Po pošti prejtman: u celo leto naprej 2fi K — h pol leta , 13 , — , Četrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V upravniitvu prejemali: za celo leto naprej 20 K — h pol lota »etrt mesec 10, . 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinina in foterate sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrača;«, nefrankovana pianu ne vsprejemajo. Uredništvo je v Soma-ciSkih ulicah St. 2.1., 17 Izhaja vsak dan. izvzeiuSi nedelje in praznike, «b pol 6. uri popoldne. Štev, 37. V Ljubljani, v četrtek 14. februvarija 1901. Letnik XXIX. Aretiranje kurata Ferjančiča — sijajno zadoščenje mučeniku. I z V i p a v e , 13. febr. Dne 7. t. m. je završalo po celi vipavski dolini, da so po noči dne 6. t. m. odvedli v preiskovalni zapor g. kurata J. Ferjančiča z Goč. To dejstvo je vzradostilo celi generalni štab liberalcev, globoko užalostilo pa dobro, katoliško misleče naše ljudstvo. Zgodilo pa se je aretiranje tako-le : G. kurat je bival omenjeno noč v domači hiši pri svojih starišib. Po 10. uri zvečer prideta dva orožnika v njegovo spalnico in zbudita že spečega gospoda ; ta hitro vstane in se napravi. Orožnika sta ves čas stala z nasajenimi bajoneti v njegovi spalnici. Nečuveno je, da se duhovnika aretira na tak način; saj bi moral vender preiskovalni sodnik poznati do ločbo §29 za k. z dne 7. maja 1874 drž. za k. štev. 50, kateri pravi v tretjem odstavku izrečno: da se moravslučaju »rotiranja katoliškega duhovnika one ozire jemati, k oje zahteva njegovemu stanudolžnospoštovanje. Preisko valni sodnik Kremžar pa je kurata Ferjan čiča aretiral kakor se aretira navadno kakega hudodelca. Radovedni smo, knko bo dr. Kremžar tako očividno kršitev zgoraj omenjenega zakona zagovarjal! Mi mislimo, in tako misli tudi ljudstvo sploh, da bi se bil dobil milejši in dostoj-nejši način, s katerim bi se bila čast katol duhovnika bolj varovala, kakor se je. In da se to ni zgcdilr, je neizmerno vzburilo ljudstvo, ki je poleg tega prepričano o n e -dolžnosti g. kurata. Vemo tudi, da se zakon sam ne ozira na duhovne potrebe katoliškega ljudstva. Saj pač ni vsejedno, ali ljudstvo ostane brez službe božje in duhovniške pomoči ali ne. Rivno zgoraj omenjeni § 29. pa pravi, da mora sodnija aretiranje duhovnika takoj naznaniti cerkveni oblasti, kar se pa, kakor smo mi poučeni, ni zgodilo. V preiskovalnem zaporu je bil gospod Ferjančič 5 dni. Njegovi župljani so med tem jokali in žalovali in enako prvim kri-stijanom molili za svojega zaprtega dušnega pastirja: vsako jutro in vsak večer so pri hiteli ljudje iz Manč, Lož in Goč v goško cerkev in so zanj molili sv. rožni venec ; te dni je bila cerkev natlačena pobožnih mo ■ livcev kot ob nedeljah. Posebno so pokazali svojo ljubezen do g. kurata v nedeljo, dne 10. t. m. ko je g. dekan Mat. Erjavec prišel maševat na Goče. V uvodu pridige je v par besedah pojasnil vzrok svojega prihoda, a je moral pretrgati svoj govor za cel četrt ure ; zakaj vsi, žene. in možje, stari in mladi so na ves glas jokali in žalovali zavoljo aretiranja gospoda. Naj še to povem, da so se ob teh dneh mnoge družine prostovoljno postile, da bi jim Bog toliko prej poslal nazaj ljubljenega pastirja. V ponedeljek, dne 11. t. m. proti večeru so izpustili g. kurata iz ječe. Njegov odhod il Vipave že isti večer je bil pravi tritimf. Večinoma vse hiše od Hriba do konca trga so bile razsvetljene, raz nekaterih so vihralo zastave. Pred hišami je stalo nešteto ljudi, pričakujoč trenutka, da vidijo in pozdravijo ljubljenega g. kurata, ki je šel peš do mitnice. Ves čas pešpoti so ga spremljali ljudje, katerim so se vedno novi pridruževali, tako, da se je kmalu zbrala skupaj ogromna množica. Ljubezniv je bil prizor pred mostom : Stal je tam trop šolskih otrok, z lučicami v rokah, ki so g. Ferjančiču navdušeno vpili »Živijo« in ga spremljali, dokler se ni odpeljal. Nehote nam je prišel v spomin dogodek, ko so otroci ob slovesnem sprevodu Jezusovem v Jeruzalem vpili, rekoč : Ilozana sinu Davidovemu. Uistinile so se ta dan besede sv. pisma : Iž ust otrok si si hvalo napravil zavoljo svojih sovražnikov. — Navdušenost med ljudstvom je bila velikanska. Gromoviti »živijo«-klici g. kuratu so se razlegali po trgu. Kot m u č e n i k a za sv. vero ga vsi smatrajo. Neka žena je prihitela, ko jo šel mimo, z lučjo na ccsto in je padla na kolena iz globokega spoštovanja do njega. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko se je g. kurat obrnil proti zbrani množici in izpregovoril nekaj navdu šenih besed. Ko se je vsedel na voz, zaorila je še enkrat zbrana množica »Živijo« za odhajajočim in se razšla vsa srečna in vesela. K r e s pa, kateri ga so vipavski mladeniči zažgali nad »Lipico« njemu v čast, je pričal vsi dolini, kako gorko bije srce naše za svečenika-muženika. Novica, da je g. kurat izpuščen iz zapora, se je hitro raznesla po Mančah, Ložah in Gočah. Ko se pripelje g. Ferjančič do Manč, Vidi pred sebej zbrane vse svoje žup-Ijine s prižganimi svcčicami v rokah, solzeče sa samega veselja, da imajo zopet med seboj sfojega vnetega dušnega pastirja ; spremljal so ga vsi do njegove rojstne hišo na Gočah. Gočani, razven kakih treh liberalcev, so razsvetlili svoje hiše ; zvonik bil je ves v lu-čicah; pritrkavalo jo ves čas med sprevodom ; streljanje pa je bilo čuti do 11. ure. To je bil dan manifestacije kat. zavesti v Vipavi in na Gočah I Živela katoliška zavest! Slava mučeniku Ferjančiču! Slava njegovim zagovornikom! Brez strahu. Hudodelci, tolovaji! — Te besede so letele na nas zadnji čas iz liberalnega tabora Liberalni tatovi in eksistence nedopovedljive nravne kvalifikacije so s ponosom kazalo na sodnijsko postopanje na Vipav 'skem in trobile v svet: Duhovniki so tolovaji, hudodelci . . . Gospod Ferjančič je bil aretiran. Vso ljudstvo — razven nekaj liberalcev — je prepričano, da je nedolžen. Obdolžili so ga, da je hujskal ljudstvo, je nagovarjal h krivemu pričevanju itd Pridigal jo o grehih zoper svetega Duha — in dekla nekega li beralca in neki gluhi človek sta našla delikt in zadostovala preiskovalnemu sodniku, da jo dal odvesti Ferjančiča v zapor. »Narod« in »Rodoljub« sta inscenirala ostudno gonjo. Preiskovalni sodnik gospod Polonšek je pošten sodnik. To ni bilo všeč liberalcem. Blatili so ga v »Narodu« in — dosegli, da so mu je odvzela preiskava. Zdaj jo prišel dr. Kremžar doli, ki — je dal g. Ferjančiča zapreti. Postopanje dr. Krcmžarjevo bodo sodili drugje ... Mi I u naglašamo le sledeče: Mi vprašujemo državno pravdništvo javno, zakaj ono, ki zaradi nagovarjanja k javnemu nasilstvu toži gospoda Ferjančiča, drugod tega istinitega hudodelstva ne vidi ? Zadnji »Rodoljub" n. pr. piše: »Kristusa no bo več na zemljo. Zato skrbi ti, slovensko ljudstvo, da razkrinkaš in spodiš iz templja slabe duhovnike.