ZAHTE Napredni senatorji saktasaj-* doka» o avtentično«:. 4'navodil iz Moskve V. Znamenja it kanejo. da bo «S kongres dolgo ahorcvu! in mali izrodil. Besnita v opiakopainib laruL preti nazadnjaškim pruligarjsir. J Premogovniški barom bodo po-akuisli znižati mszdr rudarjem. Uradni liot sovjetske vlade p*-«a. da ao ameriški detektivi fabrt airali Hupkesov 4'maki dokument. ** Mehiške gete ujele ftsz tisoč vslaicv v PuebL. Obregon je o-¿Tostil ujetnike. Kumunija pozvala svoje?* poslanika v Atenah domov. Jugoslavija baje shira vojaški i na prfiki meji. Aaglefcki laboriti ao sssta vili liste ministrov. Wsshwgtoa. 1>. C. ~ Vsa sns menja kainjo, da dttavnemu tej uiku Hufrhesu tir ho dovoljen«, ignorirati ohtošmso ts Moakvo da jrotijavli fakdfioivan dokument ptsdr ruske propagande sr Ameriki Skupina senatorjev in koi«n» nikov, ki tvorijo tokaavaui pso grmovak» blok. ne ho topi pustil* .¡I Šouoiorji bodo sshtovaii, ds drtsvni tajnik lamAi ssnatn vro «vtdeneo. ki ae nann*a na komu inauAno propagando. linjrhr» trdi ds trna rvidonoo, tonej na dan t Radikalni rfpsMikaari ae pa» ¿ali, da »0}e odk&ihso besedo obeh kSak ia da si prisad«vajo vira t i administ rseijski program, to je prav potovo, da H» kon-ee aapravljal dsa sa dnem. a« bi mogel poročati o kakih ve£-i uspehih v postavodajo. Ko se kongres zopet anide dne ■anuarja, se bo morsl senat so« K priukati rad i «volitve načel-■a za odsek meddršsvne trgo- 1«ondon. IM dos. — Notranji kropt f M* vake ~ stiraukt so I* ar-stavili Ust* miulstrm, ki nastopile vlado prihodnji m—se Ve podlspi irtfnrmsojj, ki ie »km ttmdno potrjsn* ao na minhftieM Iktj slmieAa imoaa t «1 Um um* v MaeDotmld. prod sodnik; Ttiittp «umvdea, minister vos njih sadov , To» WaUk ali A ril» ur ronsonbv, lord kralj i^sjk fw t», Aohn R. tfbntse, notranji sadove: tUAnev Wobb, finaa-oo; J VI. Thomae. vodni minister« Jos l^dgea-ood sšaNfltKt, Aamo« 0'umddv, sraJbta flota; Frani Tl<4g** trgovina K H. ■orel. kolonije Vsmoa HkHa kom radamrvo. f\ O. letam, pokojnin»; A rt bar itreenamad, fciktvoi C. W. Tto* orman. dslo; m N* Marpur««! Hoirfioid. adta» atvo; Jot« Hal dano, lerdkaaimktff JiIII—nm^z M. «k POLOŽAJ V MEN BOŽIČIEM PKE KfflRs^A NI. r>tiavai «lopartmout ima prllal nnst da msd pvaaniki ,ko Je kan pri* na pofllttiiaah vaaotten* svoje stalstfr napram ihAsrinovj obtoft Iti, ki ae plssi .ds se po Mnfbssti objav Ijnna '• moskovska ns vodila'' fslaifikst To je tsilm abtolha. ^store ne more prvi driavulk sa prodsodulkom islop* Ignorirati Ako pa bo »titfbas le molftsl, ts daj »»odo senatorji .kakor hitro se snidr kon*?** po prsaniklh, mik tevah ds drlsvni tajnik tsprspo vari. Whooior Is Motttane. Horah it ldsha in Norri» la Nnbraske bodo podpirali dottAno raaolnsije J na njihovi strani bodo vat nro ( dkmrgr .rnlmMh po ijnd «letve ^ Vlsrt? Omdlng. «olositk* Tbtkmiks stranka je saankpat umaknila s j>»ogpeaia dsvak «a kapital Hrrsaka ae mhmfta, in nima voAini v psrslmaaln aa tam* komtrv re uai* bst prtassol pod asslo vosa ♦ i l*r>tk Ad m 141 nikAar apmati la ntk dor ttsksa1', I rod n »k