Štev. 158. POLITIČEN LIST ZR KI NAROD. Leto XXXII. f iradniitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvoriiče nad tiskarno). ■'» urednikom je mogoče govoriti li; od k-.—12. ure dopoldne, ffckopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. % Vredniikega telefona iter. 74. *t«B»___ V Lijubljsttii, v četrtek, 14. julija 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pola 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: »a celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dosUvnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. UpravniStvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. t. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. Inaeratl se računajo enostopna petitvrsta (dolžini T2 milimetrov) za enkrat 13 b zi dvakrat 11 b, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 9 h. v reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla IS b. — Pri večkratnem objavljenja primeren popust. Upravni&kega telefona iter. 188. Belokranjska železnica. (Govoril na shodu posl. Šuklje.) (Konec.) Tedaj, prijatelji in rojaki, pred vsem se morate med seboj zediniti glede proge. In ker ae tako sporazumljenje ne da doseči v hrupu velikih shodov, morate v to svrho sestaviti maloštevilen odbor svojih zaupnikov, kateri bi poleg drugih prevažnih nalog imel tudi ta posel, da se dogovorite in spo-razumete glede proge. V tem odboru bi se sploh moralo osredotočiti celo gibanje za belokranjsko železnico. In ta odbor mora potem osigurati tudi prispevke domačih interesentov. Od uspehov, pridobljenih v tem oziru, odvisna je večinoma usoda vašega železniškega načrta. Ne varajte se, Belokranjci, s praznimi nadurni, da boste vsaj v sedanjih razmerah železnico mogli dobiti z golimi prošnjami, govori in deputaci-jami. Vem, da je prebito malo blagostanja tostran Gorjancev, vero d® težko iz svojega žepa kaj izdatnega žrtvujete v dosego evoje železnice, ali v lice vam povem, kot pošten prijatelj vaš, da se ne bodo zmenili za belokranjsko progo niti vlada niti tuji kapitalisti, ako domače prebivalstvo ne dokaže potreb nosti železniške zgradbe z vidnimi žrtvami. Precejšnji del potrebne stavbene glavnice boste morali prispevati vi sami — ako niste pripravljeni na tako dejansko podporo, potem je bolje, da se zastonj ne trudimo z govori in dopisi. Da, — se mi bode ugovarjalo — odkod pa jemati, ko vendar Belokranjci ničesar ni mamo?! Ne, možje, stvar ni tako grozna. Glejte, v stavbnem proračunu vsake železniške zgradbe nahaja se nekoliko postavk, ki bo izražene pač v denarnih številkah, katere pa udeleženci vendar lahko skup spravijo, ne da bi jim trebalo segati globoko v žep. Na pr. pri odkupu zemljišča za železnico se bode tuintam kazalo, da je proga merjena skozi pust, malovreden s vet, skozi kake stelnike ali »gmajne«, katere so morda skupna last cele vasi ali celo občine. Tak skupni svet naj se takoj ponudi brezplačno. Ali n. pr. proga jo načrtana skozi gozd in nameravana postaja ni preveč oddaljena. t,ela gozdna parcela pridobi mnogo na svojk.jMgjflftosti zgolj vsled tega, ker je železnica blizu. Lastnik pride na ta način brez truda do večjega dobička, kaj ga boli potem, ako za slučaj železniške zgradbe brezplačno odstopi nekoliko porabnega lesa ? ! Isto se lahko godf z zidarskim peskom, apnom in kamenjem, — in vse pride na korist železnice in njene stavbene glavnice, katera se zboljša vsled takih ponudeb. Pa tudi z gotovim denarjem morate na dan! Pred vsem pesnemajo naj belokranjske občine lepe vzglede občin ob dolenjskih železnicah, katere so — pri-čenši od Velikih Lašč in Višnje gore do Kočevja in Novega mesta — kar med seboj tekmovale pri nakupu železniških delnic. In stopite danes med nje, pojdite n. pr. v Trebnje ali Velik« Loko in vprašajte občane, če so danes kbiajo, ker su njih občinski zastopi pred 10 leti mnogo tisoč goldinarjev žrtvovali za 'nakup glavinskih delnic ? ! Vsak vam bode dejal : prav smo tedaj storili! In zakaj ? Prvič poskoči vrednost in kupn^ cena vsem zemljiščem v že lezniškem