ŠT. 11 — VII. NOV. 1958 CENA 10 DIN A Proslavljamo 15-letnico rojstva naše socialistične države. Uspehi V izSradnji so tako veliki, da se s ponosom ozremo na petnajstletno Prehojeno pot, ki nas pelje k uresničitvi delavskih teženj in k boljšemu Oljenju. Naši cilji in smotri so tako čisti in humani, da se ljudje, ki to tvarjajo, zavedajo lepote bodočnosti in z nezlomljivo voljo in vztraj-n°Stjo ustvarjajo in grade nov družbeni sistem in novo lice naše domo-ll»e, ki se iz dneva v dan menja in dokazuje moč delavstva, ki ustvarja Sv°jo zgodovino. 29. novembra 1943 je bila prelomnica za narode Jugoslavije, ki so ^ sv°jih delegatih v Jajcu odločili, da si bo narod sam pisal svojo °dočnost, ne pa hlapci okupatorja, ki so vedno vodili tako politiko, a je bil delavski razred, kot ustvarjalec dobrin družbe, vedno v manj-Sltli in ni smel izgovoriti svojih želja in teženj. Napredek in njegovi sadovi, ki so iz dneva v dan večji, nam po-j. ^°’ da smo izbrali pravilno pot. Naša dežela je spremenila svoje lice, Judje so spremenili svoj značaj — ustvarja sc družbena skupnost, ki “vedno v večji meri nudila človeku - delavcu in ustvarjalcu novo in j ° 3Se življenje. Smelo gledamo v bodočnost in s ponosom na pretek-St’ kl je težka, toda plodna in daje temelje naši bodoči graditvi. te" NaŠn kadrov. -n -2 Milano — palača Pirelli V ITALIJI so pestri, deset ali celo več barvni. Barve so lahkotne, žive, a ne kričeče. V motivih prevladujejo rože v malih ali velikih šopkih. Šopki so prosto porazdeljeni P° tkanini ali v bidermayer slogu. V nobenem primeru ni vzorec potiskan na belem fondu, povsod je podlag3 rahlo barvana v svetlorjavi barvi, vendar ne pre' močno, da ne kvari celotnega izgleda posamezne kol O' rice. Tkanina je tkana v najrazličnejših vezavah, kar da vzorcu še poseben efekt. Procentualno nekoliko manj je bilo modernih dessenov. Ti vzorci so enako kakor cvetje tiskani v pastelnih tonih. Tkanina je včasih nekoliko lažja in prav tako v različnih vezavah. V velikih trgovskih hišah je izbira vseh dekoratiV' nih dessenov zelo pestra. Vzorci so prikazani tudi praktično, tako da nisi v zadregi za odločitev. Desseni so zelo različni, istega vzorca v dveh trgovinah n® zaslediš. Skratka, izbira je ogromna. Cena pa je do' stopna vsakomur. M. Št..ti Ročno ravnanje z bremeni Med glavne vzroke nezgod pri ravnanju z bremeni Pn njih prenašanju spadajo: nepravilna drža telesa, Pretežko breme za dotično osebo, Pravilni prijem bremena, neuporabljanje osebnih zaščitnih sredstev, včasih zdravstveno stanje dvigalca bremen. škoriKaradi nepravilne drže telesa nastane največ po-ab v križu. Pri dviganju moramo paziti, da čim več ze vzdignemo z nogami in navpično. Pri tem mora 0 stati v takem položaju, da je hrbtenica obreme-jena v vertikalni smeri tako, da si ne moremo zmak- niti križa. Če pri dviganju stojimo navpično, moramo vzdigniti samo breme, če pa smo nagnjeni naprej, moramo porabiti tudi dosti sile za vzdrževanje hrbtenice. Vsak sunkoviti dvig bremena je nevaren, da si poškodujete hrbtenico, ki ne bo nikdar več tako zdrava kot pred tem. Noge so najmočnejši del telesa, zato naj postane vaše načelo, da vzdigujete samo z nožnimi mišicami in stegnjenimi rokami. Marsikdo si misli, da lahko dvigne kolikor hoče ali pa se celo hvali, da bo vzdignil toliko kilogramov. In ravno takrat mu najraje spodleti in nesreča je tu; če ne na hrbtu pa na nogah, če mu jih breme pritisne. Če se boste držali naslednjih številk, se vam ne bo naredila nezgoda. Pri dviganjih ali prenašanjih, ki trajajo dalj časa, naj moški ne dviga in ne nosi več kot 25 kg in ženska ne več kot 12,5 kg. Za občasno premagovanje postavljajo higiensko-fiziološko normo na 43% telesne teže nosača, v glavnem pa se smatra kot dokončno dopustno breme za normalno zdravo moško osebo 75 kg, za žensko pa 25 kg. Ženske imajo pač v življenju važno funkcijo in so drugače občutljive in grajene kot moški. Zato se morajo paziti in tudi vsi predpostavljeni morajo svoje odločitve vedno prilagoditi ženski konstrukciji. Če boste breme prijeli pravilno, se vam ne bo izmuznilo iz rok. Uporabljajte pripomočke za dviganje in prenašanje. To bo povečalo vašo sigurnost in zmanjšalo utrujenost. Prosite vašega sodelavca naj vam pomaga. Uporabljajte zaščitne rokavice, če prenašate ali valite kamenje, predpasnike in očala, ko imate opravka s kislinami ali jedkimi tekočinami. Delali boste brez skrbi in z veseljem, če boste vedeli, da ste varni. Precenitev svoje lastne sposobnosti in moči naj bo vedno realna in ne pretirana. Marsikdo si bo mislil, lahko je govoriti, delati je pa drugače. Pa ni tako, z vajo, rednim vežbanjem in kontroliranjem samega sebe in s svetovanjem svojim sodelavcem boste delali varno, sigurno in z veseljem. s -s Sprejem novih delavcev v podjetje v Marsikdo se bo spomnil dneva, ko je prvič stopil v a° ali drugo podjetje z namenom, da se bo vključil ttie t ben° koristno dejavnost — delo. Sleherno delovno