevue trdi, da se Srbi v Albaniji bližajo Jadranskemu morju ter zahteva pospe-šenje akcije monarhije. Ocl srbske vlade na zadnjo zahtevo Avstro-Ogr-ske še ni došel odgovor.
Dunaj, 20. oktobra. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Belgrada, da se je v soboto Pasič, takoj ko jc dobil zadnjo noto Avstro-Ogrske podal v ko-nak, kjer jc kralju Petru poročal o položaju. Pri konfernci, ki je trajala eno uro, je bil navzoč tudi prestolonaslednik Aleksander. Takoj nato je imel vojni minister daljšo konferenco s prestolonaslednikom Aleksandrom, včeraj pa so se zbrali srbski ministri, da se posvetujejo v odgovoru na avstrijsko noto, ker odgovor mora hiti hiter, kajjti Avstro-Ogrska zahteva, naj Srbija do sobote zapusti zasedene strategično točke v Albaniji. Povelje za to bi moralo v Belgradu torej iziti najpozneje v sredo. Vojni minister je izjavil, da odklanja vsako odgovornost, : za red ob mejah, ako sc strategično točke zapuste. Srbija se bo skoro go- . tovo s protestom udala zahtevi Avstro- • Ogrske, ker vojnega zapletljaja ne bi mogla preprečiti. V ruskih diplomatič- i 'l.iih krogih se govori, da bo Srbija za- | htevala, naj mednarodne čete zasedejo strategično važne točke na alban-skof-rbski meji.
_ Pariz, 20. oktobra. Nekateri tukajšnji listi napadajo Avstrijo radi njene note Srbiji. »Matin« poroča, da kabineti tripel-entente živahno izmenjavajo svoja mnenja,
AVDIJENCE NA DUNAJU.
Dunaj, 20. oktobra. Cesar je danes sprejel ministrskega predsednika in vojnega ministra.
SRBSKO POSOJILO.
Belgrad, 20. oktobra. Srbski finančni minister je predložil skupščini pred- f logo o najetju posojila v znesku 250 mi- ■ lijonov frankov. Posojilo bo najeto pri j nekem pariškem konsorciju.
ZAHTEVE ČEŠKIH RADIKALCEV GLEDE NA SPRAVNA POGAJANJA, Praga, 20. oktobra. Na sijajno obiskanem shodu v soboto se je odobrila resolucija, katero je utemeljeval poslanec Choc, ki izvaja, da sc pod sledečimi pogoji češki radikalci udeleže spravnih pogajanj: l.Prcj sc mora absolutizem na Češkem odpraviti. 2. Narod se mora z narodom spraviti in so morajo pogajati glede na spravo tudi na Moravskem, v šleziji in na Nižjem Avstrijskem. 3. Zajamčiti se mora, da se 3 oklroaom sprava nc izvede. Volilna pre-osnova se mora na širokem temelju izvesti-Takoj se naj skliče deželni zbor, ki na| sklene splošno volilno pravico. Če bi to Stiirgkh odklonil, naj češki poslanci v državnem zboru nastopijo z najostrejšo opozicijo,
Nflllfll V tcm znamcnJu bodeš zmagal! niilll! Ta slika ima tudi slovenske napise.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuški prizori. Spreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra Weli sc prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Makseneija.
^^^^^ Šolski mladini priporočljivo.	3322
Predstava ti
DR. KRAMAR PROTI RADIKALCEM, Trebcn, 20. oktobra. Dr. Kramaf je včeraj irael tu shod. Na shodu je med drugi dejal, da bi bila upravna komisija bolje sestavljena tako, kakor jc 011 sestavo te komisije prvotno predlagal, to je iz Članov deželnega odbora. Ko-nečno se je dr. Kramaf obrnil proti češkim radikalcem in dejal, da češki radikalizem vedno bolj izgublja tla med češkim narodom.
NEMŠKI PATRIJOTJE V AVSTRIJI.
Dunaj, 20. oktobra. Vsenemci so tu priredili lipsko slavlje. Na slavlju je govoril Schonorer, ki je izvajal, da je rešitev Nemcev v Avstriji v tem, da se Avstrija kot zvezna država priklopi Nemčiji. Pozval je navzoče, naj zakličejo: »Heil Kaiser Wilhelml« Navzoči so se dvignili s sedežev in kričali »H|jll Kaiser Wilhelm!« Vladni zastopnik je grozil, da shod razpusti, ako se to ponovi. Navzoči so razburjeno protestirali in nastal je silen kra-val. Ko se je 'razburjenje poleglo, je Schonorer končal svoj govor. Slavlje je bilo zaključeno s himno »Die Wacht a m Rhein.«
UČITELJI NA ČEŠKEM GROZE S PASIVNO RESISTENCO.