obližju, potem pa imajo kupljeno delnice same zase neko premoženjsko veljavo, dočim se denar, ki ga treba za njih nakup, lahko spravi skupaj na tak način, da davkoplačevalcev preveč ne boli. Recimo na primer semiška občina hoče sama zase podpisati glavinskih delnic za 10 000 goldinarjev. V občinski blagajnici jih gotovo ni, in tudi z občinskimi dokla dami jih baje ne bi takoj skupaj spravili. Ali v takem slučaju se naj obrne občinski odbor na kak denarni zavod, recimo do kranjske hranilnice, ter si naj tam izposodi potrebno svoto. Ker je tudi hranilnica pri-■adeta pri zgradbi železnični, bode že iz zdrave sebičnosti denar posodila pod ugod« tiimi pogoji, proti razmerno malim obrestiro. Io tega dolga ne bode treba poplačati tako, da bi morali kacega lepega dne odšteti do-tično glavnico, temveč v neznatnih letnih obrokih se vrši oelo razdolženje. Jaz sodim, da bi n. pr. v gori navedenem slučaju semiška občina si lahko preskrbela celo gluvnico 10000 gld. ter jo obenem odplačevala, ako bi skozi daljšo dobo, recimo skozi 30 let, odrajtovala 5 do 5VS odstotkov na leto. Torej obremenili bi se Semi-čanji v tem slučaju na leto s 500 do 550 gld., tedaj bi zvišali svoje doklade za nekaj odstotkov, zato bi pa imeli železnico in poleg tega še vrednostne papirje kot občinsko pre-.možonje v svoji občinski blagajnici, kateri bodo o svojem časa, prej ali slej, prinašali obieati. In tudi bolj premožni posamezniki bi morali nabaviti si nekoliko glavinskih delnic. Kdor kaj več blaga pošilja preko Gorjancev ali ga dobiva z one strani, vsak imti dobiček, kajti železnica na večje daljave sigurno ceneje vozi, nego konj, potem pa je pomisliti, kolike reči, ki jih sedaj ni mogoče Bpraviti v denar, bode po železnici dobilo svoj trg in svojo ceno, tedaj dovolj povoda, da se sleherni po svoji moči udeleži dobave stavbinske glavnica. In še nek drugi način je, po katerem se d& olajšati izvršitev železnice. Vsako že lezniško podjetje živi namreč od svojih tovorov in največja zapreka njegova bi bila, če vnanji kapitalist sodi, da teče nameravana proga po krajih, kjer nobenih tovorov ni dobiti. Ako tedaj razsoden gospodar izračuna, za slučaj da dobimo železnico, bi lahko pri količkaj ugodnih tarifih toliko tovora spravil na železnico ali od nje dobival, potem naj se zaveže — naglašam po treznem, nepretiranem preudarku — da bode to količino blaga v istini dal železnici v vožnjo, poroštvo naj prevzame za to množino, (Frachtengarantie), in železniški zgradbi bode s tem baš toliko koristil, kakor da odšteje skupino za delnice. Tako zavezo prevzamejo lahko poedinci, a tudi celim vas6m in celim občinam je ta pot vedno odprta. — Naglašam tedaj še enkrat ter vam, mili belokranjski rojaki, najtopleje priporočam: Zedinite se med seboj glede železniške prege, izborite si čimproje osnovni odbor ter dokažite z dejanji — prazne besede ne ve ljajo nič pri enakih vprašanjih — da je zgradba belokranjske železnice za vas neizmernega pomena ter da ste pripravljeni v to svrho prinašati primerne žrtve. A šs nekaj! Nikakor ne zadostuje, da se med ljudstvom vname živahno gibanje za železnico, marveč podpirati ga morajo ter v nekem smislu celo voditi vaši zastopniki v deželnem in državnem »boru. Tri treba paziti natančno na osebna Bvojstva do-tiČnih izbrancev, na njih izkušenost, dobro voljo in trudoljubivost, nič manj pa tudi na njihovo poštenje in nesebičnost. Dobro si oglejte, prijatelji, one može, katerim hočete poveriti belokranjske mandate po mestih in po selskih občinah. Ker so stvari dospele tako daleč, da bode gledo belokranjske železnice sedaj najprej deželni zbor moral določiti svoj prispevek, sledi iz tega, da bodo i v tem oziru posebne važnosti baš nove volitve v deželni zbor. gledo katerih pač vsak resen politik sodi, da morajo kmalu priti na dnevni red. In tu rečem naravnost: Tudi za belokranjsko železnico bode osobite važnosti, kateri stranki se bodo pridružili poslanci, izbrani od belokranjskih volilcev! Do duše sem uverjeD, da bodo baš ta izrek moj ljuto napadali