v koama isrjs . * Tooavlj»ai ds «n^o» ni kdsr piaaJ loga kar trii Bngbas ttnja »oteraanonals ne saorr kfto vsikt a smjieabii %-šado, ksjt» obt sls 4vf raidtlrai ta popoloonm Is Aent iostoaotji V«s saamenjs ka Irjs As ss Hagfc«oo* dokamont fskvvtrsh amorilki Mtbi ali pa »e bil kapljo* v Ls«mj» kj*v ss nakajs tovaros ss Aolsaje uldl dsknaaratov ta kj«e J» bSlo narrjo 26. DECEIcbri PK08VETA prilagoditi raku ali eni aami uri čaaa, ko mečejo ljudje va«, kar je rešilo av«t in ustvarilo civilizacijo, ▼ en kol. "Strpnost, t katero verujem jaz, je aovraiiti greh in ljubiti grešnika. Kriatjanatvo je, kakor ga je naredil Kriat. 8vet ga lahko sprejme ali pa zavrle. Ali ne more pa biti nikakšnih kompromisov gleda vere.M Ta duhoven jo govoril, kakor pač govori vsak rimski duhoven. Ce bi rekel kako drugače, bi bil modernist, bi bil razkolnik, bil heretik. Iz njegovih besed je popolnoma razvidno, da ne smejo katoliški verniki misliti. CJerktv uči, in njeni verniki so morajo brezpogojno pokoriti njenim od- Poročila iz JiigMlatfje Ali šališ mati pravilne čitat angleško? Naroči vanako-anglaško slovnico' ja izdala in ima na prod lavna matioa S. H. P. J. ......... (a. Fnnui Mtkov«, ••....••....g. Alois ¡Autan ...............I. Jakob lk«1 »............... Marr Urë ..............ca. Jmnla tk«4 «,m«m»,miiS Frank MoMk • • ... k. ...... MI ha« I J«^ .................. John Cak ...................Bailit Dvsraaa adprte «k ititi «H avsčsr a iffrm m priia* točno ob lili Vatapaiaa k igri ia roaoHai m moiko j« T»o, aa ion.ka 10« ta «trasi «d 8 da 16 late p« 15«. Po Igri plea In prosta zabava vso noč. Irrala bo izvritna godba in na razpolago M dobra kapljica, ter priatne domaČa klobtu Uljudno vabimo rojaka in rojaklnjs domače is Moon Runa, tar k vse blltnje in oddaljene okolice, da ss vdslsftits polnoitavilno. Ifn " Msti js salo pomenljiva in vsled tegs se apelira, da pridete ob prt vem času. Za točno in dobro poatrelbo tn dovolj zabava bo prt skrbljano. Torej pridite vsi k Igri in ssbsvi vsbi ODBORI VABILO NA VESELICO katero priredi Slov, iaobražaralni dom, dr. "Vihar" ▼ Krayn, Pa^ dno 31. doeambra, 1923, aa Silvestrov vačar. Ob tej prilild bode tudi maskeradna vesellcs in delile m bo4 nagrada, prvo nagrado doba najlspša in najfris maska. Srnah k zabave bo dovolj sa vss, da bo postrsibs dobra ss lačna in lajat hoda skrbel v aaanlal odbo*. ^ u-t .^¡„fvii ^ • Uljudno vabim slavna občinstvo domača in vss blilnja okoli«, kot Johnstown, i. t. d., da ss polnoštsvllno vdslsla ta prireditvi. Hi svidenja prt veeeltel kliče ODBOR. NEVARNA BOLEZE VLAGA REDOVITO ~ INVESTIRA RAZUMNO V , Naia kaaka Ja akta lisšas» da k«4a ajaaa UJatva Miro Ia teiaa prajaaaalkaak DECEMBRA, 1928. urilliam Dimne pride v Chicago. Chicago, DL—William F. Dunl y pride v Chicago, kjer bo po-Vedal. kako mu je šlo na port-lsi(].ski konvenciji Ameriéke de-larike konvencije, ki je zastran-j, znamWHte, -ke» je bii 1ftbrota. Sokrat misli, »J« ¿loveka treba privesti do ^ razkrivati mu » r •• jo dotlej na. JI , °PWJetl ga na resnico, l*"'*9 j« Pr*'l ns