Praga, 20. oktobra. Češki učitelji se hitro pripravljajo na pasiven odpor, ki izbruhne, če se kmalu službena pragmatika ne uveljavi. Izvršilni odbor je že izdal navodilo, da naj učitelji ne sodelujejo na polju preskrbe otrok in kako da naj bodo pasivni glede na pouk in z ozirom na vzgojo.
NOVA ODKRITA KORUFCIJA V PRAGI.
Praga, 20. oktobra. Češki listi poročajo, da je v neki civilni pravdi izjavil odvetnik dr, Vejvar, da je, ko je posredoval za nakup zemljišč, kjer naj se zgradi nova praška plinarna, pridržal 345.000 kron, da je izplačal provizije gotovim posredovalcem. Češki opozicijonalni listi pozivajo dr. Vejvarja, da naj imena prizadetih funkcionarjev praške občine pove.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 20. oktobra. Bivši pod-6an Nikolič, ki se je v soboto razgovarjal s Tiszo, je izjavil, da so vsi predpogoji za rešitev hrvaškega vprašanja dani in da je rešitev pričakovati, ako se tudi to v najkrajšem času ne zgodi.
ITALIJANSKI PROFESOR RADI VOHUNSTVA V STANISLAVU ARETIRAN.
Lvov, 20. oktobra. »Glos Narodu« poroča iz Stanislava: Zaprli so profesorja na konservatoriju v Florenci, Rodo Bianchija, ker je osumljen, da je vohunil v korist Rusije in jc fotografiral zgradbe na železnici.
SAMOUMOR RUSKEGA MINISTRSKEGA TAJNIKA.
Halle ob Saali, 20. oktobra. Ustrelil se je iz dozdaj še neznanih razlogov ruski ministrski tajnik dr. Lowensky, ko je prišel od grobov Rusov, ki so padli leta 1813,
PREDHZNI POLfcil AVIATIK A PE-UoUvA J\* D U IMAJO.
Dunaj, 20. oktrobra. un krasnem vremenu je včeraj aviatik iJegoud na letališču v Aspernu proizvajal svoje drzne polete in kozolce v zraku. Bilo jo navzouin 500.UUU ljudi, ki so Pegouua navdušeno pozdravili. Ob pol 4. uri je zadonei strel. Fegoud je stopil k stroju, vsedel se vanj in sc pustil privezati z jermeni, da bi v nobeni legi ne padel iz njega. Na znamenje se je dvignil stroj rapidno v zrak, vedno višje in višje. Naenkrat se uravna konica stroja navzdol. Vedno nižje se spusča prednji del stroja. Nenadoma začne aparat navpično padati in hipno sc zadnji del stroja prevrne vznak, tako da visi Pegoud z glavo proti zemlji. Stroj je letel v tej legi nekoliko časa, nato pa prišel v poševno črto in se prevrnil v prvotno lego. Pegoud je izvršil še tri prevrate in se spustil gladko med velikanskim odobravanjem občinstva na tla. Ob pol 5. uri sc je Pegoud dvignil drugič v zrak do 1000 metrov višine in se nato spuščal v krasnih krogih navzdol, pri čemur je napravil tri do štiri preobrate. Občinstvo je bilo zelo navdušeno in je Pegouda viharno pozdravljalo.
Dunaj, 20. oktobra. Pegoud jc pri včerajšnjem svojem poletu v zraku šestkrat prevrnil svoj letalni stroj. Pri drugem poletu sc je dvignil 1200 m visoko.
SODBA O KATASTROFI LII. V PARIZU.
. Pariz. 20. oktobra. Pariške izdaje angleških listov smatrajo katastrofo L II. za i
dokaz, da Zeppelinovci ne drže, kar so obetali. »Daily Mail« piše: Če se Zeppelinovci ne morejo izogniti nevarnosti viharjev in tudi ne eksplozij, jim ne moremo pripisovati važnosti, »Daily Chronicle« sodi: Nemčija je za gospodstvo v zraku plačala višjo ceno, kakor vsi drugi narodi, Francija je pri obvladanju zraka izgubila 100 svojih sinov, Nemčija pa veliko več. Dolg seznam nesreč Zeppelinovcev kaže, da je pomotno verovati v izbornost Zeppelinovcev in dokazuje, da nimajo bodočnosti zrakoplovi, pač pa aeroplani,
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 20. oktobra. Ravnatelj »Uni-on«-banke je na otoku Brioni umrl.