Da v P°djetju ima svoj namen, pomen in koristnost. na bl 86 premostil prepad med človekom, ki prvič stopa času-0 in določenim delom v podjetju, je neizogiben Dt-;,* sPada pravzaprav v neko vrsto seznanjanja, yriučevanja in učenja. Namenoma sem podčrtal, da se veliko ljudi spo-SIUJa dneva, ko so bili sprejeti na delo. Zakaj tol in °jjram. da se temu dnevu posveča premalo pažnje tren, J, priprave' Koliko nezaželjenih in neprijetnih bi ' rj,0v doživimo, ako smo sprejeti v službo, ne da Dt'ohi °rko,i vsa^ ackoliko zainteresiral za naše osebne Podi it™6’ nas seznanil vsaj z najnujnejšim, kar zadeva zaskK® in naše bodoče delo. Zato odidemo na dele sni rbl^eni> P°lni pričakovanja, ki je dostikrat napačno, dtii° raz°čarani nad tem ali onim in skratka, že prve jn 1 Postanemo nezadovoljni. Taki spomini niso prijetni živ035,ovirajo pri delu in nemalokrat spremljajo vse V)jj. *Ja bi se nova delovna sila pravilno in aktivno četkUClla V Proizvodni proces, ji moramo zlasti v za-ra2r° auditi določeno pomoč. Metode sprejema so lcrie in prilagojene različnim razmeram. Ponekod jih slabo poznajo in še slabše izvajajo, drugod pa zelo malo upoštevajo. Kako naj postopamo in pomagamo osebi, ki prvič ' stopa na delo? Novodošlemu delavcu ali delavki, ki prvič prihaja na delo, moramo izkazati vse zaupanje in mu pravtako nuditi ter razvijati zaupanje v lastne moči in sposobnosti. S tem se v njegovi notranjosti sprostijo tiste zapletene silnice, ki ga zadržujejo in ovirajo, da bi že v prvih dneh bil vključen v novo okolje kot enakovreden član svojega kolektiva. Preden stopi delavec v proizvodnjo, mora tudi sam pokazati dobro voljo in mora imeti določeno tendenco, ki je notranje motivirana, zlasti kar zadeva namen in smisel njegove bodoče zaposlitve. Kdorkoli ima opravka s sprejemom, ne sme prezreti omenjeni faktor. To je predpogoj za novega delavca pri sprejemu, nadaljnjem spoznavanju, priučitvi in učenju ter kasneje tudi močan faktor pri delu samem. Ljudje, ki stopajo v službo zgolj zaradi zaslužka in jih pravzaprav stroka, poklic ali določeno mesto v podjetju sploh ne zanima in je zanje važno le to, da so zaposleni, navadno nimajo dosti uspeha pri delu. Že po krajšem času postanejo nezadovoljni in nezainteresirani ter v določenem času odidejo drugam. NEOBIČAJNA UPORABA POLIVINILA POLIVINIL VIRAČA SLUIHI Medicini je že dolgo znana bolezen, ki se imenuje perforacija membrane timpani. Po gnojenju srednjega ušesa se često pojavi na občutljivi opni mala, komaj vidna luknjica. Ta luknjica je pa vseeno dovolj velika, da bolnik delno ali popolnoma ogluši. Ce je ogroženo še drugo uho, kar se zgodi zelo pogosto, je nevarnost za bolnika še večja — bolnik je pred popolno izgubo sluha. Medicina se je dolgo borila, da bi preprečila take bolezni ali, da bi vsaj ublažila njene posledice, vendar do nedavnega brez uspeha. Specialisti za uho, grlo in nos so poskušali z dolgotrajnimi poizkusi v zadnjih 100 letih, da bi rešili ta problem. Dr. Petar Zdravev, upravnik klinike za bolezni ušesa, grla in nosu in profesor na medicinski fakulteti v Skoplju je prvi uspešno rešil problem, kako bolnikom, ki jim je počil bobnič zaradi gnojenja srednjega ušesa, vrniti sluh. Dr. Zdravev je zamenjal poškodovani bobnič s tanko folio polivinila in s tem dosegel zelo dobre rezultate. Že leta 1040 je znani zdravnik Benzer prvič poizkušal zamenjati oboleli bobnič s perforirano opno. Kasneje so poizkušali še mnogi specialisti, da bi bolnikom pomagali, z različnimi materijami: z gumo, cigaretnim papirjem, celofanom, tankimi listi zlata, ribjim mehurjem, tankim platnom itd. Vsi ti poiskusi so ostali brez rezultata, bolnikom so vstavljali v uho kroglice vate, prepojene z vazelinom ali raznimi olji. To pa je povzročilo v ušesu gnojenje, kar je bilo treba preprečiti. Dr. Zdravev je iznašel uporabo polivinila kot nadomestilo za oboleli bobnič čisto slučajno. Na skopski kliniki je ležal študent medicine V. Dž., kateri je bil na eno uho popolnoma gluh, na drugo pa je samo zelo slabo slišal. Študent je obupaval in je poizkušal napraviti samomor, zaradi česar je bil pod stalno kontrolo bolničarjev. Prosil je zdravnika, da bi mu kakorkoli pomagal ter tako posredno omogočil nadaljevanje študija. Dr. Zdravev je nesrečnega študenta pomiloval, vendar mu pomagati ni mogel, ker do takrat ni bila znana nikaka uspešna metoda za zdravljenje navedene bolezni. Nenadoma je dr. Zdravev prišel na neobičajno misel. V sosednji sobi se je nahajal raztrgan prt iz starega polivinila, iz katerega je zdravnik izrezal okrogli kos in ga s pinceto vstavil v uho obolelega študenta. Študent je veselo vzkliknil: »Slišim, profesor, slišim.