« »Rodoljub« piše, da so taki »slabi« duhovniki vsi slovenski duhovniki. Ali tu ni hujskanja ? Ali če iz Logatca piše nekdo v predvčerajšnji »Narod«: »Klerikalcem čelo in pest, in če je treba tudi — jajca!« — ali državni pravdnik v tem ne vidi hujskanja, tembolj, ker jo ravno v Logatcu učitelj Pin na ta način žo nastopil, ne da bi se kaka oblast za to zmenila? V »Narodu« in »Rodoljubu« jo bilo že mnogo hujskanja k javnemu nasilstvu proti katoliškim možem in zlasti proti duhovnikom. A državni pravdnik ni dvignil nobene tožbe, kakor da bi katoličani bili brezpravn i. Nasproti pa opazujemo po naših uradih, da se vedno bolj očitno kaže med uradni-štvom „Narodov" duh — ne oni navadni liberalni duh, ki veje iz nemških liberalnih listov, ampak pravi „Narodov" cinično • surovi duh. Ali služi to ugledu vlado ? Gospodje, vi imate bajonete v službi. In če hočeto vi delovati v službi liberalizma, tedaj boste videli, da je pri nas obilo duhovnikov, ki so vsak čas pripravljeni, iti z veseljem v ječo in s triumfom iz ječo. Ljudstvo vso drugače sodi, kakor odr-veneli stari liberalci in mladi izprijeni kri-čači, ki dopisujejo „Narodu". Mi pa vladi odkrito izjavljamo, da gremo brez strahu svojo pot dalje, tudi če nas vso po vrsti zadene usoda Ferjanči-č e v a ! Državni zbor. Dunaj, 13. svečana. Adresna debata. Na dnevnem redu so bili danes razni nujni predlogi gledo adrese. Kakor po navadi, so skoraj vsi govorniki segali preko okvira nujnosti v stvar samo, govorili so »in merito«. Omenil sem žo, da se nemška LISTEK. t Ivan Vesel. Spisal Janez Bile. Ivana Vesela, starega domoljuba in slovenskega pesnika, ni več med živimi; izročili smo ga hladnemu grobu na pokopališču tik župne cerkve Trnovske, kjer je bil 13 let in devet mescev župnik in dekan. Ko se je razširil glas po duhovniji, da je gospod župnik-dekan zelo bolehen, in ko ga ljudje niso več videli v cerkvi opravljati sv. mašo, so bili sicer zelo v skrbi, vendar tako nagle smrti ni nihče pričakoval. Zato je tem britkeje zadelo farane trnovske, ko je v ponedeljek 10. decembra o peti uri žalostno donel po bistriški dolini veliki zvon iz lin farnega zvonika ter ljudstvu naznanjal, da je zatisnil oči v smrti njihov dušni pastir. Zadel ga je bil v nedeljo zjutraj mrtvo-ud; vendar se je, Bogu hvala, toliko še zavedel, da jc pobožno prejel bv. zakramente umirajočih. DaBir&v.io mi je še precej znano njegovo življenje, ker sva bila prijatelja iz se- y meniških let, in ker mi je o sebi mnogo pripovedoval v času svojega mnogoletnega bivanja v Trnovem, vendar ne mislim pisati mu životopisa, naj to stori spretneje pero; le nekaj črtic hočem tu podati o pokojnem Ivanu Veselu cenjenim Slovenčevim bravcem. Dekan Ivan Vesel jo bil rojen v Mengšu 16. avg. 1840, torej je bil o svoji smrti v 61. letu starosti. Očo se mu je preselil v Ljubljano, kjer je bil mitničar in pozneje prejemnik na mitnici. Tu so je mladi Vesel šolal v normalnih šolah in pozneje na gimnaziji z dobrim, deloma tudi prav dobrim vspehom. Dovršivši gimnazijo jo stopil v benediktinski samostan Št. Pavel, kjer mu pa življenje med Nemci ni vgajalo. Po enem letu bivanja v novicijatu, je prišel zopet v Ljubljano, kjer ga je pokojni knezoškof Jernej Vidmar sprejel v duhovsko semenišče. Bil je Vesel že takrat domorodec in poznal je dobro jugoslovanska slovstva, posebno ga jo zanimala ruska literatura, ker jo razumel ruski jezik in je v izvirniku čital znamenita dela ruskih pesnikov. Pri-8topil je krogu mladih bogoslovcev pisateljev, kateri so se marljivo vadili slovenščine t;r so v ta namen pisali domač časnik »Lipo«, katera je v nekaj letnikih donašala mnogo zanimivega berila. Najbolj marljivi med temi so bili Parapat, Gorenjec Podgo-ričan, dr. Hrberec, Kljun, Lotrič in tudi naš Vesel. Žo takrat je v Janežičevem Glasniku marsikaj lepega obelodanil, posebno je vga-jala krasna povest »Bojmir!« Djanjo, ki se vrši leta 33 pred Kristusom, nam kaže obleganje in pad starega mesta Metula. Ta povest je jako zanimiva; pisana jo v tako lepem gladkem jeziku, da se je pokojni naš Lovro Toman izrazil o nji in o spisatelju : »Ta mladi gospod sam ne ve, kako krasno da piše«. Žo takrat je začel sloveniti ruske pesnike n. pr. Ilomjakova in Lermontova. Leta 1865 jo dovršil bogoslovjo in jo bil poslan za kapelana in šolskega vodjo v Postojno; potem je bil kapelan v Poljanah nad Loko, pri Sv. Trojici na Dolenjskem, v Starem trgu pri Ložu, župnik pri Sv. Duhu, kjer je z velikimi težavami in zaprekami zidal novo župno cerkev. Leta 1886 jo bil vmeščen kot župnik in dekan v Trnovem, kjer je ostal do svoje smrti. V Trnovem jo opravljal službo božjo točno in z nekako dostojnostjo. Rad jo tudi pomagal dekanijskim duhovnom, kamor je bil pozvan o izrednih slovesnostih. Postavil si je kot župnik trnovski trajen spomenik a tem, da jo pozval »šolsko sestre de Notro Dame«, ki so tukaj odprlo šolo in zavod za gojenke. Ta zavod je v malih letih po vsem Slovenskem znan in velecenjen, ter so za-more sedaj našim najboljšim dekliškim usta-vom prištevati. Zidal jo tudi lepo prostorno župnisče, kakoršnih jo gotovo malo v naši škofiji, in postavil jo to lepo zgradbo, ne da bi bilo siromašno ljudstvo kaj k delu prispevalo. Tudi krasen plastičen križevi pot, ki je stal blizo 3000 gld., je preskrbel župni cerkvi. Sam jo potoval v Monakovo, da si je tam podobe ogledal in najlepše izbral. Rad bi bil tudi župnijsko cerkev prezidal, pa manjkalo mu jo denarja, prehitela ga je smrt. Sploh je mož mnogo potoval. Trikrat jo prepotoval Italijo ; prvikrat celo do Nea-pola io Pompeja. Vidil jo Pija IX. in sedanjega papeža Leona XIII. Potoval je po Nemčiji do Monakovoga; avstrijske dežele jo skoraj vso prehodil. Lani je bil še enkrat v benediktinskem samostanu v Št. Pavlu; pogledati jo hotel pred smrtjo so enkrat, kje je preživel ono leto svoje mladosti. Tudi lir levica upira sestavi adrese in predlaga samo izjavo lojalnosti do vladarja in da hoče zbornica delati. A desnica želi, da se vrii adresna debata, v kateri so pojasnijo politični položaj, razmere mej strankami in do vlade. Vitez J a \v o r s k i v imenu poljskega kluba izjavi: Nujnost predloga, da se izvoli adresni odsek, je jasna. Večletna parlamentarna navada in važnost predmeta samega zahtevata, da zbornica s primerno adreso odgovori na prestolni govor. V adresnem odseku morejo stranke izraziti svoje mnenje, pojasniti svoje stališče. Dr. S t r a n s k y naglaša, da državni zbor ne bode rešil narodnostnega in jezikovnega vprašanja. Z ito naj se to vprašanje prepusti deželnim zborom v rešitev, in tako bode mogoče drugo delo v zbornici. V drž. zboru sodelujejo pri tem vprašanju straDke, ki nimajo nobene koristi, katerih se to vprašanje ne tiče. Adresna debata je že zato potrebna, da se označi stališče nemških strank, ki so pod vplivom Schonerer-jeve »vsenemške zveze«. Da, ta zveza je odkrita, ker ne prikriva svojih teženj glede združenja z nemško državo. Govornik