Pariz, 20. oktobra. Tu je umrl inženir Tellier, star 85 let, izumitelj industrije z ledom,
OSEM LEVOV POREGNILO.
Lipsko, 20. oktobra. Voz električne železnice je danes zadel v voz cirkusa Barnuma ter je razbil voz, v katerem so bili levi! Osem levov je ušlo. Med občinstvom je nastala strašna zmešnjava. En lev je bežal v neki hotel in letel po hotelskih stopnicah. E11 lev je napadel konje, ki so bili vpreženi v voz z mobilijami. Od levov, ki so jili ujeli v hotelu, je bil eden pod streho, enega so ujeli v stranišču, nekaj jih je bilo na koridoru in so nanje pometaii mreže. Krotiteljica je ujela enega leva in enega tigra. Od pobeglih levov so morali pet levov ustreliti, na cuega leva so oddali 150 strelov. Vseh levov še nimajo.
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA
NA JAPONSKEM. (20 otrok mrtvih. — 100 ranjenih)
London, 20. oktobra. Na Japonskem je trčil vlak, s katerim se jc 406 otrok vozilo, v tovorni vlak. 20 otrok je ubitih, 100 pa ranjenih.
•oja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3-5,5—7,7—1), 9—11.
V nedeljo tudi ob 10 Vj zjutraj. Cone: K 1'90, 160, 1-30, 1--, —-00
Poslano.
Zaradi domačih novic v dveh ljubljanskih dnevnikih „Usoda naših izseljencev" in „Zastopnik Hamburške pa-roplovne linije Seunig aretiran" sem primoran, podati nastopna pojasnila.
Za svojo osebo bi ne nastopil pota javnosti, kajti kdor me pozna, ve, s kom ima opraviti.
Kot od deželne vlade potrjeni zastopnik omenjene družbe pa prisiljen, podajam nastopna pojasnila.
Res je, da se pri izseljevanju gode nerednosti. Temu nasproti pa naglašam, da sem zastopnik v Avstriji dovoljene parobrodne družbe že blizo 12 let in da v ti dolgi dobi nisem imel niti najmanjših sitnosti z oblastnijami.
Moja pisarna je javna in moje knjige so vsakemu merodajnemu faktorju na razpolago.
Pri tem pa še posebno povdarjam, da imajo prepise mojega poslovanja 1. slavna policija, 2. slavna vlada in 3. moja generalna reprezentanca na Dunaju, ki je odgovorna nasproti visokemu ministrstvu notranjih zadev.
Strožja kontrola menda ni mogoča.
Kakor že večkrat, šel sem proučevat potovanja svojihv potnikov iz Ljubljane do Hamburga. Železniške zveze se pač spreminjajo bistveno vsaj dvakrat na leto. To je moja dolžnost.
Slučaj je nanesel, da me na kolodvorskem peronu v Hebu vidi in spozna potnik, ki je kupil pri meni v Ljubljani karto, bil pa oblastveno zavrnjen. Nagovoril me je, kar je zapazil službujoči stražnik. Slednji je mislil, da ima opraviti z zakotnim agentom, ne pa z menoj, ki sem do danes neoporekati, oblastveno potrjeni zastopnik svoje družbe.
Nepobitno dokažem, da sem v zadnjem času najmanj 1500 oseb odločno odklonil, ker sta mi bila korist družbe in lastno pošteno ime več vredna, kakor momentani zaslužek.
Želel bi, da bi se izseljevanje iz južnih dežel povsod tako redno vršilo, kakor potom moje pisarne.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1913.
Fran Seunig
zastopnik Hamburg-Amerika Linie,
ZOPET SENZACIJA V KRAKOVU.
Krakov, 20. oktobra. Tu je neznano kam izginil ravnatelj židovske ljudske banko dr. Siegfried Schenker. Nekateri govore, da je bil morda na njem izvršen zločin.
POLJSKO SLAVLJE PONIATOW-SKEGA.
Krakov, 20. oktobra. Včeraj so v Krakovu in v vseli gališkili mestih slavili stoletnico smrti slavnega poljskega junaka kneza Poniatowskega, ki je bil vojskovodja Napoleonove armade in ki je, kakor znano, v bitki pri Lipskem utonil. Slavlja se je tudi poljska šolska mlaclež udeležila. Na junakov grob, ki je v gradu Wawlu, so položili več sto vencev.