« Zatem so bili napravljeni poizkusi na osnovi tega rezultata in ugotovljeno je bilo, da bolnik sliši sedaj šepetanje na oddaljenost 5 m, dočim je pred poizkusom slišal samo na oddaljenost 0,5 m. Človeku, ki prihaja v podjetje na novo delovno mesto, moramo vzbuditi občutek, da je postal obenem ko je prišel v podjetje, član delovnega kolektiva z istimi pravicami in dolžnostmi kot vsi ostali. Njegov interes v podjetju naj se usmeri v celotni interes in skupno dejavnost vseh članov. Njegov odnos do sodelavcev in predpostavljenih pa naj se čimprej prilagodi in izenači odnosu drugih. (Nadaljevanje sledi) 2. S. Ko je bolnik zapustil bolniško sobo in odšel domov, je nastala nova neprijetnost. Prvo noč ni mogel spati. Tudi naslednjo ne. Spanje mu ni preprečevalo razburjenje zaradi neobičajne ozdravitve pač pa n* spal zaradi prevelikih šumov, kater je sedaj njegovo uho sprejemalo. Pred ozdravljenjem je vladala okoli njega popolna tišina, sedaj pa se je moral privajati na že pozabljene šume. Po dveh dneh se je vrnil na kliniko, da ves vesel pokaže dr. Zdravevu rezultate njegovega odkritja. Profesor Zdravev je bil ob tem odkritju presenečen. Ko je objavil svoje odkritje v strokovnem ča' sopisu Združenja zdravnikov Makedonije, je s tem sprožil za to vprašanje veliko zanimanje. Košček P°' livinila je poslal znanemu specialistu za uho, grlo ifi nos v Pariz — profesorju Aubsey-u. Profesor Aubsey je kmalu odgovoril in čestital dr. Zdravev-u za pomembno odkritje, katerega je tudi sam preizkusil. Profesor Aubsey je ta postopek imenoval »polivinilska membrana tipa Zdravev«. Ob priliki zadnjega potovanja po Evropi je doktor Zdravev ugotovil, da je njegov postopek že zelo P°' znan in, da ga mnogi z uspehom uporabljajo. V francoskem mestu Bordeauxu je bilo na seminarju za specialiste ušesa, grla in nosu, kateremu so prisostvovali zdravniki iz 40 držav, održano tudi predavanje dr. Zdraveva, na katerem je med prisotne razdelil vse polivinilske membrane, katere je imel s seboj. Ob tej priliki je izvedel za vse uspešne rezultate, katere so dosegli drugi zdravniki, uporabljajoč njegov postopek zdravljenja. Prednosti polivinilske membrane so, da ne izzovejo gnojenja, da jih lahko vstavi vsak specialist in končno so le te zelo poceni. Zimski motiv St. li Zbrali smo se na občnem zboru knnfDne 3' 10' 1958 smo v naši kino dvorani imeli letno žari Ier^.co mladinske organizacije. Udeležba je bila fih °7Tjiva’ saJ te bilo od 110 vpisanih članov navzo-in 7°' ^rts°tni so bili tudi predstavniki organizacij uprave podjetja, predsednik OK LM Domžale tova-ica Kržanova ter zastopniki podjetij »Toko«, »Pa-n,ce« Količevo in STUS-a v Domžalah. kai Uvodoma je povedal predsednik Narat Milan ne-1 0 delu organizacije v letošnjem letu. skn,Uftanovl-’en ie bil kuharski tečaj, katerega je obi-sodli in dovršil° 25 mladink. Nekaj naših članov je TVn°nal° tudi v folklorni skupini, katero je ustanovil v tc Partizan Jarše. Sedem članov je šlo v brigado turr°Per’ eden pa na avto cesto. Več jih je sodelovalo Driv na STIPI-ju. Za razvedrilo članov pa sta bila ejena dva izleta, in sicer k Urhu in v Bohinj. iz ,GlaXna točka dnevnega reda so bile volitve novega kom>Zr-eŠnica stal'emu odboru. V odbor tovarniškega izvrii-a ter v odbora predilnice in tkalnice so bili Urh ')Cni naslednji člani: Plahutnik Anton, Karo Ciril, oaruja yiktor, Sobar Lado, Narat Milan, Vidmar . |ja, Rojc Vera, Orehek Verena, Odar Malka, Cerar M.af!^a’ Surk Miki, Šinigoj Betka, Jutršek Martin, sic Pavel, Jeretina Peter, Mav Agica, Šimenc aacka, Kobilica Ivan in Limoni Anica. Ko NaŠ najbolj pereč problem je povečati članstvo, lav Sm° v sekretariatu podjetja pregledali spiske de-torc?v> smo ugotovili, da je vseh mladincev 240 in jih n ni vključeno v našo organizacijo 130. Zato smo vD -ViIi spiske vseh mladincev in poverjeniki so tiek383^ ,vsakega mladinca, ali hoče postati član. Razen or-f3. iziem so vsi vstopili, tako da sedaj šteje naša reanizacija 234 članov. Za mladinke našega aktiva se bo v novembru ustanovil kuharski tečaj, ki bo prirejen tako, da ga bodo lahko posečale mladinke iz obeh izmen. V novembru se bodo začele tudi plesne vaje, na katerih bo igral naš domači kvintet, ki nam je že dobro poznan po odličnem igranju na naš tovarniški praznik, ter z male interne zabave po konferenci. Vsi predstavniki našega podjetja ter tuji zastopniki so želeli novo izvoljenemu odboru čim več uspeha. Želeli so, da bi bil uspeh vsaj takšen, kot ga je dosegel stari odbor. Med podajanjem poročila Kako naj pravilno peremo, čistimo in ravnamo s tekstilnimi izdelki n 2a bačela: 1. (Nadaljevanje) pravilno pranje na splošno veljajo sledeča hladn. Predhodno dobro namakanje perila, in sicer v Perji.,1 oz’r°ma v mlačni vodi. Namakanje umazanega ote*v „v kropu nekako fiksira umazanijo in s tem K°ca nadaljnje pranje. iz reu ?ri Pranju v trdi vodi n. pr. studenčnici ali vodi hlila m Potokov je najboljše, če uporabljamo namesto (deterSpecialna, v trdi vodi obstoječa pralna sredstva Ijam, genti). Ce pa imamo deževnico, pa lahko uporab-3 Tnayadno milo. Pega ‘ ločeno namakanje in pranje belega in barva-Perila. Barvanega perila ne smemo kuhati. rahlo y°^no zamazana mesta oziroma madeže le na-^*stiln' ^nemo z mdom ali s specialnim pralnim oz. Po n ’m sredstvom. V zadnjem primeru vselej strogo °d frn-, ki so temu sredstvu priložena. Madežev in alknh’,Sadja’ kave’ r'’e’ črneSa vina in drugih sadnih kakor t ° nih p'iač ne moremo odstraniti z bencinom, ?i rtiora Pli nas itodje večkrat poskušajo. Zapomniti >n olja m°’ da odstranjuje bencin le madeže od masti bbnerai’ tako. rastlinskega in živalskega, kakor tudi o mega izvora. Z bencinom se da deloma odstra- niti adeze tudi od katrana. 