navaja odstavke iz programa vsenemške zveze, ki teži čez mejo v Berolin. Češki poslanci živahno pritrjujejo govorniku, dočim nemški radikalci strastno ugovarjajo. Wolf kriči: Žid govori v imenu češkega naroda. Stein kliče : Osnujte klub Židov ! Dr. Stransky nadaljuje: Doma jemljete od Židov denar, tukaj pa psujete Žide. Marsikateri izmej vas bi ne sedel tukaj, ko bi mu židje ne pomagali. (Smeh na desnici, ugovori mej nemškimi radikalci.) Da, Vi hočete izpodkopati samostojnost habsburške države. Izvzemši kršč -soc. osvojile so si vse nemške stranke na levici ta za Avstrijo nevarni vsenemški program. Ustavoverni veleposestniki so sicer izrazili svoje ogorčenje zaradi nekaterih točk v vsenemškem programu, toda vsprejeli so nemški drž. jezik. A ravno to je krinka, pod katero se skrivajo prusaške težnje. Z nemškim državnim jezikom hočejo pripraviti stare avstrijske dežele za Prusijo. (Ugovori od nemške strani, živahno pritrjevanje slovanskih poslancev.) Soc demokrat Daszynski izjavi, da govori v imenu republikancev. On pravi, da so v vseh strankah izdajavci, na levi in desni ter v središču. Le soc. demokratje so odkriti ljudje. (Smeh.) Mej govorom posl. Daszyn-skega je vedno brusil jezik soc. demokrat Seitz, kateremu so odgovarjali antisemitje. Dr. Burnreither v imenu liberalnih veleposestnikov utemeljuje predlog, da naj predsedstvo poslanske zbornice cesarju izrazi čustva neomajljive zvestobe in uda-nosti ter željo vspešnega dela. Govornik navaja, da že od 1. 1885 poslanska zbornica ni sklenila skupne adrese na vladarja in bi tudi sedaj le čas tratila z adresno debato. Temu predlogu se pridružujeta Kaiser v imenu nemške ljudske stranke in dr. F u n k e v imenu nemških naprednjakov. vatsko je lani obiskal ter ni mogel dovolj nahvaliti prijaznosti in gostoljubnosti hrvatskih duhovnikov. Na potovanjih je mnogo lepega videl, mnogo se naučil, ter si pridobil fin, estetičen čut, da je vse, kar je cerkvi ali sebi preskrbel, bilo lepo in dostojno. Vesel je bil marljiv in delaven pisatelj. Dasiravno je bival v velikih duhovnijah, deloval v težavnih službah, vendar ni pereBa nikjer in nikoli popolnoma odložil. Pisal je kot duhovni pomočnik razne manjše razprave, slovenil ruske slavne pesnike; posebno priljubljen mu je bil Lermontov.*) Spisal je v tej dobi povsod znano knjigo »Olikani Slovenec«. Kot dekan trnovski je izdal krasno delo: »Psalmi«. Ne vem, če ima kak narod Davidove psalme v tako krasnem jeziku, tako dovršeno preložene. Ostali Jugoslovani jih nimajo. V rokopisu, mislim, ni zapustil drugega literarnega dela, le načrt obširne epopeje, katera opeva pokrietijanjenje Slovencev in boje poganstva s krščanstvom, mi je pred par leti kazal, to, mislim, se bo našlo med njegovo zapuščino. (Konec pr. *) Ti prevodi pridejo popravljeni in zbrani skoro na sritlo. Pis. Dr. Lueger meni, da bi bila adresa sicer umestna, a je v teh razmerah nemogoča ; zato hočejo krščanski socijalisti glasovati za Biirnreitherjev predlog. Za adreso se izjavita dalje baron M a 1-i' a 11 i in dr. F e r j a n č i č. Dr. K a t h r e i n v imenu »centra« — preje katol. ljudska stranka — izjavi, da hoče glasovati za viteza Javvorskega predlog, ako pa ta propade, za Barnreitherjev nasvet. K1 o f a č in M r u b y sta 8 češkima govoroma spravila nemške ra-dikalce iz ravnotežja, da so sikali in vikali. Konečno je dr. Krama f odgovarjal raznim govornikom na levici. S tem je bila de bata o nujnosti predlogov končana. Ker je za nujnoot treba dvotretjinske večine, je bil predlog viteza Javvorskega odklonjen; za predlog jih je glasovalo 175, in sicer vsa stara desnica in Italijani, proti predlogu so našteli 150 glasov na levici. Bivša desnica je bila torej v večini. Konečno je bil soglasno vsprejet Biirnreitherjev predlog. Volitev odsekov. Danes je zbornica volila tri odseke. V proračunski odsek je iz »slovanskega centra« izvoljen P o v š e, v železniški dr. Š u s t e r-š i č in dr. Gregorčič, v vojni odsek Pogačnik. Prihodnja seja je jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 14. februvarija. Kje je večina? Nekdanje trdno desniške večine ni več. To dokazuje že dvoje glasovanj v novi poslanski zbornici. Pri volitvi predsednika je desnica kapitulirala pred levičarji, glede slovanskih interpelacij in predlogov bo zmaga bržkone na strani levice, včeraj pa je des niča podlegla pri adresni debati. Včerajšnja zmaga nemških levičarjev sicer ni kdove koliko važnosti, ker bi bila adresna razprava brezdvomno zahtevala veliko ča-a, v katerem bo rešenega, ako bo parlament res hotel delati, mnogo drugega obče koristnega dela. Toda dejstvo je, da desniške stranke nimajo več one veljave, kakor so jo imele j v prejšnjem zasedanju. Vprašanje preostaja le, kdo je temu kriv. Po našem mnenju je-dino le desniške stranke same. Za predlog posl. viteza Javvorskega oziroma posl. Pa-caka je glasovalo včeraj le 175 poslancev. Cehi, Poljaki, Jugoslovani in katoliški cen-trum pa štejejo že simi nad 185 članov, z ostalimi manjšimi strankami bi pa štela desnica brezdvomno nad 200 poslancev. Kje je ostalo 25 poslancev? V takih razmerah se seveda ni čuditi, da ima premoč v rokah nemška levica, ki kakor jeden mož nastopa, kadar gre za njene predloge. Večina je torej po krivdi desniških poslancev na strani levice, ki bo, ako se razmere ne obrnejo na bolje, prodrla celo z nemškim državnim jezikom. Proti vinski klavzuli. Čim bližje je čas, ko poteče doba nesrečne pogodbe z Italijo glede vinske carine, tem bolj se množe glasovi iz vrst vinogradnikov, vinotržcev in tudi konsumentov, naj se po preteku dobo več ne obnovi sedanja klavzula. Stavilo se je v tem oziru že več predlogov in peticij. S to akcijo so pričeli sedaj tudi tirolski poslanci. Pod vodstvom deželnega glavarja grofa Brandisa so se podali te dni posl. dr. Kathrein, dr. Grab-mayr, Trapp, Terlago, Malfatti, Schopler, Barzanella, Maffei, Delugan in Tambosi k ministerskemu predsedniku s prošnjo, naj se odpravi vinska klavzula, ki provzročuje Tirolski obilo škode. Izročili so ob jednem vladi dotično spomenico. Dr. Koerber je obljubil, da bo uvaževal izražene želje, in zagotovil deputacijo, da bo vlada vse storila, da se uresničijo upravičene želje. Vlada si je povsem svesta velike važnosti tega vprašanja. — Da bi le ne ostalo pri obljubah ! Grof de Mun o francoskih leongre-gacijah. Francoska poslanska zbornica je vsled bolezni ministerskega predsednika prekinila razpravo o znanem kongregacijskem vladnem načrtu in tako se bo ta zadeva zopet zavlekla za nekaj tednov. Sovražniki cerkvenih redov so bili že povodom razprave v nemalih skrbeh. Bali so se, da se vkljub izborni organizaciji vseh protikatoliških clc mentov lahko pojavi kako presenečenje. Znane kombiaaoije v načrtih „klerikalcev" so zato najboljši dokaz. Sedaj, ko je prekinjena razprava, so pa ti „možje" v še večjem strahu, kajti