f« način. Te '•J«> naaoro je modrijan izdal po ;; * govorih, platal pa j, jn h'govosa zanje svoje življe- ¿U m pred Kristom. prstov u^enee Platon ških težnjah. Poleg teh pride v obzir ie pravičnost, ki drži duši rsvnotežje. Modrost je najodloč-nejša krepost in cilj ČloveŠkegs življenja nsj bo težnja za modrostjo. Da se to doseže, je treba osvoboditi Človeško dušo vseh telesnih okov. Poleg tegs mora človek živeti v državi, kjer so interesi celote nsd interesi poedines. Dr-ittr^rje zopet dolžna, da se briga za vzgojo mladine, ker le na ta način si more zsgotoviti trden ob-stsnek. V prvi dobi detinstva je treba paziti ua telesni razvoj. V tej dobi je tudi treba že pričeti lepo-znausko in naravoslovno vzgojo. Pri sedmem letu otroka je žc tre->a vaditi njegovo telo, v desetem pa učiti ga pisanja in čitanja. Od 14. do 16. leta je treba dajati človeku glasbeno izobrazbo in naloga glasbe naj bo, da vzbudi v učencu smisel za vse, kar je lepo in do->ro. Dečki in deklice se imajo u-Čiti istih predmetov, toda deljeni drug od drugega. Njegov učenec in najslsvnješl grški filozof Aristotel (umrl je le ta 322. pred Kristom), je v svojih delih razvil lastne misli o vzgoji. Človeka napravlja, da je človek, troje: priroda, navada in izo brazba. Vzgoja sestoji iz navade in izobrazbe. Navada omogoča du ši do čudežne izobrazbe. že pri detinstvu je treba čuvati otroka, da ni brez posla in da se v igri ba vi s tem ,kar mu bo v Življenju resnično delo. Iz otrokove okolice je treba odstraniti vse, ksr mu je škodljivo, ne sme se mu dati prilike, da bere sramotne spise ali gleda slike. Po dovršenem petem letu je že treba pričeti z vzgojo na ta način, da se detetu pokaže vse, kaj ima delati da delo potem sam nadaljuje. Po dovršenem 7. letu naj prične izo brazba, ki sestoji iz elementarnega nauka in telovadbe. Izobrazba mo ra biti enotna in voditi jo mora država. Od Štirinajstega do eno indvajsetega leta naj se učenec vsdi v godbi, katere naloga naj bo, da mu duši strssti, dokler se vsdi v telovsdbi, jezikoslovju in filozofiji. Z znanstvenim ukom naj bodo spojene tudi telesne vaje. Naloga telovadbe je, razvije človekovo telesno lepoto in pogum, ki pa zopet ne sme segati v divjaštvo. Pri izobrazbi se je treba držati atalne metode;» Izobrazba bi pa človeku malo koristlls brez plemenitosti duše. Treba je mladino navajati na kreposti in spoštovanje, brez katerega ne more obstojati nobena država. Samo kreposten človek je vreden državljan in končni cilj vzgoje Človeka vendar je, da postane iz njega vreden državljan. la poklicana, na zavzamejo nje člani mesta stavkarjev. Prišli so v gručah. Vsak je prejel bonus v gotovini kot neksko nsgrsdo na stroške bankrotirane vlade. Na-jeteži od "Tehnične nujnostne službe" pa niso mogli zavrteti ti&karnic. Tsko so vojaške oblasti ukszsle tiskarjem, ki prejemajo podporo nezsposelnosti, ds mors-jo takoj zavzeti mcata stavkarjev aicer jim bo brezposelnost ni fond odtrgal vsako daljno pomoč. Dvomljivo je, če se bo še dolgo mogla obdržati stavka. Zakladni ee unij so prazue, dclavci sami