5. Prekomerno drgnjenje in mencanje lahko blago poškoduje. Za odstranitev madežev v gospodinjstvu ne smemo uporabljati klorovega apna, ali hipoklorita. Uporaba teh je mogoča po strokovnjaku in to pri strogi kontroli. Zavedati se moramo, da tako klorovo apno kakor hipoklorit tudi pri strokovnem ravnanju vselej nekoliko poškodujeta celulozna vlakna, volno pa poleg tega klorirata in s tem spremenita lesk. 6. Vroče lužnato perilo ne sme priti v dotik z mrzlim zrakom, ker se poškoduje. Taki primeri se n. pr. često dogajajo pozimi v pralnicah, ko pustijo odprta okna. 7. Predolgo ležanje mokrega perila lahko povzroči rjave madeže pa tudi plesen, ki blago poškoduje, posebno je treba paziti na to v vročih poletnih dnevih, ker se takrat zaradi toplote mikroorganizmi najhitreje razvijajo. 8. Namakanje, pranje in sušenje tekstilnih izdelkov naj se vrši pri takih temperaturah, ki so za vsako vrsto najbolj primerne. Višina temperature v gotovi meri povečuje poškodbe tekstilnega materiala. Tako n. pr. ne smemo, volnenih in svilenih izdelkov prati pri visoki temperaturi, ker bi tudi neznatne količine alkalij že pri 50° volno ali svilo lahko poškodovale. Za pranje teh izdelkov je najbolj primerna taka temperatura pralne raztopine, ki jo človeška roka lahko prenese 35°—40° C). Sušenje na soncu, oz. pri zelo visokih temperaturah pa lahko vpliva na barvni ton ali pa na otip. Presušeno blago je skoraj vselej bolj krhko in manj trdno. Izdelke iz umetne svile: ženske nogavice, žensko perilo, peremo tudi pri temperaturah od 40°—50" C. Ožemanje izdelkov iz umetne svile se vrši potom ožmikanja s pestjo, ne pa potom ovijanja. Trdnost umetne svile v mokrem stanju je zelo nizka. Pri tekstilnih izdelkih iz sintetičnih vlaken n. pr. nylona, perlona, kreplona itd. se moramo strogo držati navodil, ki so takim izdelkom priložena. Tudi tukaj se moramo strogo držati predpisanih temperatur, ker na splošno izdelki te vrste visokih temperatur ne prenesejo. Ing. Sazonov Sergej INTERNACIONALNO UTEŽNO ŠTEVILČENJE TEX Mednarodni komite ISO je 1. 1956 predlagal predpise v obveznem številčenju prej in sukancev v enotnih »tex« enotah. Ta predlog je sprejelo 25 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Številčenje »tex« se mora postopoma vpeljati v vsej tekstilni industriji teh 25 držav. V prehodni dobi, dokler se ta sistem ne ustali, je obvezno označevanje prej in sukancev v obeh sistemih številčenja (primer: Nm 17 [tex 60]). V tem sestavku bom objasnil, kaj je to »tex« številčenje in načine preračunavanja iz raznih številčenj v »tex« enoto. 1. Beseda »tex« se mora pisati z malo črko in x na koncu besede. 2. tex nam pove, koliko gramov tehta predeno 1000 m preje. 3. Osnovna enota je: tex = r-iH L 1000 m J druga enota je militex: mtex = tretja enota je kilotex: ktex G L r o.ooi g i L 1000 m J r iooo g i L 1000 m J (Primer: Nm 17; tex = 1000 Nm 1000 17 = 58,82 to številko zaokrožimo na tex 60. Odstopanje tu niso večja kot +3 ali —3%). Decimalna števila zaokrožimo po tabeli DIN 90605: Tek. Območje Zaokroženi Tek. Območje Zaokroženi št. izračunanih tex št. izračunanih tex tex vrednosti tex vrednosti L 9,8 - 10,25 10,0 24. 33 - 35 34 2. 10,25- 10,75 10,5 25. 35 - 37 36 3. 10,75- 11,25 11,0 26. 37 - 39 38 4. 11,25- 11,75 11,5 27. 39 - 41 40 5. 11,75— 12,25 12 28. 41 - 43 42 6. 12,25- 12,75 12,5 29. 43 — 45 44 7. 12,75— 13,5 13 30. 45 - 47 46 8. 13,5 - 14,5 14 31. 47 - 49 48 9. 14,5 - 15,5 15 32. 49 - 51 50 10. 15,5 - 16,5 16 33. 51 - 54 52 11. 16,5 - 17,5 17 34. 54 - 58 56 12. 17,5 - 18,5 18 35. 58 - 62 60 13. 18,5 - 19,5 19 36. 62 - 66 64 14. 19,5 - 20,5 20 37. 66 - 70 68 15. 20,5 - 21,5 21 38. 70 - 74 72 16. 21,5 - 22,5 22 39. 74 - 78 76 17. 22,5 - 23,5 23 40. 78 - 82 80 18. 23,5 - 24,5 24 41. 82 - 86 84 19. 24,5 - 25,5 25 42. 86 - 90 88 20. 25,5 - 27 26 43. 90 - 94 92 21. 27 - 29 28 44. 94 - 98 96 22. 29 - 31 30 45. 98 -102,5 100 23. 31 - 33 32 Preračuni iz raznih številčenj v tex: 1000 1. Iz Nm v tex: tex = Nm 2. Iz Ne za mikanko volno v tex: tex 1000 1000 1,69 Ne 3. Iz Ne za lan v tex: tex : Na = 0,6048 4. Iz Ne za mikanko volno v tex: tex 5. Iz Ne za česano volno v tex: tex = 1000___ Ne ml 0,516 1000 Ne e Tl, 13 Preračun iz utežnostnega sistema v tex: 1. Internacionalni titer — den — v tex: tex 1000 -1000-- = 9000 = Nm den“ den 2. Iz Škotskega titra za juto v tex iooo -1220 tex — ------= 29,03 Nm Tš 1000 29,3 . Tš 4. Prejo označujemo na sledeči način: a) enojna preja: tex 30, b) sukanec: tex 30 X 2; sukanec iz 2. prej tex 30, c) večkratni sukanec; tex 30 X 2 X 3; to je 3-kratni sukanec iz sukanca tex 30 X 2. 