protivniki moji. In kar vidim že te junake, kako bodo med ljudstvom agitovali z argumentom, češ, baš klerikalna obstrukcija v deželnem zboru je zakrivila, da se sedanji deželni zastop ni še mogel baviti z vprašanjem belokranjske železnice. Jaz za svojo osebo se danes nočem dotikati vprašanjaj jeli bila takoj Bprva umestna deželnozborska obstrukcija, — to pa naglašam z vso energijo svojo: Vsaj v tem pogledu celo hvalim obBtrukcijo, kajti od LISTEK. „Za resnic o". (Spisali slovenski bogoslovci.) Kdor ima smiBla in zanimanja za literarna dela, tega gotovo vselej prisrčno razveseli, kadar dobi v roko novo slovensko knjigo. Saj se dokaj tiska in tudi od leta do leta bo zaznati kar velikanski napredki; z vso energijo stopa zbor slovenskih literatov in filozofov skoro da vštric s svojimi tovariši velikih in bogatih narodov. Zato je veselje tem večje, ako se pojavi na dan knjiga, ki priča, da je mladi naraščaj delaven, d* resno misli in da v njem kipi in vre, ter da ga žene mogočna notranja sila na delo za narod. Pričujoča knjiga, ki obsega 254 strani, ima prevesno filozofično-apolegetično snov. Prav zaradi tega je gotovo še bolj zanimiva, ker doslej od zbora mladih moči nimamo še podobne vrstnice v slovstvu. Prav zaradi njene vsebine si pa tudi nikakor ne prilaščam odločne sodbe o posameznih spisih; za take stvari jo treba treznega strokov- njaka. Uaojam si pa samo zapisati prav odkritosrčno nekaj misli, ki so se mi vzbudile ob knjigi: »Z a resnico«. Prvo veselje ob knjigi je izpoinanje, da je mladi svet začel filozofirati. To pa ni nič dragega, kakor to, da človek začne resno in samoitojno misliti in soditi. Dijak — srednje ali visokošolec — pa samostojen mislec — to ni vsakdanja prikazen. In da ni, je pač vzrok v dijaškem življenju, v predpisanih knjigah, v posebnostih raznih profesorjev, ki celo na visokih šolah tako radi prihajajo z vprašanjem: „Haben sie mein oder dieses Buch gelesen?" Če dijak to zanika, tedaj je b tem redno že zapefiatil uspeh izpita, pa naj je še tako podkovan. Take razmere silijo prerade mladino, da mirno pusti, naj mislijo zanjo samo drugi, ona pa pluskne v tekoče valovje življenja, ki jo objame s sladkim šumom: »Carpe diem« ... Da se pa v svetovnem vrtincu ne dajo prezreti in preslišati glasni vskliki najrazličnejših naziranj, sodbe o življenju in njegovem smotru, butanje strank ob stranke, to je popolnoma jasna stvar. In prav takisto jasno je, da se mora ta vsklik, ponavljan večkrat, in prav tisti, ki je naj- bolj glasan, pa hkrati naši kolikor toliko epikurejsko razpoloženi naravi najbolj lagoden, da se tisti vsklik vprime mlade duše in duša se vklene njega. »Povej, s kom občuješ in povem ti, kdo sil" Ta usodni stavek se večkrat premalo uvažuje. Usoda ni nič drugega, kakor okolica posameznega človeka. Ta vpliva na vse njegovo duševno in materijelno delovanje. Dva ista talenta, istih moči in zmožnosti, ki sta hodila do nekega razpotja ramo ob rami —■ pa ata za deset let kontradiktorični nasprotji. Eden ubit in izgubljen, ki komaj Se gaci po trudni cesti, drugi pa hodi visoko, ]e ugleden, ima rebolutne in jasne nazore in s svojega stola gleda pomilovalno na nekdanjega tovariša. In če samo pomilovalno, to Se ni hudo. Prečesto gleda nanj zaničevalno. Pri tem pa ne pomisli in se ne praša, kaj bi bilo z menoj, če bi bila njegova usoda moja usoda. Okolica — to je faktor v na* Sem življenju, s katerim je treba računiti. Seveda jih bo prišlo jezero, ki poreko: Vsak je svoje sreče kovač! Vsak ima slo-bodno voljo, vsak ima razum! Naj se iztrga iz okolice, če jo izpozna za resnici sovražno, namenu svojega življenja protivno! Prav res! Ali veste, da tisoči, ko spoznajo laž in zmoto, kriče: „Da dexteram misero, et tecum me tolle per undas!" Ali pa veste, da zopet tisoči v mrzlem skepticizmu plovejo v meglo brez moči, brez volje in mrmrajo: „Ignoramus et ignorabi-mus." In to je njih magistrale življenja, ki izzveni preko groba v strašno temo, ko zadnjikrat udari srce, ni v njem več ne nade ne ljubezni, ampak sam