tako obubožani, da nikakor ne bodo mogli vztrajati. Velika nevarnost jc, da bodo tiskarji izgu bili stavko, kajti boriti ae morajo proti neprimerno močnejši vojaški sili. Druga zelo važna stavka jo ona mlinarskih delavcev. Stavka velja za šest sto mlinarjev, čeprav vlada smatra to industrijo za potrebno in jc ljudstvo res lahko radi nje prizadeto ker ne bo sredstev za kruh. Toda to ni v očeh mlinarjev nikaka opravičba, ker ne morejo zapopaati, zakaj bi vla da dovoljevala lastnikom mlin skih podjetij ogromne profite, oni pa da bi še dalje prejemali plače, pri katerih jim jo obupati. Ko je stavkovni odbor prišel na vladno posredovalno konferenco, je našel tam zastopnika diktatorja Seekta, ki jim jc povedal, da bodo aretirani, Če stavke takoj ne prckličcjo. Stavkovni odbor se je seveda zoperstavil in nI preklical stavke. Bili so v zaporu in priailjeni, da so so pogajali s policijskim komisarjem radi stavke. Slednjič so stsvkovni odborniki pristali na kompromisno odložitev stavke. Berlinska centralna delavska federacija je izdala protest ter zagrozila s strašnimi posledicami, ako bo vojaška diktatura nadalje vala s takim stopanjem proti de lavstvu. če ladije, ako kaj potrebujejo, ss-menjsio zelenjsvo, jsgujetino in I kože divjih mačk sa moko, seme-nje .podganskl atrup, igle, oblatila iu sveče ter slišijo novice m mor- j da prejmejo tudi nošto. Podgsnskl strup jo važen predmet, ki ga uva-' Žejo, kajti ua otoku je poluo mno-žečih se podgan, ki ao ae rešile s| potapljajočik ae ladij v večjem , številu ln prej kot moštvo. Na oto-' ku je nekaj navadnega, če se raz-bije ladija ob klečeh. Nobenemu naaeljencu tam ni treba, da bi moral oststi. Angleži no otočanom tudi ie večkrat po-uudili priliko, da jih preselijo v obljudene jšo in boljšo deželo. Nekateri so res odšli, ps so se poznajo vrnili in še družine so pripeljali s seboj, ds tsm komodno živijo. Tsko se prcbivslstvo menja. Sedaj živi ua otoku okoli sto moi, žena I iu otrok. Različnih narodnosti so, | govorijo pa angleški. NajvJR žena je čmopoltnih. Kdi-na žensks, ki je bila vržena na o-tok z razbite ladje je bila neks vshodnoindijska strežniea s Ksl-kute. V vznožju gore je vas Edin hurgh, ki je močno utrjena proti viharjem. Otočani, ki so se sem zatekli, nimajo nad sabo nobene vojaške ne civilne oblasti, nikske-ga sveta ne sodiščs, ue zakona. Vssk je svoj gospodsr, šestdeset et je nizosemski mornsr Peter Green bil tsm za neuradnega sodnika ,todu ko je umrl lete 1902. ga ni nihče uasledil. Zločini in prepiri so tam silno redki. Gotovine nimajo na vsem otoku morda niti petindvajset dolarjev. Kar pride-ajo si enako rasdelijo in če se pr*< živalstvo pomnoži redi razbitja ladije si lepo razdele vse stroške novih otočanov vsak enako, da imajo vsi enako. Slofeaska Ntrodat Um« ■•vie. IS04. tpriU Priponi Jcdiiti Imkmrp. 1?. )«*l|a ltOT v drUvl IIIImU. glavni stani is57 ss so. lawndals avi.. chicago, illinois* IiVTŠevalni odbori UPPHAVNIODSEK« PradMdalk Vímmi C^akar, AmÁwm VUrUk. R. P. D« T» Mmm SI» M»U«>, P.., al. i*i.lk MaHkaw Turk, lajalk UUUkM* «¿Jaita •las N«vak, «I. UafajaHi Jaka V»tri«k. ar«Jaik «Uatl« J«A« Z«v«fftalk. «eravltalj «U*IU FUip Gajiaa. POROTNI ODSEK i Jaka Uadarwaad. pradeadalk. 