NA VISLICE OBSOJEN MORILEC.
Dunaj, 20. oktobra. Častniški sluga Rajko Jakovljevič je bil pred gardnim sodiščem obsojen na smrt na vislicah. Sodbo mora potrditi še sodni gospod grof Aauer-sperg.
KUGA V RUSIJI,
Nov Očerkast, 20. oktobra. V Novem Petrovskem je od clnc 9. do 17. t. m. umrlo za kugo 6 oseb.
SVOJCE JE UMORIL.
Rim, 20. oktobra. Strašen večkraten umor jc izvršil odpuščeni kaznjenec Massetti, ki je mislil, da se je moral pokoriti vslecl ovadbe svojega očeta. Zažgal jc očetovo hišo, ko je pa oče z rodbino prihitel gasit, je Mus-setti z revolverjem ustrelil svojega očeta, dve sestri in clve svakinji. Brat mu je ušel.
KOMISIJA ADMIRALOV V SKADRU SE JE RAZŠLA,
Mednarodna komisija admiralov v Skadru se je s privolitvijo velesil razdru-žila. Dne 17. t. m. jc imela že mednarodna kontrolna komisija prvo sejo.
Ob sprejemu družbenih • knjig darujte po tlese-tinki »Slovenski Straži«!!
Zahvaia.
Za izražano sočutje in so-žalje povodom prerane smrti našega nepozabnega, ljubljenega
in za darovane cvetke njemu v poslednji pozdrav izrekamo vsem iskreno zahvalo ter Bog plačaj!
Žalujoči rodbini
Šinkovic — Povše.
Tržne cene.
Cene veljajo za 30 kg.
Budimpešta, 20. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914.....li 43
Rž za oktober 1913.....8-97
Oves april 1914.......7-62
Koruza za maj 1914.....6-44
s 3 sobami in z vrtom se odda s 1. novembrom. Cena 624 kron. Več 3244 v upravništvu Slovenca pod št. 3244.
3215
Globokopofrti zaostali naznanjajo s tem tužno vesf o smrti svoje drage, nepozabne matere, oziroma stare matere,
gospe
Terezije Fortune
ki je v nedeljo, dne 19. t. m., previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 75. letu starosti mirno preminula.
Pogreb bo v torek dne 21. t. ni. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer se truplo položi v lastni orob Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi.
V Za t čini, dne 19. oktobra 1913.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlct.
B
B
R*J
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike brez čolnička do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se lc pri
speč. trgovina šivalnih strojev in koles
10 letno jamstvo. Csniki zastonj in poštnine prosto. 10 letno jamstvo.
1430
32'I I
Hazsilas
Dodatno k razglasu krajnega šolskega sveta tržiškega z dne 3. oktobra 1913 se da na znanje, da mora imeti
stiovo šoisk® poslopje IS učnih s
in ne kakor sc je poprej zahtevalo samo 12.
Načrti so poslati anonimno ali pa pod kakim geslom.
Krami šolski svet tržiški
17. oktobra 1913.
General Savov in polka.
(Izviren dopis.)
,V Bulgariji se je začel volilni boj. Kazne stranke izkušajo dokazati, da ni so krive sedanje nesreče bulgurskega naroda, ampak iščejo krivcev v nasprotnih strankah. Demokratični list »Preporec« (glasilo dr. Malinova) je objavil dva telegrama generala Savova z dne 29. in 30. junija, ki zapovedujeta splošni napad. Torej bi bil general Savov kriv bratomorno vojske in njenega nesrečnega izida. Mnogi bulgarski krogi to verjamejo. A vsa stvar je še negotova. Sedanja bulgarska vlada bi to vprašanje lahko pojasnila, a ga nalašč zavija v temo ter vedno ponavlja, da je bila vojska neizogibna in da je prejšnja vlada zakrivila sedanjo nesrečo, ker vojske ni dobro pripravila. Dr. Da-nev pa izjavlja, da vojska ni bila potrebna in da bi se bila dala preprečiti; bulgarska vlada ni hotela vojske in je po spopadih dne 29. in 30. junija takoj ukazala, da se vojne operacije ustavijo, kar so Bulgari res storili, a Srbi in Grki iniso hoteli ustaviti bojev. Dr. Danev gotovo ve, kdo je povzročil spopade dne
29.	in 30. junija, a tega vendar ne pove. Njegovo glasilo »Blgarija« dokazuje, da brzojavki generala Savova z dne 29. in
30.	junija, kakor jih je objavil »Preporec«, gotovo nista pristni, vsaj ne v objavljeni obliki; a kljub temu se v isti »Blgariji« v raznih podpisan i li člankih vsa krivda zvrača na generala Savova.