mraz, sam strah in dvom. In tedaj jim je v trenotku jasno, da je bilo njihovo življenje vendarle pravzaprav brez cilja. Prišli so do tja, kjer se pravi: cilj, in tedaj ga ne vedo in ne vidijo in spoznati morajo, da so bili sicer ljudje, toda ljudje brez portefeuille-a. Resnica, praktična resnica pa je, da človeka, ki je enkrat na vseh koncih in krajih zavozlan v zmoto in dvom, da tega samo človeška beseda težko kdaj reši. Toda modra beseda, jasni duh in globoko umovanje, pa mu posuje cesto, po kateri je mogoče dospeti do resnice, ki je Kristus. In ta pot je važna za vsakega, važna sedanje večine vdeželni sobani ljubljanski nikolinebi mogel pričakovati ugodne r e-iitve one želeinioe, od katere je vistini odvisen blagor naše B e 1 o k r a j i n e. In to svoje prepričanje vam hočem na kratao pojasoiti! Kar se tiče manjšine, takozvanih »klerikalcev«, znam pač za gotovo, -— in pooblaščen aem, povedati to na današnjem shodu od strani vodstva katoliško-narodne stranke, — da bi vsi njeni pristaši kakor en mož glasovali za Belokrajino, ne zmeneč se za to, ali so bili izbrani na Gorenjskem ali Notranjskem, ali so jih odposlali vclilci dolenjski. Toda, — navzlic očitemu de|stvu, da za stopajo ogromno veČino slovenskega naroda na Kranjskem, so vsi le v manjšini, in vso oblast ima v rokah deželnozborska večina, ta prečudna kombinacija nemških zastopni kov in liberalnih slovenskih poslancev. Ali bolje rečeno: Vso oblast imajo v ljubljanskem dvorcu Nemci, kajti kdo more s tehtnimi razlogi — ne z golimi psovkami — mi ovreči trditev,^da so tikozvani »napred-njaki« v deželnem zastopu navzlic svoji navidezni slovanski radikalnosti, navzlic vsem mogočno donečim, a vendar skozinskoii ja lovim Irazam zgolj povoljni in ponižni služabniki prevzvišentga barona Schwegla ter slepo orodje njegove lokavosti ? Kdo mi more dokazati neresnico ali lažnjivost, ako danes iminom vsfga rodoljubnega slovenstva pred bistrim belokranjskim narodom proti zastopniku belokranjskih mest dvigam jasno obtožbo, da je baš vsled njegove vrtoglave politike vodja kranjskih Nemcev postal v deželi Kranjski najimenitnejša in naj-merodajnejea oseba?! Ia z odkritim obžalovanjem izrekam, da baron Sehwegel belokranjskemu projektu kar nič ni naklonjen. Mnogo sem imel prilike občevati z njim. — Deželi sem na pr. le koristil, ko sem Schwegla pridobil za doleEjsko železnico, že tedaj sem poskušal, ogrevati ga tudi za njeno nadaljevanje po Belckranjnkem. S3 lani, meseca avgusta 1903, pedal sem se k njemu na Gorenjsko ter mu v večurnem razgovoru na srce pokladal dolenjske železniške zadeve, pred vsem vprašanje belokranjske proge. O tem ra?govoru lagal se je »Slov. Narod", da sem iskal zavezništvo nemške stranke s klerikalno sloveniko manjšino. V istini sem se le prizadeval, zasnovati skupno akcijo na korist železniškim dolenjskim vprašanjem, ali ni se mi posrečilo. Tedanji odgovor Schvveglov bil je sicer uljuden v cbliki, po svojem jedru pa odlašajoč, da celo odklanjajoč. Ko sem potem letos na Dunaju zopet nekoliko potipal, sprevidel sem pa takoj iz njegovih besed, da je prej pripravljen, deset železniških zvez zasnovati na Gorenjskem, nego mazinec ganiti za našo belokranjsko železnico. Gorenjska ekscelenca pa dandanes ne omejeno zaukazuje v ljubljanski deželni sobani. Pač je vsak trenotek pripravljen, za našo progo skovati kako lepo resolucijo, katera njegovih maloštevilnih volilcev nič ne stane, ali zabadava pričakujete od njega onih deželnih žrtev, kojih sigurno treba v izvrši tev naše železnice. O tem sem prepričan — ako bo varam, tem bolje sa zapuičeno Belokrajino, ako se dejanjsko dokaže neistinitoit moje trditve. In tedaj — predolgo sem že govoril — sklepam z besedami, o katerih želim, da bi jih nepristransko presojali zlasti navsoči poslušalci iz belokranjskih mest: Pazite Belo-kranjei na bodoče volitve! »Narodova« stranka je dandanes goli privesek nemško-kranjske politike pod vodstvom barona Schwegla. To dejstvo se bode izkazalo tudi v trenotku, ko se odloči usoda belokranjskega