z malo izjemami so vsi prepričani, da zagovarjajo največjo krivico, ki jo more republika provzrociti z izvedbo načrta katoliški cerkvi in njenim napravam. To jim je mej drugimi sijajno dokazal vrli katoliški prvoboritelj grof d e M u n s svojim znamenitim govorom. Rekel je govornik mej drugim: S čim hočete nadomestiti misijonarje ? Z učenjaki-potovalci ? Nihče bolj ne občuduje njih vrlin, kot jaz, a ti ostanejo na mestu le malo časa. Morda s trgovci? Nihče bolj ne želi nego jaz, da se jih podpira in navaja k napredku na vse mogoče načine. Toda, in to jc ravno v njihovem poklicu, oni so zato na svojem mestu, da se bore za svoje koristi in ne da bi si pridobili srca. Kdo naj torej nadomesti misijonarje ? Morda uradniki ? A y m o n n i e r, ravnatelj kolonijalne šole in upravnik francoske alijance, o katerem se ne more trditi, da je „klerikalec", pravi mej drugim: „Francija v Indokini ne more nič trajnega in ko-nečnega zasnovati brez podpore onih mož, ki pogosto padejo kot žrtve, onih vernikov, kiponajgrozovitejih katastrofah znova prično svoje marljivo delo, s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, kakoršne bi želel vladnim organom naše domovine." — Tako govore vsi, ki so se prepričali na lastne oči. Kaj neki bodete počeli, ko ne bodete imeli teh mož, katerih delovanje je ravno vsled tega tako plodonosno, ker pripadajo trajnim kor-poracijam? Kako bote izhajali samo v šolskem vprašanju? Reklo se je, da je 10.000 misijonarjev. Ne vem, če se to ujema z istino. Vsekako pa vzgajajo 6—700.000 otrok. Kdo jih bo nadomestil? Ti učitelji in učiteljice so možje in žene, ki so se odpovedali nekaterim pravicam, ki niso predmet trgovine, ki pa so si pridržali pravico, žrtvovati se, pogosto celo smrti. Podajo se na odločena jim mesta, zadovolje se trdim in grenkim položajem v zelo skromnih mate-rijelnih razmerah, tako v stanovanju, hrani, kakor tudi v obleki. Dobro tedaj, vprašam samo, ste-li pomislili, koliko učiteljev in učiteljic bi bilo voljnih oditi v takih razmerah v daljne kolonije? Pozivam ministra za zunanje zadeve, ministra za kolonije ter tovariša Trouillota, ki je bil tudi kolonijalni minister, naj mi izjavijo z govorniškega odra, prevzamejo li odgovornost, ako se v šolskem vprašanju republika odreče sodelovanju kongregacij. Govoril sem le o zunanjih zadevah; toda kje v domovini se kaže baje tako škodljiv značaj kongregacij? Menite li, da dobite doma mnogo lajikov, ki bi hoteli k neozdravljivim bolnikom in stregli otrokom, ki bi bili izročeni na nemilost vsem nadlogam, tako da bi postali večkrat nezavestni? Ali menite, da bote našli dovolj ljudij, ki bi šli v Villepinte, stregli ubogim deklicam, ki hirajo vsled tuberkuloze, dobljene na bojišču pariškega dela? — To je le odlomek znamenitega govora. Kamen bi se moral omehčati vzpričo tako prepričevalnih dokazov. Upajmo da, grof de Mun ni govoril zaman. Waldeck-Rousscau sicer obrača, drugi pa znajo obrniti morda prej, nego si sploh more misliti. Ministerska kriza v liumuniji je začasno rešena na nepričakovan način. Dosedanji ministerski predsednik Carp, ki je radi nesoglasja z ostalimi svojimi mini-sterskimi tovariši podal ostavko, je isto včeraj umaknil in tako rešil vprašanje na naj-laglji način. Vendar pa Carp ni brezpogojno storil tega koraka. Izjivil je marveč, da vztraja na dosedanjem mestu le pod pogojem, ako se zagotovi vsprejem njegovih davčnih predlog. Kako bo to mogoče, do-sedaj še ni pojasnjeno ; bržkone so se udali njegovi ministerski tovariši in pritrdili njegovemu načrtu. Vprašanje pa je, kaj poreče k načrtom zbornica, od katere jedino je odvisen vsprejem Carpovega načrta. Ako zbornica zavrže predloženi davčni načrt, prišel bo Carp iz dežja pod kap tin moral podati ostavko. DopiNi. Iz Dobrepolj, 14. febr. (Katol iško-narodna zmaga.) Dan 12. svečana ostal bode vrlim katoliškim možem videmske občino v trajnem spominu. Z združenimi močmi pribojevali so si že tretjič sijajno zmago nad liberalnimi privrženci; dvakrat pri državno-zborskih in sedaj pri občinskih volitvah Tako je prav. Čutilo se je sicer že nekaj časa sem škripanje županijskega stolčeka, a da se bode razletel na tako drobne kosce, vendar nismo pričakovali. No postal je že ves trohljiv, kar pa ni čuda, saj so naš liberalni oče župan sedeli na njem že celih 18 let. Vse, prav vse odbornike in svetovalce liberalnih misli z županom vred treščil je klerikalni zmaj s tako silo ob tla, da so ne bodo nikdar več vzdignili in posadili na prejšnje mesto. Liberalizem pri nas nema prostora. Težko bodo prenesli ta nepričakovani poraz, to vemo, pa kaj se hoče, moralo je enkrat tako priti. Kako so sedaj liberalci poparjeni, kar sram jih je in skoraj ne vedo, kam bi se obrnili. S kakim veseljem se je pripeljal Stempihar k volitvi, zavedajoč se gotove zmage! Mogočno se je vsedel v županovi krčmi za mizo, poklical steklenico rujnega vinca, nategnil svoje rudečelično obličje na smeh, z levico držeč se za avoj okrogli trebušček, z desnico pa kozarec in klical: Možje volilci, pridite, da »podkurimo«, zmaga mora biti naša! In čez dve uri — oh groza, strašen poraz, mož jo je tiho odkuril na svoj dom. Res huda je bila ta. Naši liberalni privrženci pač nemajo sreče, preganja jih povsod bridka osoda. Se ni dolgo, odkar so se morali posloviti iz krajnega šolskega sveta in z laj zopet od županstva. Tako se govori! Hvala vam vsem, zavedni kat. možje! Živeli volilci! Lahko je sedaj ponosna obširna dobrepoljska župnija, ker bode imela tri dobre in zanesljive kat. može za župane, ki bodo delali z vsemi močmi neustrašeno in požrtvovalno v korist in napredek svojih občin. Le tako naprej ! V jeseni enkrat se zopet vidimo na volišču pri deželnozborskih volitvah. Tudi takrat mora biti naša zmaga sijajna, kakor sedaj, v kar pomozi Bog. Iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah na Štajerskem. Pri zborovanju katol. pol. društva je predsednik naglašal, da je naš novi drž. poslanec g. dr. Ploj, dvorni svetnik, prevzel iste obljube in dolžnosti, kakor splohvsi naši katoliški kmetski spodnještajerski poslanci, kakor smo to tukaj zbrani v posebni resoluciji naznanili Predsednik da besedo sedaj g. župniku, kateri govori o praktičnem gospodarstvu — zlasti o kmetijstvu; kako bi v smislu dopisa si. c. kr. okr. glavarstva, oziroma visoke namestnije zamoglo kaj storiti v po-boljšanje kmetijstva. Omenja, da je naše društvo tudi gospodarsko, ker ima namen : razširjevati gospodarske vednosti. Sredstva so mu: branje časnikov in primernih knjig v poduk in raz-veseljevanje, katere društvo oskrbi s prostovoljnimi doneski društvenikov. Povdarja se korist in potreba brati časnike strokovne zlasti naše v katoliškem duhu izdane ; dovolj jih imamo, kateri bodo na razpolago v cerkveni sobi, kjer se bodo odslej shajali mladi gospodarji in mladeniči k poduku. Povabiti bo treba potovalne