5. Pri preračunavanju iz dosedanjih Nm, Ne ali den. številčenja, ne dobimo celih številk, temveč zelo pogosto decimalna števila. Ta števila pa za prakso nimajo praktične vrednosti, zato te številke zaokrožimo. S pomočjo teh enačb nam ne bo težko preračuna' vati vsa številčenja v tex, zato postanimo pionir) novega načina številčenja, ki bo omogočilo točnejse, bolj enostavno spoznavanje prej in sukancev, kaj1 odpravljena bodo dosedanja zamotana številčenja. Zanima me, kdaj bodo vseljiva stanovanja PrV stanovanjske zadruge, ker bo s tem trenutkom prosti nekaj stanovanj v tovarniških zgradbah? Odgovor: V glavnem bodo vsa stanovanj® vseljiva po sedanjih izgledih maja meseca 1959 in • zaradi električne napeljave (trafo-postaja), čeprav J bilo obljubljeno s strani DES-a, da bodo dela gotcN do 30. X. 1958. Trenutno pa z deli niti niso še začeL Drug zadržek je vodovodno omrežje, kjer prav tako h gre z deli nikamor naprej, rok izgotovitve pa je 6 isti kot pri elektriki. . To sta glavna momenta, ki zavirata dogradite^ manjka pa seveda še tudi mnogo drugih drobni artiklov, kot so pololive in gonila za okna, števci * podobno. Vse to je naročeno že od januarja 1958. Dv člana zadruge se bosta sicer vselila že v teku novernbr ’ vendar le v zasilno dograjena stanovanja, ker živn. sedaj v zelo slabih stanovanjih ali pa jih lastni podijo iz hiš. .,3 Z dograditvijo vseh stanovanj se bodo izprazni 4 tovarniška stanovanja, 2 pa bosta na novo zgraje v okviru zadruge. Vsi ostali člani zadruge pa trenut še stanujejo v stanovanjih izven sklada podjetja. Deržič Ivan Se k temu. .. Morda Vas bo, tov. V. in ostali sodelavci, zanifn®, tudi vprašanje, kako in komu se bodo nato tovarni* stanovanja dodelila. Na seji UO podjetja smo o tem _ razpravljali in je bilo sklenjeno, da bo tokrat 11 stanovanjska komisija povabila na sejo tudi zastopm'■ sindikata, Z K in uprave podjetja, da bi nato skup čimbolj pravično in ob upoštevanju koristi za podi1' ^ ta stanovanja razdelili. Zadnjo besedo pa bodo o 1 imeli organi samoupravljanja. c Predsednik V'3 Št. u E ,Koliko nas je pravzaprav zaposlenih v podjetju? slišim, da nas je 1000, drugič 1100 itd. Prosim odgovor? iPf Odgovor: Po podatkih iz matične knjige pod-Ja z dne 25. X. 1958 nas. je z vajenci vred 1116. Uredništvo ^jneseca v mesec_________________________________ Kako smo delali v mesecu septembru i958 Izpolnitev količinskega plana: Predilnica..........................91,50% tkalnica............................117,6% gasilske cevi..........................36% Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: tkn?^n*ca 119,8% — v normi delalo 298 delavcev ainica 114 % — v normi delalo 410 delavcev t^k^nitilnica 106,5% — v normi delalo 69 delavcev karna 116 % — v normi delalo 11 delavcev ji- Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 0,3% in je v normi delalo 788 delavcev. . Konec septembra je bilo vseh zaposlenih 1100 in 10 vajencev. t .. Od 22. septembra naprej smo imeli redukcijo elek-D lcaega toka za 200 KW, zaradi česar je bil izpad oduktije v predilnici. Ostali oddelki so obratovali Prekinjeno. Izpad produkcije, oziroma nedoseganje ana v predilnici je tudi zaradi ukinitve tretje izmene V suhi predilnici. JAVNA ZAHVALA , V četrtek, dne 23. oktobra 1958 je naše podjetje a°ela težka nesreča. n V skladišču prediva je ob 18.30 uri iz sedaj še ?nunega vzroka izbruhnil požar. Zahvaljujoč ta-p ,nji intervenciji delavcev, mojstrov, tovarniških lok ^er Poklicnih gasilcev iz Ljubljane je bil požar t jUliziran in zadušen. Posebno požrtvovalnost so pri - 111 delu pokazali naslednji tovariši in tovarišice: v tj rt°lj Janez, Bleje Franc, Bleje Franc, Bulič Mičo, 4 uptman Franc, Hren Vida, Hribar Albin, Abuner B t°nija, Avbelj Pepca, Bernot Peter, Bleje Vinko, norč Franc> Borštnar Dušan, Cerar Marija, Cerar Cerar Vladimir, Cerar Franc, Cesnik Jože, Divjak v _ ’ v,ciar viaaimir, uerar r rane, uesniK uoze, DivjaK ju r?}> Dornik Vinko, Golob Helena, Gostič Miha, Hacin j. .r‘Ja, Hafner Valentin, Hribar Marija, Hribar Helena, jUteršek Martin, Kern Jože, Klešnik Jože, Klopčič jyi e;. Kobilca Jože, Kobilca Ivan, Kosec Pavle, Jamšek 1^1 riJa> Jereb Vida, Koncilja Janez, Kaplja Avgust, Kl3.enc Angela, Kramberger Ana, Krampelj Vinko, jnjTnic Jože, Križman Jožefa, Kukrika Mara, Kušar jy[ °’ Luteršek Albina, Marolt Stane, Mihelčič Maksa, Lii j . Jože, Milanovič Marija, Orehek Marica, Orehek JVj dfnila, Kralj Franc, Lamberšek Viktor, Lenček Or „ ’ Levec Franc, Majhen Ivan, Mrdjenovič Drago, LetZem Kati, Osolin Zdravka, Panjan Franc, Per Janez, jv ®rtlel Jože, Pirc Francka, Podgoršek Janez, Potrpin t>r ’ požek Pepca, Rataj Anica, Rozman Anica, Rožič Cilk Caa’ Kučman Ljudmila, Sasso Viktor, Sedeljšak Sja a’ Skok Marija, Skok Polonca, Slapar Metka, jaJ?ar Antonija, Osolin Slavko, Pirnat Franc, Pogačar J0z °> Sare Tone, Vavpotič Miha, Zupan Pavle, Zargi Stari ®tarin Marija, Strojan Janez, Svetlin Mihaela, Struj1’, barija Šinigoj Betka, Šorn Tončka, Stupar Iva, Clčarfl Kranc, Surk Nikolaj, Tič Pavle, Ukmar Janko, Poti/ Kerma, Urbanija Stana, Urbanija Viktor, Vav-Lajj *,Yan> Velkavrh Lojzka, Zajc Terezija, Zabukovec ’ Zorman Franc, Zornada Aron, Žagar Jože. 0staii *em .tem, Poklicnim gasilcem iz Ljubljane in vsem Se v . ’ ki so sodelovali pri reševanju ljudske imovine, 'Penu uprave najlepše zahvaljujemo. Komisija za ugotovitev poteka gašenja 3 mesece in pol — 39 Število nesrečnih primerov raste. 