železniškega projekta. Kdor tedaj v Metliki ali v Črnomlju, v mestih ali kmečkih občinah, svoj glas odda pristašu »Narodovek stranke, ta dokaže s tem činom dejanjsko, da belokranjske železDice ne po greša ter Be zanjo ne briga. Rusko-japonska vojska. Židovski listi niso nič kaj zadovoljni s Kurokijem. Mislili so, da bo kar naenkrat udaril na severno rusko črto, ko Rusi na to presenečenje ne bodo pripravljeni. S-daj vzdihujejo: Kje je Kuroki ? Sa vedno ni poročila o Kurokijevem glavnem napadu na Ljaojan. Sedaj ne bo več presenetil Rusov, obratno Rusi ga pričakujejo že za utrdbami. Ako se posreči Kurcpatkinu koncentrirati svojo armado pri Ljaojanu, predno Japonci izvrse n3psd na to točko, tedaj je popolnoma v njegovih rokah spustiti se v bitko ali pa umikati se proti Mukdenu. Sploh so pa brzojavko z mandžurijskega bojišča tako temne, da nihče prav ne ve, kaj namera »at» nasprotnika. Ali Kuroki resno prodira proti Ljaoianu. ali pa hočejo Japonci se z vso silo vreči prej na Daš čavo, Niuč van, H»jčen ali pa Kuroki prodira severovzhodno, da razcepi rusko brambo na zahodnih t čkbh. Končno bodo pa Japonci vendar spoznali, da so ta njihov nafirt Rusi tudi spo znali in da bodo končno raztresene le japonske moči, dočirn se Rusi z umikanjem vedno bolj združujejo, a pri umik-nju zada jajo vendarle Japoncem znatne izgube, kar bodo Japonci šele po?neje bridao Čutili. Raznotrotna došla nam poročila se glase : Peterburg, 13. julija. (Uradno.) Generalni poročnik Saharov brzojavlja generalnemu štabu: Sovražnik se je 10. t m. utrdil na višinah med železnico in eesto iz Hajču proti Dišičavu. Dne 10. t. m. ponoči so zapazile naše poizvedovalne čete sovražne prednje straže med Maolinhavom in železniško progo. Ko so došle naše poizvedovalne čete zjutraj v Činšilanpu, je odšel sovražnik proti Sinanšiliusa, ter se nehal utrjevati na bližnih višinah. Dne 11. t. m. dopoldne sta se približala dva japonska švadrona. — Ob 9. uri je pričela neka japonska stotnija stre Ijati na naše prednje straže v vasi Čjacia dianca. Ko pa so dobile naše čete pomoč, umaknil se je sovražnik. Od naših sta bila dva strelca ranjena. En japonski bataljon in 3 švadrone smo opazili 12 klm. severno-vzhodno od Hajčena. London, 13. julija. »Times« poroča iz Niučvana: Ruska armada stoji pred Dašičavo v bojnem redu pod osebnim poveljstvom K u-ropatkinovim. Lokomotive so vedno pripravljene ter posredujejo z 20 klm. južno stoječimi prednjimi stražami. Včeraj zjutraj smo slišali od one strani močno streljanje. Peterburg, 12. julija. »Novoje Vremja« poroča iz Iakava: Iz prisotnosti ja- za sedanjo dobo prav posebno, ko teži človeški duh vedno globlje in prodira do drobnih atomov, a prav tam tako rad z d v o j i. Kdor se bo pa navadil rano logično misliti, samostojno soditi, kdor bo tudi pravičen v svojih sodbah, on se ne bo hitro upognil slučajnemu javnemu mnenju, kakor vzvalovljeno klasje dihu vetra, ampak bo mislil in s srcem hrepenečim po resnici zavil na pot, ki je pot do R e s n i c e. To je prvi moment, kateri naj vzbudi ta knjiga v mladih dušah. Drugi pojav v tej knjigi, ki vzbudi v človeku mnogo veselja, je dokaz, da se izobražuje duhovski naraščaj tudi izven domovine po slavnih stolicah raznih mest. Tam jim je vse širje odprt pogled v svetovno mišljenje, tam je impulz mnogo večji, da se poglobijo v študije, da se pobližje seznanijo z nazori, ki so sicer mnogokrat zmotni, a imajo vendar v sebi marsikako zrno resnice. Tam se nauče modro zavrniti zmoto, a biti tudi pravičnim in „in dubiis" puščati svobodo. Ti se vrnejo v domovino s širokim obzorjem, ti gotovo vplivajo na okolico; ob njih se duhovi vzbude in bistrijo. To pa vedno vpliva, da se veda in znanost širi. To je pa mogoče edino le pri onih duhovih, ki niso nikakor zadovoljni samo s šolsko knjigo, ki se jie zaplankajo za ozke meje samo nujno predpisanega znanja, ampak beže takoj v mladosti preko teh granic dalje na široko prostranost znanja vsesplošne izobrazbe. In če je ta slučajni pojav, ta težnja doma pri bogoslovcih, bržkone ne