učitelje, strokovnjake za poljedelstvo, vinarstvo, sadje-rejo, živinorejo, pa tudi med seboj si priob-čevati svoje izkušnje. To se jo odobravalo. Precejšnjo evoto so društveniki darovali za časnike. S trikratnim živio na sv. očeta Leona XIII. in presv. cesarja Franc Jožefa se je zborovanje sklenilo. — Na svidenje ! Dnevne novice. V Ljubljani, 14. februvarija. Karakteristični tipus. »Karakteristični tipus naše sedanje duhovščine je ku-rat Ferjančič z Goč«, piše »Narod«. Da, to je res karakterističen tipus, ker v boju zoper grdi liberalizem je vsak naš duhovnik pripravljen pretrpeti po nedolžnem vse, kar je pretrpel g. Ferjančič. Ta afera je pa karakterističen tipus tudi za naše s o d n i j s k e razmere in za podlost liberalizma. Javno predavanje. Včerajšnje javno predavanje dr. Kreka o preroku Danielu je bilo dobro obiskano. Govornik je dokazoval na podlagi babilonskih izkopavanj, da je prerok Daniel res živel v tisti dobi v katero ga stavi sveto pismo. Prihodnji četrtek ob '/»8. uri bode zopet predavanje v veliki dvorani »Katol. doma«. Predaval bode č. g. A Plečnik o hipno-tizmu, magnetizmu itd. Is mariborske Škofije. Župnik v Podsredi pri Brežicah je postal g. To m an, dosedanji župnik na Skomrah pri Konjicah; na Skomre je za provizorja nastavljen g. Vavpotič, kapelan iz Draraelj; k Sv. Petru v Savinjski dolini pa se za župnika preseli g. H r o v a t, dosedanji župnik pri Sv. Joštu blizo Dobrne. — Župnijo Kanca pri Mariboru je dobil č. g. Janez Wolf, doslej župnik v Zabukovju. Uradniki južne železnice so, izvr-«u^č svoj sklep z dne 2. sveiana, poslali do putacijo k predsedniku upravnega sveta južne železnice baronu Chlumeckemu, da mu izrazijo svojo željo za zvišanje plače za 400 K, in za ohranitev sedanjih napre-dovalnih terminov. Vodil jih je predsednik g. Schlüsselberge r, ki je pojasnil gmotno stanje južnoželezniških uradnikov. Baron Chlurmcky je priznal potrebo zboljšanja, rekel, da se bo tudi potegoval za to, a da sedaj 8 e n i čas, da bi se določilo zboljšanje. G. K e h r je rekel, da se južno-železniški uradniki ne morejo zadovoljiti z reguliranjem po vzgledu državnoželezniških uradnikov, ker so jim podaljšujejo napre-dovalni termini, zistemizirajo službe in zapostavljajo srednje uradniške kategorije, ki najbolj trpe vsled prejšnjih razmer. Nj. eks-•celenca je na to prijazno deputacijo odslovil. «Meščanski klub" nas prosi še jo-denkrat opozoriti na njegov današnji družbi n s k i večer, pri katerem svira meš čanska godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Dekleta Marijine družbe na Krki bodo igralo v nedeljo dne 17. februvarija v šolskih prostorih prelepo igro „L urška pas t ar ic a". Začetek popoludne ob polu štirih. Cisti dohodek je namenjen za ban-dero Marijine družbe. Zbirke ljudskih iger I. zvezek je skoro popolnoma razprodan. Kdor ga še želi, naj se nemudoma oglasi. Prosimo ob jednem vse one gospode, ki so prvi zvezek prejeli na ogled, a nam doslej šo niso poslali denarja, da se blagohotno spomnijo na potrebe delavske naše »Zveze« in dotično svoto poravnajo, ali pa nam pošljejo prvi zvezek nazaj, ker se vedno oglašajo novi naročniki. Drugi zvezek „Zbirke ljudskih iger" razpošilja Katoliška bukvama in č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Cena 40 kr., za društva, ki vzemo vsaj pet izvodov, po 30 kr. s poštnino. »Slov. krščansko-socijalni zvezi« prijazne liste prosimo, da to beležko ponatisnejo. Odbor. Ljubljanske novice. Ljubljanska meščanska godba bodo imela svoj občni zbor 21. t. m. v »Narodnem Domu« ob V«8. uri zvečer. — V konkurz je prišel tukajšnji urar R Weber. — Osode-polna baraka. Pod barako na Rimski cesti je počila plinova cev. Ženica, ki v ba raki prodaja, tega ni opazila in je toliko časa sedela v baraki, da so jo omamili pli-novi in se je nezavestna zgrudila. Prepeljali so jo z izvoščkom domov. Prišel je potem v barako prodajat nek mož, ki tudi ni vedel za počeno cev ter je tudi on sedel v baraki toliko časi, da so ga omamili plinovi. Sedaj je policija vzela »na piko« osodepolno barako in konstatirala, da je pod barako počena cev, katero sedaj popravljajo. Koroške novice. Prestavljen je gospod F. S. M e š k o v krški škofiji kot provizor v Grebinj. — Umrl je v Veli-kovcu notar Josip Rainer. — Pri telovadbi ponesrečil se je v Celovcu nek korporal 17. pešpolka. Vojak je vsled poškodb umrl. — Vsled oteklin umrl je v celovški bolnici občinski siromak Blaž Ambrožič. V meščanski bolnici se je grel ob peči in so po hrbtu smrtnonevarno opekel. Zanimivo je, da jo Ambrožič še v bolnici trdil, da nič no čuti opekline in da bi so šo dalje pritiskal k peči, da ga niso drugi odstranili. Osemdeseti rojstveni dan je dne 8. febr. obhajal Jožef Karba, posestnik v Ba-bincih pri Ljutomeru. Na možu no prepoznaš tako visoke Btarosti; duha je bistrega, opravlja vsa kmetska opravila; gospodari še sam. Kot oče je skrbel in še skrbi lepo za svojo deco. Od te mu pri gospodarstvu pomaga hči in dva sina, izmed ostalih otrok jeden je župnik, jeden poštni uradnik, jeden služi v cesarskem gradu na Dunaji, jeden pa je kmet na Krapji. Pridnega starčka ohrani ljubi Bog še mnoga leta ! Predpustna veselioa v „Rokodelskem Domu". Dobili smo vabilo na pred-pustno veselico, katero priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani, Komenskoga ulice itv, 10, v svojem domu prihodnjo nedeljo dne 17. febr. t. I. Vspored: A. Ne-dved: „Ljubezen in pomlad", zbor s tenor-solo. G. Ei8enhuth: „V naravi", šaljiva polka, zbor. Fr. Gerbič: „Pevski poziv", zbor. V. Vanda: »V slovo", čveterospev. A. Sachs: „Štirje ženini", šaljivi čveterospev. „B;sa je ta». Šaljivi prizor s petjem in spremljeva-njem klavirja. Zložil A. Sachs. »Ciganska kantata«, šaljivi čveterospev s spremljeva-njem klavirja, od A. Sachsa. Igra „Pravda". Šaljiva igra v dveh dejanjih. Prosta zabava. Začetek točno ob šestih zvečer. Vspored je, kakor razvidno, jako bogat in da bode tudi zabava izborna, pričajo dosedanje prireditve „Kat. društva rokod. pomočnikov". V nedeljo torej po slovo od pusta v „Rokodelski Dom" ! Zanimiva slika razstavljena v Kranju. V izložbi g. Karola Florijana v Kranju je izložena lepa slika »Uspomena na prvi hrvatski katoliški kongres v Zagrebu«. Na Bliki je do 30 obrazov odličnih vodij Hrvatov in olovencev. Naročbe sprejema g. Karol Florijan v Kranju. Izpred sodišča. Pred novomeškim sodiščem je stal veliki razširjatelj morale v Novem mestu Karol Rozman, zvest učenec Slančevih naukov. Mož ni bil še nič manj nego štirikrat obsojen. Sedaj je bil tožen radi naprednega psovanja in drugih kaznjivih stvarij. Dne 31. dec 1. 