Harold Pinter: Stari časi
Javna uprizoritev četega let-nika dramske igre in gledališko-radijske režije AGRFT pod vod-stvom izrednega profesorja Pole-deta Ribiča in docenta Zvoneta Šedlbauerja;          koprodukci]a
AGRFT in KD Španski borci (premiera junija 1982).
Harold Pinter sodi s svojimi najvidnejšimi dramskimi besedili (Vrnitev, Hišnik, Stari časi, Za-bava za rojstni dan, Soba, Pre-vara itn.) že v sodobno klasiko. Skupaj s še nekaterimi sodobnimi angleškimi dramatiki (Osborne, Whesker, Bond, Stoppard, Shffer, Ayckburn) pomeni del žezelniškega repertoarja sleher-nega sodobnega orientiranega evropskega gledališča. Tudi slo-vensko gledališče ni moglo in ne more mimo njegove dramatike in tako smo imeli slovenski gledalci priložnost, da smo si ogledali že nekaj odličnih uprizoritev Pintar-jevih del: Vrnitev v Mali drami SNG v Ljubljani, v kateri je zai-gral eno svojih velikih vlog Stane Sever, Hišnik v SLG v Celju v re-žiji Zvoneta Sedlbauerja, Stari časi in Prevara v Mali drami ozi-roma v Drami$NG v Ljubljani v režiji Mirana Herzoga, Žabavaza rojstni dan v MGL (režija Zvone Sedlbauer) in nazadnje ponovno Stari časi v izvedbi absolventov AGRFT, ki bodo novembra in decembra še nekajkrat igrani v KD Španski borci.
Avtorjem uprizoritve (režija, stenografija in kostumografija: Bojan Dobravc, dramaturgija: Mato Valjan, igralci: Bojan Umek,  Dušanka  Ristič in Saša
Pavček) tokrat ni šlo za sprošča-nje kakršnihkoli teatralnih in-stinktov, temveč v veliko večji meri za konciznost v igralskem izrazu. Okolje (srednji sloj so-dobne Anglije) je v uprizoritvi pravzaprav komaj nakazano, vsa pozornost uprizoritev je uperjena v raziskave človekove tetneljne psihološko-eksistencialne situa-dje, ki jo dramaturg označuje kot niz vprašanj »o nepopolnosti člo-vpkovega spomina, o subjektiv-nih deformacijah preteklosti, o pomanjkljivosti zavesti časovne kontinuitete, o izgubi identitete, o izviru človekove bivanjske ogToženosti, o strahu pred minlji-vostjo«. Takšna uprizoritvena zamisel je, kot rečeno, nareko-vala osredotočenje na igro kot posebne vrste tehniko psihološke študije (razkrojene) osebnosti in odnosov. To je pa vodilo v kon-" cept sodobnega kpmornega gle-dališča, ki se izogiblje sleher-nemu patosu in ostaja po svojem izrazu zadržano ludi v (psiholo-ško) najbolj ekstremnih trenut-kih.
Vse to zahteva seveda tudi od gledalca dokajšnjo zbranost in hkrali potrpežljivost, oziroma kontemplativno sposobnosl, kajti Pinlarjevi Slari časi v izvedbi ab-solventov AGRFT ga ne bodo niti lagodno uspavali niti poceni zabavali pa tudi njegovih čulov oavajenih hrupnc glasbe in kriče-čih vizualnih senzacij, ne bodo zadovoljevati. Skušali ga bodo pritegniti v skupno razmišljanje (ludi) o njem sament.
TONE PERŠAK