bo tuja tudi onim, ki so pred kratkim še sedeli v istih klopeh, pa so se posvetili drugim stanovom. Pravi, misleči duh ne pozna stagnacije. Vedno zre pred seboj obširno polje. Neutrudno gre po njem in ko pride do prvega cilja, ne mudi se dolgo ob njem, ampak že gre za drugim ciljem, ki se mu dviga še na širših poljanah. Kdor je pa takega duha, ta bo delaven, ta bo sicer vršil dolžnosti svojega znanja, a samo to mu ne bo nikoli zadostovalo. Dalje bo hotel, koristiti bo želel narodu in domovini — koristiti človeštvu sploh. (Konec sledi.) ponskih ladij pred Ksjfiovom sklepajo, da bodo Japonci, ako se polaste Dašičava, iz krcali pri Inkavu svoje čete. Kakor poroča »Rus«, so zapazili v bližini Mukdena konjenike čete. ki imajo nalogo, da organizujejo Hanhuze, ki bodo napadali železnico. B e r o 1 i n , 13. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Tokia: Japonoi so napadli na prodiranju proti Hajčenu močno utrjene ruske pozicije pri Sakoku tar jih zavzeli. London, 13. julija. »Times" poroča iz Tokia: Kurokijev cen trum se bliža, ne da bi zadel da odpor, Ljaojanu. Kuroki se čudi, da se mu Rusi izdatno ne upirajo. N i u č v a n , 13. julija. Japonska posadka v Kajčovu je včeraj pričela prodirati proti Sankvajši. Neki japonski štabni častnik jo mnenja, da se bodo Rusi umikali proti Ljaojanu, kjer Be bo vršila odločilna bitka. Japonci zelo strogo postopajo proti roparskim četam. Včeraj so v Kajčovu obglavili 14 roparjev. London, 13. julija. Dopisniku „DaiIy Mail« je rekel neki ruski štabni častnik, da se ne ve, če se bodo Rusi sovražniku po stavili v bran pri Dašičavu ah Hajčenu. Mogoče se tudi umaknejo do Ljaojana, kjer se spuste v odločilno bitko. Južno od Harbina stoje prvi, drugi in tretji sibirski ter 10 evropski vojni kor. Sedemnajsti evropski vojni kor odhaja k prednjim četam. V boju pri Sankuntaju so Japonci prejšnji teden iz gubili 800 mož. »Standard" poroča iz Tokia : Dasiravno močno dežuje, vendar odpošiljajo Japonci močne poizvedovalne čete. Ogleduhi armade, ki se je izkrcala pri Takušanu, so odšli proti Tumukinu ter cenijo sovražnikovo moč na eno divizijo. London, 13. julija. „Times« poroča iz Kurokijevega glavnega taborišča: Rusi so naenkrat pričeli z aktivnostjo proti našemu desnemu (Kurokijevemu) krilu. Močna četa je zasedla višine onstran prelaza Motien ter dobiva pomoči iz sa iraške okolice. Gibanje čet ščiti konjenica. Bržkone hočejo Ruii s tem zavarovati Kuropatkinovo umikanje proti Ljaojanu. Mi smo še vedno mnenja, da pred Ljaojanom ni pričakovati resnega ru-kega odpora ali pa še tam ne. (?) Na cesti proti Ljaojanu delajo Rusi nasipe. „Daily Mail« poreča 'z Niučvana : Japonske prednje straže stnje 10 milj južno od Dašičava, kjer stoji 11.000 Rusov, in sicer nekoliko sibirskih pešpolkov is 3000 kozakov in dragor.cev, toda malo tooničarjev. Pot do kolodvora je zaprta z jarki in mrežami. Velika ruska zmaga pred Port Artur jem ? Izpred Port Arturja prihajajo vesti o veliki ruski zmagi Najprej je prišla br zojavka lista »Morningpost« iz Londona, ki se glasi : Iz Šangaja poročajo, da je bila pred Port Arturjem bitka, v kateri so Japonci izgubili 2800 mož. Japonci so se morali umakniti. Skoro nato smo sinoči dobili, tudi prepozno za včerajšnji list, brzojavko korespon denčnega urada. Brzojavka se glasi: Peterburg, 13 julija. (Uradno.) Generalni štab objavlja naslednje: Po poročilih iz japonskega vira, ki so došla generalnemu štabu čes. namestnika Alekse jeva, so Japonci v noči 11. tek. m. naskočili ruske portarturske postojanke, a so bili z veli kanskimi izgubami odbiti. Težko je vsaj približno določiti velikan ske izgube sovražnikove, ki znašajo, kakor kaže, velikansko število 30.000 mož. Pozneje je došla še ena brzojavka, ki pravi, da objava generalnega štaba potrjuje poročilo, da so Japonci v noči 11. tek. meseca izgubili 30 000 mož. Začudenjem smo sprejeli to vest in zdi se skoro neverjetna, da bi pri enem naskoku padlo toliko Japoncev, vsaj v dase danjih vojskah se kaj takega ni zgodilo. Upoštevati pa je, da