1 je meščanu KoSičeku raztrgal zlato vorižico in njega ter g. prosta razžahl na ostuden način. Pri obravnavi je bil Rozman radi jednega dela obtožbe obsojen na 100 kron globe, oproščen pa glede poškodovanja tuje lasti in radi razžaljenja g. prošta, ker sodnik ni dopustil glavne priče, ki bi obtožbo potrdila v polnem obsegu. Razume se, da je zastopnik tožbe g. dr. Brejc prijavil p r i z i v in da ni nobenega dvoma, da bo čudno tolmačenje procesnega reda se strani prvega sodnika druga instanca popravila, kar bodemo v svojem času poročali. Rozman je, kakor vsi naprednjaki. kadar se jih prime, krepko tajil. Nagla smrt. Iz Leskovice: V nedeljo 10. t. m. šla je neka žena iz Kopačnice v Leskovico v cerkev k sv. maši. Prav blizo cerkve že omahne od mrtvouda zadeta v sneg; njen mož, ki je bil le nekaj korakov zadej, ji priskoči na pomoč, pa le parkrat še zasope in ostane v njegovih rokah mrtva. — To jo žo letos tretji podoben slučaj hitre oslabelosti; v enem slučaju se mu je zbolj-šalo, v drugem je pa dotična tudi umrla. Pravijo ljudje, da je letos tako leto. Poročil so jo g. Rajko S t e g n a r, c. kr. poštni asistent v Opatiji, z gdč. Marijo II e r s c h t iz PfalTendorfa na Nižjem Avstrijskem. Umrla je v Ljubljani gospa Alojzija Koren, vdova po bivšem deželnozborskem poslancu. Novo opero piše naš rojak gospod V i 1 h a r. Novo hrvatsko dramo je napisal g. dr. Milivoj D e ž m a n. Snov novo štiride-janske igre je iz 11 stoletja ter ima naslov »Kneginja Jelena«. Igra se v najkrajšem času uprizori na hrvatskem odru. Trg Vipava šteje 1123 prebivalcev. Preprečena železniška nesreča. V Pegau na Štajerskem bi se včeraj skoraj dogodila grozna železniška nesreča. Brzo-vlak iz Gradca bi okolu 5. ure skoro zadel v poštni vlak, ki je privozil iz Brucka. Čuvaj Škof je letel brzovlaku nasproti. Na njegovo opozorjenjo so je posrečilo ustaviti brzovlak tik pred strojem poštnega vlaka. Potniki niso nič vedeli, v kaki smrtni nevarnosti so bili. Sv. misijon. V Konjicah so v nedeljo 10. t. m. začeli čč. misijonarji oo. Doljak, Verhovc, Žužek in Zehngruber ponavljati sv- misijon, katerega sta tam pred petimi leti vodila v slovenskem in nemškem jeziku prva zgoraj imenovana čč. oo. tovariša dru- žbe Jezusove. Udeležba je, kakor se nam j od tam poroča, že takoj v začetku bila nenavadno obilna tako pri nemških kakor pri slovenskih nagovorih. Svitli knez Windisch Graetz poslal je dve svoji lastni kočiji čč. gg. misijonarjem do Puljčan nasproti. Njegova hiša se bajo posebno obilo udeležuje ta lepe pobožnosti v proslavo začetka XX. stoletja. Bog blagoslovi obilni trud. Vojaški nabori v Mariboru za one mladeniče, ki so bili v letih 1879 in 1800 rojeni, so vršijo dne 3. aprila ob 8. uri v Gotzevi pivovarni. Zdravje v Ljubljani. Od 2. do 9. febr. je bilo 19 novorojencev, 18 jih je umrlo in sicer 1 za škarlatico, 3 za ¡etiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 3 vsled mrtvouda, 8 za različnimi boleznimi, med njimi so 4 tujci, 11 iz zavodov. Zi infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 4 za škarlatico, l za vratieo, 1 za ušenom, 2 za rudečicami. Iz Roča (Istra) Dno 29. januvarija je umrl v Roču župnik Anten M i če t i č. Rojen leta 1828 in posvečen leta 1855 službo val je v samem Roču najprej kot kapelan pozneje kot župnik celih 47 let. Zvest slu žabnik je bil svoji nevesti-cerkvi, neutrud ljivo skrbel je za povišanje njenega imanja v duševnem in materijalnem pogledu. Zato je bil ljudstvu jako priljubljen, kar je posebno pokazal pogreb dne 1. februvarija. Enajst duhovnikov in na stotine občinstva posebno iz okolice ročke spremljalo je pokojnika k večnemu p)čitku. Marsikatera solza hvaležnih faranov je pala bodi v cerkvi, bodi po poti na pokopališče in posebno na pokopališču samem, ko smo se poslovili od dobrega starčka. Naj v miru počiva ! Je dino, kar nas je motilo v naših čutih, bila je strahovita disharmonija instrumentov ročke muzike. Drugikrat bi lahko ostali doma, ako pa bi vendar hoteli pokazati svojo ljubav do pokojnega s tem, da nastopijo, naj bi vendar nastopili z dostojno uglasbenimi instru menti. Od vojakov v Ameriko. V goriški zapor so orožniki pripeljali iz Kanala posestnika Markča pri Kosih. Izprosil si je od vojakov sina domov, češ, da ga rabi doma, a ko jo sin prišel domov, poslal je sina rezervnika hitro v — Ameriko. Markč, ki je nekak agent za izseljevanje v Ameriko, se bo moral trdo pokoriti za to svojo prebrisanost. „Občinski dom" v Devinu je gotov, olovenska šola se jo iz zaduhlih grajskih zidov preselila vanj. Šest mest s preko 100.000 prebivalci ima sedaj Avstrija, ker jo prebivalstvo Brna narastlo na 104.396. Nov aparat, ki naznanja oddaljene nevihte, so iznašli Ta aparat bode koristen za ladije na morju, ki bodo tako hitro obveščene o bližajočih se viharjih. Šolo za dramatike. Tudi v Ameriki nedostaje dobrih dram. V Newyorku so zato prišli na originelno idejo ustanoviti šolo za dramatike. Ta šola že deluje. Pouk traja dve leti ter sc v tej šoli uče gojenci „delati" „dobre" drame in veseloigre. Nam se zdi, da ta šola ne pomnoži dobrih dram, a vsekakor verojetno je, da sc g. Aškerc, ki se v vsako stvar vtika, utakne tudi v to šolo. To je njegova zadnja pomoč, ako hoče sploh priti do zavžitne drame. Pogreb Milanov. Poroča so, da bodo pri jutrišnjem Milanovem pogrebu prisosto-vali cesar in nadvojvode ob 4. uri popoludne pri blagoslovljenju trupla. 0.1 srbske cerkve se bode sprevod pomikal, kakor smo včeraj omenili, na drž. kolodvor, a ob cestah bodo vojaški špalirji. Cjsar jo odredil po Milanu 12dnevno dvorno žalovanje. Pokopan bode Milan na avstrijskih tleh v Krušedolu. Kralj Aleksander je vsled smrti Milanovo žo precej ginjen ter je na Srbe izdal b >mba-stičen oklic o Milanovih »zaslugah« in o svoji žalosti. V Belemgradu so zaprta vsa zabavišča. Srbska vojska ima določeno trimesečno žalovanje. Imenitna konvertitka. Vnukinja nekdanjega turškega poslanca v Rimu Fotiada paše, Grkinja Smaragda Fotiadova, jo prosila svetega očeta dovoljenja, da vstopi v katoliško ccrkev. Sveti oče ji jo rekel, da naj se prej dobro pouči in pripravi, in jo je izročil francoskim uršulinkam. Prošlo leto jo postala deklica polnoletna in ni hotela več čakati, ampak jo z dovoljenjem očetovim postala katoličanka ter vstopila celo v uršu-linski red. Zdaj so pa začeli razkolniki in liberalci besneti. Grški časopisi so zagnal strahovit krik, kot da hočo armada jezuitov požreti vso Grško. Potomci Ahilejevi so se kar tresli pred strašnim „klerikalizmom", in kar oddahnili so se nasledniki termopilakih junakov, ko so videli, da ni prišel na Grško noben jezuit! Gniloba parlamentarizma. V veri-fikacijskem odseku ogersko zbornice je rekel poslanec 01ay, da jo volitev posl. Polyaka (Žida) nepostavna in se naj njegov mandat razveljavi. Proti temu je nastopil baron Banfiy in povedal, da jo Polyak dal vladi za volivni fond lepi znesek 50.000 gld. Kuga razsaja v Indiji jako hudo. Na Bengalskem umira na teden 2500 ljudi. V Bombayu lo malo odstotkov ozdravi. Povsod manjka zdravnikov. Kuga se je zanesla tudi v kapsko kolonijo v Južni Afriki. V Kapstodtu je 10. t. m. na novo zbolelo 13 oseb, 2 sta takoj umrli. Društva. („Slovensko čebelarsko društvo") za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, nepričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov. Za našo čebelorejo, ki je zelo važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjem pol-stoletju močno propala, jc to društvo največjega pomena, zlasti, ker izdaja vsak mesec strokoven list „Čebelarja", ki daje potrebne nasvete ov naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s „Čebelarjem" vred 2 kroni) naj se pošilja blagajniku gosp. Avg. Puci-harju, faktorju Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor čebelarskega društva bo 18. t. m. ob pol 10. uri v „Mestnem Domu" v Ljubljani. (Bralno društvo „Mir" na Dvoru) priredi veselico s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega zbora Dolenjskega Sokola v soboti dne 10 svečana t. 1. v prostorih gospoda I Klinca. — Vspored : 1 Tamburanje, udarja si. tamburaški zbor dolenjskega Sokola. 