General Savov je v Carigradu dajal časnikarjem raziia pojasnila, iz katerih sledi, da je bila bratomorna vojska za Bulgare tako nesrečna, ker so se politiki mešali v načrte generalnega štaba; general Savov je odstopil, ker mu politika ni dovolila, da izvrši svoj vojni načrt, ki je hotel najprej premagati Srbijo in potem Grke.
V svoji najnovejši izjavi, ki je bila objavljena v turških, francoskih in nemških listih, je Savov nekemu časnikarju zopet ponovil trditev, da mu je politika zmešala vojni načrt; zato pa je on kot svobodni vojak, ki se za politiko ine briga, odstopil. Ta izjava je dala sofijskemu »Miru« povod za zanimiv članek o politiki generala Savova. »Mir« piše, da je general Savov najbolj zagonetna oseba v Bulgariji. »Nihče ne govori toliko proti bulgarskemu kralju, in nihče nima tolikega zaupanja pri kralju.« Sredi majnika je prišel v tak konflikt s kraljem, da ^a je hotel kralj ne samo odstaviti, ampak tudi strogo kaznovati. A kmalu je zopet pridobil kraljevo zaupnje. Ko je s svojim poveljem dne 29. in 30. junija povzročil vojsko (tako trdi »Mir«, a »Blgarija«, ki je o stvari bolje poučena, izkuša to stvar zakriti), je bil takoj odstavljen, a kljub temu je bil pozneje imenovan za glavnega mirovnega delegata v Carigradu. V Carigradu so bili s tem imenovanjem skrajno nezadovoljni, a general Savov je vendar že prve dni postal intimen s Turki in še sedaj sc mudi v Carigradu, gotovo ne samo zaradi odmora, kakor pišejo turški listi.
General Savov izjavlja, da se ji; zadnja vojska zato tako nesrečno končala za Bulgarijo, ker se je politika mešala v vojno taktiko. »Mir« pa trdi, da je general Savov kriv vse nesreče, ker je na svojo roko povzročil vojsko. Sedanje nesreče ni kriva bulgarska politika, ampak oni vojaški krogi, ki so si pod vodstvom generala Savova po za-rotniško prisvojili odločevanje v političnih stvareh ter so namesto vlade delali bulgarsko politiko.
Verjetno je, da »Mir« kot. strankarsko glasilo nekoliko pretirava, a njegove trditve vendar najbrže niso brez vse podlage.
NOVA POLITIČNA PRAVDA NA OGRSKEM.
Tc dni sc je vršila v Budimpešti pred porotnim sodiščem zanimiva razprava. Svojedobno jc namreč napisal urednik lista »Budapesti Naplo« dr. Palyi, ki je svoj list stavil na razpolago vladi grofa Hedervaryja, tri članke, v katerih je imenoval Julija J ust ha izdajalca domovine. Radi tega je Justh tožil dr. Palyja. Palyi je dolžil Justha, da je za časa koalicijske vlade sprejemal
razno denarje in storil vojni kamarili na Dunaju razne usluge, da je on kriv, ker so Hrvatje v ogrskem državnem zboru govorili hrvaško in podobne .stvari, na podlagi katerih ga dolže iz-dajalstva domovine! Justha je zastopal odvetnik Gxorfy, a Palyja brani dr. Csanyi. Pulyi je bil obsojen na 2 meseca zapora in 000 kron globe.
KNJIGOTRŽTVO.
Slovar, laško - slovenski, za šolo, potovanje, branje in kupčijo. Sestavil clr. Josip aljavec. Cena za vezan izvod 4 K 50 vin., za subskribente, t. j. za one naročnike, ki se oglasi jo, še preden slovar izide, znaša cena samo 3 K 00 vin. za vezan izvod.
Ta slovar sta žo dalj časa občutno pogrešali obe narodnosti; saj imamo Slovenci poleg Nemcev še največ stika z Italijani in posebno v naših južnih obmorskih pokrajinah je znanje laškega jezika za Slovenca neobhodno potrebno. Ker živita obe narodnosti v trgovskem in obrtnem oziru v ozki zvezi mecl seboj, je bila želja po takem slovarju od dne do dne splošnejša in izrazitejša.