39 nezgod v treh mesecih in pol je vsekakor veliko. Poglejmo si razpredelnico teh nezgod po obratih in na katerih delih telesa so nastale: Predilnica Tkalnica Pogon Ostali P°J z dela'0 9 11 9 2 8 Vsak od funkcijskih delov telesa ima svojo vlogo. Vsakdo, ki se ponesreči, bi se lahko tudi težje in mu dotični ud ali del telesa morda pozneje ne bi več tako služil, kot pa pred nezgodo. Mislim bralci, ko čitate tele vrstice, da Vam ne bi bilo vseeno, če bi bili ravno Vi tisti, ki bi Vas doletela taka nezgoda. Previdnost in sigurnost naj bo odlika, ki jo naj poseduje vsak državljan pri svojem delu in svojih potih. Dve nesreči sta se zgodili, ko so bili ponesrečenci predhodno opozorjeni, da se naj umaknejo z dotičnega mesta ali, da naj odstranijo roke. Take primere, ko se nekdo ponesreči kljub opozorilu, bi morali vsi skupaj, cel kolektiv, posebno pa okolica ponesrečenca, najostreje obsoditi. Tisti, ki sam hiti v nesrečo in na ta način krade družbi denar, je človek, ki nima čuta do skupnosti in tudi ne do sebe samega. Nezgode, ko si nekdo zmakne hrbet, so vse češče. Pravilno vzdigovanje bremen je predpogoj, da se preprečijo te nezgode, ki so v zadnjem času vse pogostejše in ki navadno puščajo neljube in resne posledice. Preberite tudi članek, kako vzdigujemo bremena, marsikdaj Vam bo prihranil veliko moči, in koristi naj vsem našim bralc'em pri njihovem delu. Nesreča, ki se je zgodila v kurilnici, ni toliko odraz slučaja, kakor neprevidnosti. To ni bil prvi primer te vrste v naši kurilnici in sklepam, da mora vsak na svojem delovnem mestu paziti, kako se dela. Ko bi se tak slučaj zgodil prvikrat, bi ga lahko tolerirali kot slučaj, ker so pa bili zaposleni o tem poučeni, to smartamo kot neprevidnost, ki je našla svoj odraz v značaju dela. Neprevidnost je najčešči spremljevalec nesreče. Zvin nog je vse češči, tako da se že vprašujemo, če znamo pravilno hoditi. Nekateri ljudje se ponesrečijo večkrat. Padec s kolesa, ker izpusti krmilo, je češči. Ali lahko tretiramo kot obratno nezgodo pijanstvo. To so primeri, ki pokažejo, da je le malo obratnih nezgod, ki se pripete pri strojih. Izgleda, da bomo morali jemati strožji kriterij pri priznavanju nezgod, ker ljudje svoje kretnje in delo smatrajo za lahko. Pri vsaki kretnji in delu moramo paziti kaj delamo in kaj lahko nastane. Z večjo pazljivostjo in boljšo zbranostjo pri delu bomo delali sigurno in hitro. POPRAVEK V naslovnem članku 10. številke našega glasila se je v tekst vrinila pomota in se glasi pravilno: gasilske cevi izdeluje KONTEX Karlovac in ne Duga Resa. Prosimo bralce našega lista, da nam napako oproste. — Urednik. 30 LET OB ISTEM STROJU Redki so, ki jim to uspe. Za to je treba imeti veselje, ali še bolje, ljubezen do dela, do stroja. Človek mora biti žilav, marsikaj mora potrpeti, marsikaj odpustiti. Tak je naš France Štebalj, vodja impregnacijskega in apretirnega stroja. Prisluhnimo, kaj nam je povedal o svojem življenju in delu: Imel sem 16 let, ko sem prišel v »Induplati«. Približno leto dni sem tkal. Delal sem na prvem stroju v spodnji tkalnici. Ni pa bilo tedaj' delo tako stalno, kot današnje dni. Včasih sem moral premetavati premog, včasih prevažati zaboje ali pa opravljati kakšna druga zunanja dela. V začetku leta 1929 pa so me dali k impregnacijskemu stroju. Temu strežem sedaj nekaj manj kot 30 let. Rad ga imam, ta stroj in ne bi bil srečen, če bi moral od njega. Delo ni lahko in tudi delovni pogoji niso najboljši, pa vseeno, človek se privadi. Vsak seveda ne. Če se prav spominjam, je bilo pri tem stroju že 22 sodelavcev, pa ni nobeden dolgo ostal. Nekaj jih je bilo upokojenih, nekaj premeščenih zaradi zdravja, marsikomu pa delo ni ugajalo. Vam to delo ugaja in kaj najraje delate? Da, delo mi je všeč. Kaj najraje delam, je pa težko reči. Najlažje je seveda apretiranje in lahko impregni-ranje tkanin. Več truda in pazljivosti pa zahteva težko impregniranje. Blago gre namreč dostikrat skozi stroj. Paziti moram predvsem na tista mesta, kjer so kosi med seboj sešiti. Ta mesta lahko povzročijo močno poškodovanje valjev v koritu, pretrg gonilnega jermena ali pa druge poškodbe stroja. Pri vseh tkaninah pa moram paziti, da ne dobe madežev in da ne prepuščajo vode, kadar jih impregniram. Povejte nam, kaj vam morda ni všeč pri delu ali oddelku