407 W. Hay S«., S^rla.fialJ. II!.. Martin talaaalkar, »aa »Te, Bar kartaa. OkU, FraJ A. V War. Baa STS, Ely. MUt, J^i« Tarsal j, Ba« »S, H«aJar.aa*ilU, P«., Jak« Gariak. 414 W. »Ur SpeksffUMlIlL BOLNIŠKI ODSEK 1 OSREDNJE OKROEJE« BU« Navak, araJ.aJaik, SSST-SS Sa. U»aJala Av« Cklaaga, III. Jaaak AaskraR4, Baa SSS, Maaa. R««. Pa. Jak« GraAalj. I44SI Palpar A va.. ClavalaaJ, a VZHODNO OKROEJE i EAPADNO OKROEJE i Aataa Salar,' Baa lOS^Gr^t». Kast., aa |*t*urU. Maa Mar«, Baa 1S4, BakI, Ml««., aa Vojaška diktatura proti unija«. Pf* M pred Kristom) a/trdi! ; :,r učitelj, da je vsako «lo, temveč da je do se-•^lo uživanje ^ katerim ae za-"^brtiss pohotnostim. ¿22 > Po njegovem mnenj« jHUsj. v duši, ki se dkli na mo-^r*br«at in smernoet. Pfrva ;f,,r« t človeškem orna, dmga v ' ' " fretjs se rsvaa f>o člove- I Berlin. — (Louis Lochner zs Fcd. Press.) Orgsnizirsni delsvci Berlina kipijo jeze proti vojaški diktaturi generala' Seekta, kateremu je predsednik Ebert, čeprav nekdanji socislistični voditelj, po veril vso izvrševalno moč vlsde. Seekt tsko brezobzirno tlsči fun-dsmentslne pravice organiziranega delavstva, da se ono le s težavo zadržnje, da ne skliče splošne stavk«. ' Zadnje dneve se poleg drugih mslih odigravata dve važnejši stavki. Prva je ona tisksrske stro ke. Tisksrji so spoznsli, ds se ne izvršujejo obljube, ki so jim jih dsli podjetniki, ds bodo tsko višali njih mezde, kakor bo šla ns-vzgor cena živilom. Ena glavnih funkcij berlinskih tisksrskih podjetnikov je nsmreS danes, dn neprestano tisksjo papirnati de nar. Dan pride in gre, vsak je enak, poplava papirnatega "ds narja" pa je vedno večja. Vedno nižje je eenjena marka, tako da je bankovec zs 1,000,000,000,000 (ti soč miljsrd) že neks j tsko nsvsd nega kakor v Ameriki dolarski bsnkovec, vreden pa je danee ie ssmo 40 centov. Vojaški diktator je prMel do tega, da je tiskenje denerja danes potrebns industrija, proti potreb nim industrijam pa je izdal odlok, da j« r njih prepovedana veska stavka aft agitacija za etevko. Toda lačni tisksrji vseeno niso pršili delat. Seekt je del eretirali vse unijske organizatorje. 8tav-ka se je nadaljevala. Pikete ao pozeprli. Unijske seje so bile pr« poveden«. Toda stavke traja ie dalje z veo trpkoetjo boje ze delavstvo proti vladi, ki množi bajonet«. Takosvana T«kai¿ne nujnoatna služba, katera je rekrutirana is prejšnjih čaatnikov, dam prejšnjih plemenitaAev in takih nep» trebnih trotov ? človeštva, je bi- Ljudje brsz vlade. Na pol poti iz Južne Amerik« v Afriko, nekako v sredini AtlantI škega oceana, Živi ljudstvo, ki ni ma vlade. Njih domovina je otok Tristsn da Cunha, kakor mu je dal ime portugalski razlskovslee po sebi pred štiristo leti. Volksuiče» vrh kskili osem tisoč čevljev vi sok, nsdkriljujc otoku, ob vznožju njega ps so kleči ,ki se dvigsjo kakor sive grobnice uad šumečim morjem in okostnjaki razbitih la dlj. Tirajoč jih