2. Doklamacija: „Turjaška Rozamunda", zložil Fr. Prešeren, deklamuje gdč. M. Jelenčeva. 3. „Lopi Izidor", kuplet, poje gospod Predalič 4. „Eno uro doktor". Burka v enem dejanju. 5. „Burska godba", katero pripelje sam geno-ral De\vet. 6. Srečolov. 7. Ples. — Zičetek ob polu osmi uri zvečer. — Ustopniua za ude 30 vin., za neude 80 vin. — K mnogo-brojni udeležbi vabi častite ude in gosto najuljudneje odbor. Narodno jjjospodnr.Ht vo. Dobavni razpis. C. kr. trg. ministerstvo naznanja trg. in obrtniški zbornici v Ljubljani sporočilo c. in kr. generalnega konzulata v Zofiji, da je razpisalo knežje ministerstvo za javna poslopja in za prometna sredstva v Zofiji ponudbeno licitacijo za dobavljanjo olja in masti za lokomotive in vagone in pa za belo in zeleno milo za uporabo na bolgarskih državnih železnicah. Ta ponudbena licitacija so bo vršila dno 25. febr. t. m. pri ondotni okrožni finančni prefekturi. Natančnejši pogoji za dobavljanjo se ob vseh delavnikih pri ondotni finančni upravi izpostavljeni na upogled. Približna vrednost vsoh d bav skupaj znaša 82 887 frankov, kavcija pa 4144 frankov 38 ctm. Superlicitacija bi se vršila naslednji dan, ali le, če se stavi za b°'0 nižja ponudba od najugodnejše. Rok za dobavljanjo znaša tri mesece za prvi, pet mesecev za drugi in osem mesecev za tretji oddelek. Nakup poljedelskih strojev. C. kr. trgovsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani sporočilo c. in kr. konzulata v Madridu, da je dobil španski poljedelski minister pooblastilo, nakupiti poljedelsko stroje ter orodje za poljedelske poskuševalne ter poufevalno štacije, ustanovljene v lanskem letu, po uirektnem potu, t. j. brez ponudbenega razpisa Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz .sedemnajstega veka. — I.aik spisal Alcssandro Manzoni. proveí I. B—C. (Dalje.) „' tudi tam", pravi Renzo, je govoril kot svetnik. Rekel je, da sc jc Bog mogoče usmilil tega revčka — sedaj ga ne morem drugače imenovati. — Rekel jc, naj vkupno moliva zanj. Vkupno! Ali razumeš?" „Da, da, molila bodeva, vsak na svojem kraji. Bog bode sam združil najino molitev." „Saj sem vender povedal, kaj je rekel." „A, Renzo, on ne vč .. .!" „Saj je vender svetnik in govori, kot mu Bog navdihne. Ne govoril bi tako, če bi tako ne moralo biti. In duša onega ubožca? Molil sem že in bom še molil za njo. Molil sem iz srca, kot za svojega brata. Kako se bo godilo ubožcu na onem svetu, če na tem svetu ne poravna svojih dolgov ? Saj je vse tako kot preje. Kar je, to je! Saj se je že spokoril." „Ne, Renzo, ne! Bog no želi, da bi sc z grehom njega usmilila. Bog bode sam vse uravnal, midva le moliva! Če bi jaz ono noč umrla, ali bi mu Bog ne mogel odpustiti? Ker pa nisem umrla, temveč sem bila rešena .. „Tudi tvoja mati Agnese, ki mi je vedno dobro želela, ki bi naju rada videla kot moža in ženo, ti je rekla, da je to bedasta misel. Saj te je že tudi sicer pogosto poučila, ker je bolj pametna nego ti." „Moja mati! Ali meniš, da mi bo mati svetovala, da prelomim obljubo. Renzo, premisli!" ,.Ah! Vi ženske ne poznate teh stvarij. Oče Cristoforo mi je rekel, naj mu pridem povedat, ali sem te našel. Videli bodemo, kaj on poreče." „Da, le pojdi k temu svetemu možu! Reci mu, da molim zanj in da naj on moli za-me, ker sem tako potrebna molitve! A za božjo voljo ne pridi več nazaj nadlegovat me in me skušat! Oče Cristoforo ti vse razloži in ti pomiri srce." „Pomiri! To si le izbij iz glave! Že si mi to dala pisati. Mnogo sem radi tega prestal. In sedaj mi še v obraz poveš? Povem ti brez ovinkov, da se moje srce nikdar ne pomiri. Hočeš me pozabiti, a jaz to ne pozabim nikdar. Rotim te, da ne postanem več pameten, ako me narediš brezumnega. Po vodi pojde rokodelstvo in pošteno življenje. Hočeš me prisiliti, da ostanem za celo svoje življenje norec; kot norec bodem tudi živel . . . Oni nesrečnež! Bog vč, da sem mu iz dna srca odpustil, a ti . .. Ali naj radi tebe mislim do smrti, da je on kriv...? Lucia! Rekla si mi, naj te pozabim. Kako naj to storim? Na koga naj zmirom mislim? Po tolikih obljubah in naporih! Kaj sem ti storil po najini ločitvi ? Ker sem trpel, ravnaš tako z mano? Ker sem bil nesrečen? Ker so me ljudje zasledovali? Ker sem toliko časa žalosten živel v tujini daleč od tebe? Ker sem te prišel iskat precej, ko sem mogel?" Ko Lucia pride do sape, vsklikne, sklene roke, vzdigne svoje solzne oči kvišku in reče: „Sveta Devica! Pomagaj mi! Saj veš, da še nisem preživela takih trenutkov kot v oni noči! Tedaj si mi pomagala; pomagaj mi še danes!" ,.Da, Lucia! Le kliči Madonno! Kako naj bo tej dobri usmiljeni materi všeč najino trpljenje radi jedne same besede, ki ti je ušla, ko nisi vedela, kaj govoriš? Ali meniš, da te je tedaj podpirala zat6, da te pozneje zamota v zadrego? ... Če je pa to le izgovor ... če me črtiš ... povej mi kar naravnost!" (Dalje prih.) Dunaj, 14. febr. (0. B.) Današnja seja poslanske zbornice se je pr čela ob 11. uri 35 minut. Predsednik je naznanil izid volitev v finančni, železniški in vojni odsek. Po prebranju došlih vlog s> je pričela razprava o nujnem predlogu posl. Biirnreitherja. Govoriti je pričel posl. vit. Plaoek. Seja se nadaljuje. Dunaj, 14. febr. Legititnacijski odsek je izvolil predsednikom poslanca grofa Serenyja, peticijski odsek pa je izvolil predsednikom posl. Baum-g a r t n e r j a Dunaj, 14. febr. Včeraj je bila pri tninisterskem predsedniku deputacija diur-nistov. Ministerski. predsednik je obljubil, da bo v kratkem tozadevno predlogo državnemu zboru predložil in upa, da bode državni zbor dovolil potrebna sredstva. Dunaj, 14. febr. Postava o akcijah in postava o zadrugah z omejenim poroštvom je gotova in se v jedtii prihodnjih sej predložite zbornici. Dunaj, 14. febr. Prebitek, ki so v proračunu računa z 800.000 K. utegne biti večji in trdi se, da bode znašal nad 3 