sploh? Nimam posebnih pripomb. Temperatura je v oddelku visoka, posebno poleti je delo težavno. Vem pa, da se ne da to kaj prida izboljšati. Povem pa naj to, kar sedaj vsi govorimo — plače so postale prenizke. Sedaj kar pričakujemo, da se bodo po Novem letu kaj izboljšale. Drugače se pa s sodelavci v oddelku dobro razumemo in to mi je všeč. Kaj pa se vam je v teh 30 letih najbolj vtisnilo v spomin? Delovna nezgoda, ki sem jo pred leti doživel. V kadi tam v kotu sem segreval milnico, ki jo rabim pri impregniranju. Ker je naenkrat iz kadi pričelo kipeti, sem hitro skočil tja, da bi priprl paro. V tem pa mi je spodrsnilo in padel sem poleg kadi tako, da se mi je vroča milnica razlila po životu. No, pa kljub opeklinam nisem hotel v bolniški stalež. Pa še na nekaj ne morem pozabiti. Ko je bil obratovodja še ing. Smodiš, sem impregniral platno za kamionska prekrivala. Medtem, ko sem bil ravno zaposlen na apretirnem stroju, se mi je v impregnirnem stroju nekaj platna umazalo z oljem, ki je kapljalo iz ležajev sušilnih France Stebalj — ob 30-letnici bobnov. Za to sem bil kaznovan s 100 dinarji. To se mi je hudo »fržmagalo«, kajti v vseh teh dolgih leti*1 je bila to edina kazen in graja. Če dovolite, kaj pa počnete v prostem času? Rad grem na kakšen krajši sprehod, včasih na obisk k prijateljem, rad balinam ali pa vsaj glcdarn naše balinarje, rad tudi gledam tekme ali druge Pr*. reditve na našem igrišču. Veste, včasih sem prav ra nabijal nogometno žogo. Drugače pa sem doma, saj se kakšno drobno delo vedno najde. Hvala, tovariš Štebalj, za odgovore. Želimo, da zdrav in čil še številnim metrom naših tkanin da končni izgled. J. ŠPORT IN ŠAH SMUČARJI Mrzli jesenski dnevi nam oznanjajo, da je že bliz° starka zima. To je prvo opozorilo, da čaka smučati® novo delo, spust po zasneženih planjavah, na kateri** se lesketajo v soncu snežni kristali, ki dajejo opojnos zimski odeji narave. Smučanje je lep in zdrav šport, saj zahteva 0 vsakega polno mero hrabrosti, iznajdljivosti in znani9' In ravno to so elementi, ki privlačijo vsakogar. V našem podjetju je dosti mladih ljudi, ki imaj° vse vrline, da lahko postanejo dobri smučarji. Vsak® leto prirejamo razna tekmovanja ali vedno jih je 1 nekaj, ki so najvztrajnejši in požrtvovalni, da se ude leže vseh. Priprava za smučanje mora biti dobra, ke drugače nobeden ne more kljubovati vsem naporo*1*. ki jih zahteva ta šport od vsakega posameznika. Teč9 se zavedajo vsi naši agilni smučarji, ter se udeležuje! redne smučarske telovadbe, ki je vsak torek od 18. d 20. ure v naši dvorani. Oni se zavedajo, da je kond cijska priprava za zimo osnovni element smučanj9' S smučanjem so vezani tudi precej veliki financ9 izdatki, kateri se nanašajo glavno na opremo. To iznajdljivost nam večkrat prihrani precejšnje znesk Možnosti, ki jih imamo pri nas za smučanje, s° velike. Koča na Mali planini nam je zvesto zatočiš® ’ ko vsi utrujeni in premraženi prihitimo v njeno okriU ’ kjer nam naša Slavka postreže s toplim čajem * izdatno hrano. Avtobus nas potegne lahko na v Koča nas vabi! ajne terene za smučanje. Samo zbrati se je treba in g0 ?c*ti- Žičnice na Krvavec in na Vitranc v Kranjski Se j..So privlačne in s prevoznim sredstvom lahko doli rpVe' Perspektive razvoja smučanja se vse bolj sničujejo in planine s svojimi čari so nam vse bližje. vil žalostna je ugotovitev, da pri nas pri tolikem šte-Se . Nadine, nimamo dovolj mladega naraščaja, ki bi 'zP0P°lnjeval v tem športu. Mladina! Pridružite se Pre *n uživajte z nami. Lepote smučanja Vas bodo U^ele in postali boste naš sotovariš pri smučanju, ježite se vsak torek ob 6. uri popoldne smučarske vadbe, tam se bomo še kaj pogovorili, kakšno delo t>od Ča^a smučarsko sezono. Z raznimi nasveti Vam SrC(.° starejši smučarji pomagali, da boste z manjšimi sne/tvi prišli do opreme in se nam pridružili na zn‘h poljanah v Vaše osebno zadovoljstvo. -n -z VESELA KRONIKA Vsaj ženske, sem dejala, priznajmo tudi moškim da jeei?krat nekaj pravic. In dosegle smo pri sindikatu, Saj tU(ti njim razdelil bone za kombineže in hlačke. 6 bodo ob tem navsezadnje tudi oni greli. haia’^.Scn je tu in zima pred pragom. Prav zares bi se ki^a in pustih' večerov, če ne bi upirava našega IovS]. ^''‘Pravila tako ogrevajočega programa. Pustoma 4 ernu filmu sledi pustolovski, temu pa pustolovski, slej . Program bolj pester, je naslednji film pustolovce 'ij ?. pa se obiskovalci tega ne naveličajo, nabavijo daVs ■' Pustolovskega. Ko je pustolovščine konec, se Pridg.