imajo v vojski sedaj vsa druga modernejša »uničevalna sredstva«. Ako pa je resnična ta vest, tedaj pomenja skoro popolno ruBko zmago proti oblegajo-čim Japoncem. Izgube 30.000 mož bi Ja' ponci ne mogli tako hitro preboleti, ali pa bi morali opustiti vse operacije proti severu Mandžurijo ; posledica pa bi bilo, da bi jih potem za hrbtom napadel Kuropatkin. Pri pravljeni moramo biti, da bodo Japonoi svoj poraz odločno tajili. Verjetna bi bila vest, ako so Japonci zašli na podzemske mine, ki so položene okolu Port Arturja, in da so razstreliva napravila take silne izgube med njimi. Brzojavka iz Pariza z dne 13. julija se glasi: V noči 11. t m. se je Japoncem posrečilo zasesti dve važni točki pred Port Arturjem, vendar se je zasedenje teh dveh točk pokazalo dvomljive vrednosti, ker so Japonci morali premeniti svoj generalni načrt, da preprečijo ponovitev velikih izgub, katere so jim zadale razstreljene mine. Barolinski »Lokalanzeiger" poroča iz Tiencina z dne 13. t. m.: En ruski infan terijski bataljon je osvojil neko pozicijo zahodno od Port Arturja, katero so Japonci predvčerajšnjim zasedli. Londonske »Times« pišejo, da so napravili Japonci štiri milje predPort Arturjem zemeljske nasipe in posta vili topove. Londonsko-rimske sanje, da bi bili Rusi sami uničili nekaj ladij, med njimi »Retvi-zana«, se tudi ne potrjujejo, pač pa poročajo is Peterburga: Tu se razširja vest, da je portartursko rusko brodovje srečno ušlo iz luke ter plove v smeri proti korejski morski ožini. Iz čifu pa poročajo: Neka ruska bojna ladja je prodrla skozi blokado japonskih ladij ter ušla Japoncem, dasiravno se jo zasledovali. Iz Sangaja brcojavljajo, da Japonoi ne pričakujejo portarturakega padci pred koneem julija. Se en ruski uspeh pred Fort Arturjem Peterburg, 13. julija. Ruska brzo-javna agentura poroča iz Mukdena: Kakor poročajo iz Port Arturja, je 5. t. m. general Fock napadel japonsko desno krilo ter ga prepodil iz njegovih pozicij. Naši lovci so prodrli do Nangalina. Japonci izkrcujejo svoje čete pri Siaobidavi. London, 13. julija. »Morningpost« poroča iz Sangaja, da so Rusi z uspehom udrli iz Port Arturja. Operaeije so izvršili na vzhodni strani trdnjave. Japonce so Rusi zelo presenečili. Rusi so zaplenili tri topove ter vjeli 80 Japoncev. Boji pred Kajpinom. Peterburg, 13. julija. Dopisnik »Birževih Viedomosti« brzojavlja ie D»ši-čava : Dne 10. t. mes. ziutraj se jo pričelo naše levo krilo umikati od Kajpina z namenom izvabiti sovražnika v nižino. Japonsko topništvo je pričelo streljati šole zvečer. Japonci so etreljali s krog-ljami malega kalibra. Na prodiranju proti Kajpinu so imeli Japonci velikanske izgube,posebno pri korakanju čez reko. Ko so se Japonci ustavili, — umaknili so se Rusi na svoje že prej izbrane poziciie. Tokio, 13. julija. (Uradno.) General Oku poroča : Japonci so imeli pri zasedanju Kajpina od 5. do 7. t. m. izgube 24 mož (!) med njimi 4 mrtvece. Od 8. do 9. t. m. so imeli izgube do 150 mož. Križarica „Novik". London, 12. julija. „Daily Telegr." poroča iz Tokia: Kakor poroča admiral Togo, je baje ruska križarica „Novik", ki je 9. t. m. zapustila z drugimi križarioami portartursko pristanišče in se zaplela v boj, sedaj za boj nesposobna. Rusi v Koreji. London, 13. julija. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz Genzana: Tja došli japonski ogledniki poročajo, da so se Rusi utrdili v bližini Sionheuna. »Bela lilija«. Kitajski revolucijonarji se zopet pripravljajo na vstanek proti Evropcem, in si-cer se zbirajo pod zastavo enega najstarejših tajnih društev — »Bele lilije«. Ta cvet je Kitajcem Bvet, ker je baje na njej upodobljen Buddha. To društvo hoče odpraviti sedanjo mandžursko vladarsko hišo in pripomoči do vlado dinastiji Min, ki je vladala v prejšnjih časih. Pravijo, da je vseh nesreč kriva sedanja vladarska hiša, ki je tujka, pod dinastijo Min pa so imeli Kitajci zlate čase. Buddhisti pripovedujejo ljudslvu sledečo pravljico: »Veliki duh«, ki živi v »zapadni zemlji« (Tibet) se je usmilil nesrečnega kitajskega