milijone kron, ker se dohodek od avstroogerske banke v znesku dva in pol milijonov ni prištel (?). Dunaj, 14. febr. (C. B.) V ime kralja Aleksandra jo danes njegov zastopnik položil na Milanov oder venec z napisom: „Svojemu dragemu očetu. Aleksander." Trst, 14. febr. 30 genueških delavcev, radi katerih je izbruhnila stavka v ladijedelnici pri sv. Marku, je odpotovalo. Direkcija je dala vsakemu 300 K odškodnine in 50 K potnine. Bukarešt, 14. febr. V zbornici je prebral ministerski predsednik Carp izjavo, v kateri pravi, da se je valed de-misije kabineta kralj posvetoval z raznimi državnik). Vodja konservativne stranke Cantacuzene je izjavil, da je mogoče sporazuinljenje v zadevi davčnega načrta. Nato je kralj prosil Carpa, naj v teh razmerah umakne demisijo. Vlada sedaj računa na potrebno podporo. Berolin, 14. febr. „Rheinisch West-phaliscbe Zeitung" poroča, da je bolezen nemške cesarice-vdove Friderikove vodenica združena z boleznijo na ledvicah, ki je skoro gotovo rak. Katastrofe ni mogoče preprečiti. Nemški cesar biva v bližini svoje matere. London, 14. febr. „Daily Chronicle" poroča, da se v najkrajšem času izvrši zaroka nemškega prestolonaslednika s princezinjo Evo Batenberško. Pariz, 14. febr. Tu stavkajo izde-lovatelji ženskih oblek in sicer 4000 krojačev in 15.000 šivilj. Madrid, 14. febr. V Barceloni so bile velike demonstracije pred jezuitskim zavodom. Policija je razpršila s palicami oboroženo druhal. V Santanderu so mej klici „Proč z jezuiti" s kamenjem napadli uredništvo katol. dnevnika „Atalaya". Tolpa je večkrat poskušala udreti v samostan. Redovniki so so morali umakniti. Pozneje so demonstrantje zažgali samostan. Policija je pogasila ogenj. Madrid, 14. februv. (C. B.) Za mesto Madrid je oklicano obsedno stanje. Vojaška oblast jo prevzela vso upravo. Haag, 14. febr. Ltdije, ki so prišle v Lamortov zaliv, pripeljale so Barom, katerim je že manjkalo rnunicije, mnogo novih bojnih sredstev. Umrli ho: 12. februvarija. Mihael Prepeluh, tesar, 67 let, Karlovska cest* 3, endocarditis. 13. vfebruvarija Dr. Pavel Drachslcr, koncipijent, 27 let, Šolski drevored 2, jetika. V bolnišnici: 11. februvarija. Katarina Vidmar, gostija, 80 let, oslarelost. 12. februvarija. Vinko Nosan, čevljar, 27 let, možganska jet ka. Cena žitu na dunajski borzi dni 13 lebruvarija 1901. Za f>0 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-77 do K 7'7S Rž za pomlad . . » 7*78 » » 7'79 Tur.šica za maj junij . » 5 56 » » 5 57 Oves za pomlad . . » 6.75 » » 6 70 MeteorologiČno poročilo. 7i3ina uad morjem 306-2 m, srednji zračni tfak 736-0 mrr. Stanje Tompe- i d Nebo zevanja metra PO Oi ► f miu. i;«»l*iju j 13 9. t.v>č i 735 7 I- -11-Q | si. svzb. ui 7. zjuii. I ¡2. popol. I lasno 00 738*3 (—18 7 I st j;ah. I jasno 738-31 -8 01 » ! » I Srednja včerajšnja temperatura —11-6 normale: — 0 4 tvVf- - k"' S 136 1-1 Odbor „Glasbene Mafice" javlja pretužnu vest, da je njega \ečletm, marljivi član, gospod dr. Pavel Drachsler c. k<\ finančne prakurature koncipijent danes po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Blagemu in za napredek slovenske glasbo vuetemu pokojniku bodi časten spomin! V Ljubljani, du<§ 13. tVbr. 1901. Odbor „Glasbene Matice". Zahvala. 134 1-1 Za vsestransko izkazano sočutje ob priliki bolezni in smrti piedrazega nam brata, strijca in svaka, gospoda Janeza Jeretin-a dalje za mnogoštevilno častno spremstvo ter za poklonitev krasnih vencev dovoljujemo si tem potom izrazili svojo najtoplejo zahvalo. Sosebno se pa najiskreneje zahvaljujemo uradništvu litijskemu , prostovoljni požarni hrambi, pevskima društvoma iz Litije in Šmartna za ganljivo petje pri hiši žalosti in na pokopališču na Vačah itd. V Gradcu pri Litiji, 11. febr. 3901. Žalujoči ostali. ima v Železnato Yino lekarnarja G. Pioooli v Ljubljani dvornega ia!< žnika Nj. Svetosti papeža seBi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 4 — 12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. 11 590 50-33 Diibwa se v steklenicah po pol litra. VABILO 135 1-1 na IV. redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Zg. Besnici ki se bode vršil v nedeljo dnč 3. maroa 1901 popoldne po krščanskem nauku v župnišča spodnjih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za 1. 1900. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni nasveti. V Zgor. Besnici, dne 14. febr. 1901. Jfaiel«tvo. Lestilni ocltiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11 — 8 Nabirajte že rabljene mičtm* 7II 11 n a j s k a bor zja. Dn6 14. februarlja. Skopni državni doig v notah ... 98 4r) Skopni državni dolg v jrebiu......98-35 Avstrijska zlata renta 4°/n.......118 20 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 20 Ogerska zlata renta 4"/„........118 20 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........93 45 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1685 — Kreditne delnice, 160 gld..............673 — London vista ....................240 65 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dr», vel) 117-421,', 20 mark.............23-50 20 frankov (napoleondor).......19'11 Italijanski bankovci.........90-30 C. kr. cckini Dne 13. februarlja. 3-2"/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 11-30 181 - 168-25 201-95 70 141-35 257-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 106-10 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 429-50 > > južne železnice 3°/0 . 350 75 , » južne železnice 5°/0 . 125'20 , . dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............390 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47 50 Ogerskega » „ » 6 » . 24— BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld.....1415 Rudolfove srečke, 10 gld......59— Salmove srečke, 40 gld........180-— St. Gen6is srečke, 40 gld................206 — Waldsteinove srečke, 20 gld..............390 — Ljubljanske srečke..........57 — Akcije anglo-avstrijake banke, 200 gld. . . 273 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. . 6325- — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........828 - Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 — Splošna avstrijska atavbinaka družba . . , 153.— Montanska družba avstr. plan......441 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 463 — Papirnih rubljev 100 ..................253 76 Naknp ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, sro6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgobe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna i * v r i i t e v naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „IVE EKCU K" I., WollzBila ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ' Pojainlla US v vseh gospodarskih in Innnfinih stvareh, potem o kufsnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrsdnostilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih. glnTnlc.