Dr. Valjavčev slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih skušenj. Prireditelj je praktični učitelj laščine, ki natančno pozna italijanski in slovenski jezik, ter je v svojem temeljitem delu zadostno in pravilno upošteval potrebe in lastnosti obeh jezikov. Slovar obsega izredno bogati besedni zaklad in je tudi v podrobnostih obdelan tako skrbno, da bode vsestransko ustrezal. Nad vse dobro bo služil uradom, šolani in zasebnikom.
Kljub svoji obširnosti ima slovar, ki obsega več nego 40.000 besedi in premnogo najbolj rabnih fraz, kaj priročno obliko. Pri vseh besedah so zazna-menovane tudi nepravilnosti, naglas, pri samostalnikih spol, itd. Slovar je tiskan namreč na tankem papirju in z izredno finimi, nalašč v ta namen naročenimi črkami. Da je slovar kakor jezikovno tako tudi tehnično na višku, dokazuje dejstvo, da se je tiskal z vsemi pripomočki moderne tehnike in je zahtevalo to delo nad eno leto časa.
Prepričani smo, da bodeta ta slovar z enakim veseljem pozdravila oba naroda in enako pridno posegla po njem.
Slovar se dobi in naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
KLIC
zdravniško priporočeno krltvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga
Br. Novakovič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, zganja itd.
Ljubljana.
2631
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiniiiniiiiiiininiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiii
Sardenko, Roma. Poezije. 2 K, vez. 3 K 20 vin. »Katoliška Bukvama,«
Sardenko jc mehka pesniška duša in njegova pesem, ki mu vre od srca, si ludi vedno najde pot do srca.
m špecerijsko blago in mokarijo v Drav-ljak št. 86 s stanovanjen se daje z 1. novembrom 1913 v najem.
Zglasiti se je pri Lovrenc Florjančlču na Poljanah pošta Št. Vid nad Ljubljano. 3214
Gospodična
iz poštene biše želi službo v pisarni, prodajalni ali kje drugje. Izkušnjo ima iz trgovskega tečaja. — Natančnejše pove Cecilija Cuderman, Podgoro št. 11, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	3213
V mali iarl na Gorenjskem dobi službo
t> XI. m feiju
i: VtfvJHr«.«!!*?-! *»vs.	'
ki sc zadovoli s plačo 40U kron na leto v biri in denarju in ki bi hotel iti v dnino deloma v žnp-nišču deloma pri kmetih. Še bolje, če je rokodelec. Stanovanje prosto. Hrana po dogovoru v župnišču. Nastop službe 1. novembra. Kje, pove iz prijaznosti uprava lista pod št, 3183. (Znamka za odgovor!)
SOBA
pripravna za društveno sobo, se takoj odda. Poizve se v pisarni dr. Ivana Lovrenčlča, Miklošičeva cesta štev. 8.
3189
išče službe v trgovino z mešanim blagom. — Najraje kje na deželi. — Naslov pove uprava Slovenca pod št, 100/3175 Mlad fig. so t rudnik.
Pozor! Vinski trgovci!
Zaradi opustitve vinsko trgovine s« prod« po zelo nizki ceni	3177
ter s celo vinsko opravo, v
bližini ljubljanskega južnega kolodvora. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 3177. (Znamka za odgovor.)
Sanatorium Emonaw IJ,,b,J,,,,,'
" ^	tv"" Komenskega ullca4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I.klr.odd. da2.bcli.
Najnovejše v avtomobilni industriji
je
,Wanderer' ljudski avtomobil
za trgovske svrhe in šport.
Najbolj ekonomični voz sedanjosti, je ravno- J^jfJ ČflflKJflljfe & KO
kar došel in je vsakemu na ogled pri tvrdki
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
3217
Solicitator
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsbergerjeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov sc takoj sprejme. Pismene ponudbe dr. Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru.	3213
Klobuki 3025
Cilindri
Čepice
Kravate
Rokavice
Srajce
Nogavice
Žepni robci
Naramnice
Dežniki
Prof. Jagrovo
Trikot perilo
Za lovce:
Pletene telovnike Dežne plašče itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdič
Ljobljani, nasproti glavne pošte.
II
BALKAN
II
trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA
Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-nejc opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd.
Zmerne cene.	Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske ban
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DAL2¥LATIEU, delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za I. in II. razred.
te.
Točna postrežba.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.