doli od južnega pola ; je vihar naganjal nemožno ladje proti skalam Tristana da Cunha ter aosednega Nightinga la (Slavčka) in Nedostopnih oto kov. Največ otočanov so bili neza željenl obiskovalci; nikake izbere niso imeli. Viharji ao jih nagnali tja, razbili njih Udje ob klečeh mornarji so si rešili borno Življe in se zatekli na otok. ' Pred stoletjem j« Anglija posla la na ta otok čete, naj pazijo ns lsdije, kl bi si mords prizsdevsle relitl Nspoleons, jetniks ns Svet Heleni, kskih tisoč milj odtod od daljenem otoku. Ko so bile čet« Odpoklicano je vojak William Glass a svojo ženo vprsšsl, sko sme ostati na otoku! Leta se pote ksls, Glssaovs druŽlns se je inno žila, a tako so s« sploh množil prebivslci otoks, ki so se rešovsli ssmi z razbitih Isdij. Otok j« po« ■tsl nekaka snglešks kolonija. Na otok so bile rešenim mornsrjen importfrsn« Žen« in uvedena je bi la letna pošta. Poštna služhs ps se ni nsdaljevals, kajti doznalo se j« da s« je tekom vsegs lets nabrale zs otok komsj dvsnsjat pisem Vse pogovsrjsnje ,ki ga imajo danes s svetom otočsnt je dsljooglec in skupins zsstsv za signslizira-nj«, da otočani pokličejo mimoido- KAŠELJ ja venJar naprijatan mak to ee ga na nn« sanamarjae. UBraJts SEVERA* COUGH BALSAM, katar) elajle kašelj te o« »ml mo«ga trpljanja. Je rama tak 4ob«r aa edraale kakor se otrobe. Cona SS ki SO cantor. VpraSajto po lokama*. Mika *«a«l. 8483 S. Wi«ake«tar St., Marra*. Uuk. Nadxorni odbori pradaadalk. 3438 W. SStk St., Cklaaaa. Ill Praab Clair SU Praak Zaita, prae«a4aih, 30J8 W. sem BI., CSlaaaa, ll Saasrak, SSIT Pra..ar Ara., CUvalaaJ, O., Willi*«« Slttar, 8404 Si. d«v«l««d. Okl«. ' Združitveni odbor t Pr«do*d«lki Praak AM. SIS4 Sa. Crawfard Ara.. CkUaga, III. Jaik« Ova«, 3838 W. SStk Si.. Cklaaf, III. J«a. S kak. 4404 Orl«« Cl. CUv«l««J, OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kav«. SSSS Sl.Oalr Ar.. ClaoalaaJ. O. POZOR I—Karaapa« Jaaaa a «L «dkaraiki, ki Jalaja v glav««aa araJa. aa nil lakalai . VSA PISMJ^, ki aa »a«aUJ« «a p«ala al araJaaJalka a« «aaUvai PradaaJaUlra S. N. P. J.. SS8T-S8 Sa. LawaJala Ara.. Ckiaae«. III. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Balaiika taf «Ulra S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uw«J«la Ara., Cklaa«*. BU. DENARNE POS1UATVE IN STVARI, M s« liloj« ft. I »vrtava! «a«« •Jkara I« JaJaala vak4a aa aasUvai Tajaltlva S. N. P. J.. SSST-SS Sa. Lava-del« Ava„ Cklaap«, III. VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa f«IU)«i« na «aalavi BU«.jaillra E. N. P. J„ SSST-SS S«. UVr«Jala Ava., Ckiaaf^ SIL Vs« «rliaika glad« mmI«v««|« v «L lavriaraUaaa aJkara o« «aj »«AOJaJ* Praak Zaiu«. pra4aad«lk« aaJaaraaga «dkara, lifar «aalav J« agar a i. Vol «rlalvi m ti« mralai «d*«k ae aaj pallljaja m aaatooi Jaka U«4«r-w««d. 487 W. Hay St., Sprlafftold, III. " " Vol d«pl»l la Jragi aplal, aaaaaaUa. aflaai, ««ml«l«a I« aplak vaa kav U e araal a «laoltem J«da«t«, aaj aa paiilja «a «a»lan "Praao«!