^uje šele začne pustolovščina, kajti na vrsto iti, (j ° cowboy-ke. Seriji cowboy-k slede kriminalke reVoh Se ubogi obiskovalec malo odpočije od hrupa ha i?r.er^ev> konjskih kopit, policijskih siren, da pozabi he r *! strup in krvave nože, zavrte včasih — sicer DraV:. ~ tudi kakšen domač, uspavalni film. Ja, kaj J° tam pri upravi kina, gledati moramo na to, vieče. kfat^0raj Preveč pa vlečejo tudi naši konji. Po več-ha p(),a ^an vozijo na postajo poln voz zabojev, nazaj ban on. Voz transportnih delavcev. In ko sem že pri °d na«^U naj Povem, da ni vsak človek za vse. Eden la skladiščnikov na primer sijajno upravlja s slončkom, dočim mu s kolesom ne gre tako gladko, vsaj tam okoli Stahovce ne. Ta jesenski čas predstavlja tudi pravi raj za lovce. Ko sem zadnjič enega vprašala, če je bilo zadnjo nedeljo kaj uspeha, mi je rekel: »O ja, kar srečo sem imel. Ustrelil sem mačka, dve vrani in psa.« No pa dober tek družinam lovcev. Pa tudi naši ribiči niso od muh. Ce imajo srečo, da pridejo na vrsto, dobijo v kratkem času tudi po dve kili sardin. Letos je mnogo sadja in kadar je tega dovolj, tudi šnopca ne manjka. Da se ne bo več treba zjutraj ustavljati pri Hrastarju, si ga nekateri naši delavci prinesejo tudi kak litrček s seboj, tako, da zdaj rajši tukaj naredijo kak šluk. Ko pa tako paše. Nerodno je le, da upravi to ne paše. Sicer se pa vedno najde kaj takega, kar nam ne paše. To na primer, da se v hodnikih pisarn menjajo okna z okvirji vred kar vsak mesec. Da se pa v to ne bi še kdo spotikal, so sedaj zidarji te odprtine končno zazidali. Oh, ta okna! Prav debelo sem gledala, ko so me tkalke iz zgornje tkalnice navdušeno prepričevale, koliko sedaj več narede. In spet prav zaradi oken, ki jih ni več. Tako jim sedaj ni treba več gledati na dvorišče, za kratek čas jih ves dan obseva florescitis, prima sveži zrak pa dobivajo kar z »lufta«. Tudi za delavke iz predilnice je bil problem kako priti do zraka, ko jih je »nekdo« med požarom kar v oddelke zaklenil, da bi s tem preprečil paniko. Sicer ni lepo, da pogrevam žalostne dogodke, toda ko sem tisti večer z mnogimi drugimi stala na dvorišču (na licu mesta sem si stvar ogledala potem, ko se je dim že razkadil) in zijala prodajala, sem doživela še tole. Iz napetega opazovanja me je zdramil glas bližnjega: »Poglej kako je pijan«. Res sem »ga« opazila kako se je opotekal od predilnice proti nam. No ljudi v takem stanju pa res ne bi smeli spustiti v tovarno, še posebno ne ob taki priliki. Saj bi lahko zašel v klet in nesreča bi bila še večja — je menil nekdo — popolnoma se strinjam z njim. (Kasneje sem izvedela, da mož ni bil prepojen od vina, pač pa precej prekajen od dima.) Naj končam, rada bi še en čas živela -r Vaša Špela. Odhod... ... zopet doma PERSONALNE IZPREMEMBE Vstopi: 1. Semen Ana, tkalka, vstopila z dnem 25. IX. 1958, 2. Grošelj Ana, nameščenka, vstopila z dnem 29. IX. 1958, 3. Štrukelj Franc, delavec v prejemam!, vstopil z dnem 1. X. 1958, 4. Orehek Ivan, dvoriščni delavec, vstopil z dnem 2. X. 1958, 5. Ulčar Jože, železostrug. vajenec, vstopil z dnem 1. X. 1958, 6. Rožič Vincenc, dvoriščni delavec vstopil z dnem 8. X. 1958, 7. Kralj Franc, gasilec, vstopil z dnem 2. X. 1958, 8. Cerar Stanislav, dvor. delavec, vstopil z dnem 14. X. 1958, 9. Kočar Milena, nameščenka, vstopila z dnem 15. X. 1958, 10. Stachel Alojz, del. v prejemarni, vstopil z dnem 20. X. 1958. 11. Lučič Paško, dvoriščni delavec, vstopil z dnem 22. X. 1958, 12. Custič Ante, dvoriščni delavec, vstopil z dnem 22. X. 1958. Izstopi: 1. Bakan Elizabeta, mokra predica, izstopila na lastno željo z dnem 23. IX. 1958, 2. Dejak Štefka, barvarka, izstopila na lastno željo z dnem 23. IX. 1958, 3. Janežič Peter, električar, izstopil z dnem 23. IX. 1958 zaradi odhoda v šolo, 4. Dejak Drago, barvar, izstopil z dnem 30. IX. 1958 na na lastno željo, 5. Hafner Štefka, motovilka, izstopila na lastno željo z dnem 30. IX. 1958, PRATIKA Veličastju smrti svet se je odkril, gorkoti že zaprti ključi so do njiv, vendar zemlja zrnje je sprejela vase, skor ga sneg pregrne, da še bolj kleno zrase. 6. Haužar Irma, navijalka, izstopila na lastno željo z dnem 30. IX. 1958, 7. Volčini Stane, tkalec, izstopil na lastno željo z dneh1 30. IX. 1958, 8. Šimic Miro, pomočnik mojstra v pripravljalnici, lZ' stopil zaradi odhoda na dosluženje kadr. roka z dnem 26. IX. 1958, 9. Strojan Francka, tkalka, izstopila na lastno željo z dnem 2. X. 1958. Poročili so se: 1. Resnik Ivanka, iz tkalnice, poročena Pestotnik’ 2. Korbar Nežka, iz tkalnice, poročena E r c e , 3. Koderman Štefka, iz pripravljalnice, por očeh3 Ulčar, 4. Humar Pavla, iz mokre predilnice, poročeh Špenko, 5. Hafner Štefka, iz motovilnice, poročena Grošelj’ 6. Loboda Terezija, iz tkalnice, poročena Remic. 7. Turk Cveta, iz pripravljalnice, poročena Sle vec’ 8. Jamšek Jelka, iz tkalnice, poročena Hribovšek’ 9. Raduha Terezija, iz tkalnice, poročena T r a t n j e^’ 10. Mlakar Olga, iz pripravljalnice, poroč. Zalok3 SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI« 19. in 20. XI. 1958 HUDIČEV KROG — neh1^' barvni film 21., 22. in 23. XI. 1958 KALA — slovenski film 26. in 27. XI. 1958 ČAROVNICE IZ SALEMA 29. in 30. XI. 1958 6. in 7. XII. 1958 10. in 11. XII. 1958 13. in 14. XII. 1958 francoski barvni film ^ NAPADALCI - amer. barv. VITELONCI - italijanski *•* BELE NOČI - italijanski fl' NA OVINKU REKE - amer. f*1