naroda in je poslal nekaj »duhov« na Kitajsko, ki so razodeli »veliko skrivnost«: Kitajci se morajo vaditi v streljanju s puškami, ker »veliki duh« je zato pustil »bele vrage« (Evropce) iznajti puške in topove, da j>h bodo Kitajci pokončali z njihovim lastnim orožjem. Milijoni in milijoni kitajskega naroda niso nikdar videli Evropca, in ti vse verjamejo, kar jim agitatorji pripovedujejo o »belih vragih«. Pravijo jim, da ni bolj neusmiljenega človeka, kakor je »beli vrag« iz Evrope; to so nestvori, ki žro kitajske otroke itd. Tako se sovraštvo do Evropce v vedno bolj razširja v masah in gotovo ne bo ostalo brez posledic. Veliki knez Boris. Pariz, 13. julija. Veliki knez je dobil radi svoje bolehnosti od Kuropatkina dovoljenje, da se preseli iz glavnega taborišča v ArhangelBk ter tam čaka nadaljnih povelj. Neka poročila pa trdijo, da je veliki knez nekaj zagrešil. Sedaj je ustreženo Ku-ropatkinovi želji, ker je zapustil tudi drugi veliki knez bojišče. V roških vojaških krogih trdijo, da se veliki knez tudi v vojski ni hotel odvaditi svojih peterburških navad. Popival je s paznicami »Rdečega križa« (?). Carica vdova je baje zelo nevoljna radi vedenja velikega kneza Borisa. Admiral Togo o zadnjih dogodkih pred Port Arturjem. London, 13. julija. Admiral Togo poroča: Dne 9. t. m., ob 7. uri zjutraj, so prišle sovražne ladje iz portarlurskega pri stanišča, najpreje topničarioe in torpedni ru Sile', nato Urižarice „Bajan", „Diana", „Pal lada" in *Noviku ter oklopnica „Poltav»". Dve topničarici in sedem torpednih rušilcev, pred katerimi je plulo več parnikov, so pri Šali iskati min. Te je napadel neki japonski torpedni ru^ilec. „Novik" je bil bržkone pO' škodovan. Nato je plul „B»jan" naprej ter napadel japonske torpedne ruiilce. Medtem so priplule štiri japonske križariee. Te naj bi napadle Ruse in ovirale parnike pri iskanju min. Neka ruska bojna ladja je plula skoro do Luogvantana, bržkone da ščiti utrdbe pred napadi od suhe strani. Popol dne so japonski torpedni rušiloi s pomočjo tretjega brodovja onemrgočili Rusom na-daljne operacije. L »Bajanom" so menjavali strele do 4 ure, nakar se je umaknilo vse rusko brodovje naza) v pristanišče. Na naši strani je bil ranjen le neki deček. List „Jiji Shimpo" je mnenja, da so ruske bojne ladje poBkuftale, zavzeti skupno z armado na su hem Sunvantan. Dilje še poroča atmiral Togo: Šesto torpedno brodovje je 11. t, m. opoldne napadlo stražilno ladjo s torpedi, ne da bi opazilo h kakim uspehom, bo-vražnik s svojim streljanjem brodovju ni napravil nobena škode. Tolstoj. Rusko poslaništvo v Parizu je objavilo brzojavko iz Peterburga, v kateri se zani kuje, da bi bil ruski ministrski svot sklenil carju predlagati prt gnati Tolstoja v Sibirijo. Dar rodovinam kozakov. P e t e r b u r g , 13. julija. Na povelje carjevo bo uniačali rodavinam bojujočih se kozakov po 100 rubljev, da jih obvarujejo največje bede. Z Balkana. »LokalaniAigerju« poročajo i« boluna, da so, k;skor trde člani makedonskega od bora, zadnje dmamitne napade povzročili Turki, ker so hoteli dobiti povod za zatira-nje bolgarskega prebivalstva. Armenski voditelji so sa približali voditeljem Makedonca?. Ni izključeno, da skupno nastopita obe po Turkih tako zatirani narodnosti. Pri Acnat >vu so nažli na železniškem tiru podkop, v katerem je bilo 10 kg. di namita. V Kragujevcu so se sprijeli socialno-demokraški delavci ondotne tovarne za topove in častniki. E i socialni demokrat je bil ranjen. Na rojstni dan srbskega kralja so zažgali v Belgradu velik umetni ogenj, ki je predstavljal slike iz rusko japonske vojske. Državni proračun za 1. 1905. „Narodni Listy" naznanjajo, da so razni uradi že sestavili proračun za 1. 1905. V proračunu so črtali mnogo več postavk za izobraževalne namene, kakor preteklo leto. Italijanske vzporednice v Inomostu. „Allg. Ker." poroča iz zanesljivega vi«, da vlada ne namerava vsled zadnjih dogodkov v Inomostu nikakih prememb. Dokler ne bode vprašanje glede italijanskega vseučilišča reSeno v zbornici, bode vlada