«", SSST-SS Sa. Lawadala Ara^ Ckiaae«, NI. De Valera Študira Slnsteinoro ----- teorijo, Dubiln, 24. dee, — Esmon de Vslers, vodja irskih republičanov, študira v zsporu Einsteinovo too-rijo o relativnosti. Vlada je izpustila že mnogo republičanov, toda voditelji kot je de Valera in drugi najbrž ostanejo v ječi. Ženitvena ponudba. Slovenec stsr 46 let, želi s« ss-Snaniti a Slovenko ali Hrvatico v stsrosti od 36 do 46 let, bodisi de< kle sli vdovam enim sli ne več kot dvems otrokoma, v svrho ženitve. Jsz sem ssmee, imsm svojo do msčijo in za bogastvo se ne osi-rsm. Resne ponudbe je poslstl ns nsslovt R. T. Box 52 Shepherd, Tezas. (Adv.) KAD BI IZVBDBL za naalov Jožef SteniŠa,(po domače Malnarjev Jože) iz ltakov nika, fara Amihel pri Novem M« stu na Dolenskem. Is stsregs kraja je prišel leta 1920 v,Pueb lo, Colo. Rojake ulj ud no prosim če kdo ve zs njegov nsslov, da mi to naznani, ali pa ako bode sam ta oglas čitsl nsj se ml ncinudo ms prijsvi na moj sedsnji nsslov: Johaii Jakše, P. O. Box 219, Au burn, 111. (Adv.) Naznanilo ln vabilo! UHIVIRAAL, PA. Delnióarjl Slovenskega doma so ns svoji redni seji das t. deoem-bra 1.1. sklenili, daje vrši prlkod-nja seja ns HOVBOA LITA DAM ob 11 uri dopoldne. Poaivljajo ss vsi Alani, ds h polnoštevilno ude-leše ts ssjs, ksr bo roUUv odbora loto 1934. Po seji se vrši "Baaksi" in pro-sta ssbavs ,sa dober prifrisek ln suha grla bodo isvrstno preskrbljeno. Ob pol šestih svetar n prtóns sellos s plesom sa splošno ob-činstvo. Vstopnina sa moške js 7le. iensks bres sprsmslra pls-tejo ps 96e. Uljudno vabimo rojake in rojakinja, da poselijo to sabsvo v obilnem Številu ia as sabavajo v veseli družbi, Ds bo totas la vsestransko dobra postrežba bodo skrbel veselični odbor. Torej ns svidenje as llovo Isto sveedr ob pol Šsetih v dvorsnl. John Jsrsb, tajnik. Universal, Ps. (Adv.) Modorno čudo. John Slavah i>Hpar«4ai« « ■ fcl ia aaatal v SlÜlaJaoi »raiaga» •h*ai mmlu, ki i* abar« n«»•»)»»i «aa aval* Sirija«!* la «IraShlk mm§. NftSar m ai Imk a Srimkal **r*. N*k*aa 4«* i>* f» «*kl* «Mala a*k« SailaOb fcl i* 1« a»w4a •l««a|iM iMMbtl aah UravMk » ailk Méi • k*t*rt m i* raala«ai* a raaWSawi airar li*n)u i rak «tja. ki raaMa >I«mI|w Siriiaaja Fs»raÍM'Wk ta k«|lk* i* pH* i* M »t r** klar aa i« «M««val* a railklb irakwllak. *M|o Marti. rr*anala b aaak* la Jlfc prt«i*rlala a av*)l«il ia »*•« Uta' imiOiii, 4a alaaa k*l***« «i «I ki lass «ala ala «M 4raa«ra, lu« la a »•«« i* v k«Mi «lula. N*4lae*rala ia oíala i*iik» #a*«. 4a il ia mmM a4mrO* aa Ipakalja ia ra»** i* Ml *0* »«a>l*«aia t»r>arOaa, i«r «rahl«4, fripa la sa prffiarokol reM ra«** i* Ml lljal 4» Mil 4'4«**a«. 4 kar la vaa al»ar ita. Sasala* 4ava* ail««M ■»teUka 4* b Mla praaruea h ka)a*k »aa i H «air*a* ft* a» i*a1*4«t* a raakMa Í, o ai m H kal a«4a»a v a* ■ lar la aa U al«4*j M kar 4akU i* V*4a* amatral* m k «Ha« MlaM Um t|4* • »»■ilk k kaj h ara« *a »ra» »arak M , M*»*ta aa »41 k«4. 4a ia MU rM ta« k*lU* nt ta It *«u*l>a** a Mtt. 4a a* 4*01* laSk* aa«* ««4r«»l. NalMi karkoli Mi «a* »m a4r**0» pr*I t«ak«iM i« a««nu a»*i* 4*M-***« I« ü it «K *'a «*Ska »k«« 4 »*<•*• «a.iia» 4«i#a lesš«Ma 4a i* kS« 9*—* ka «mm« U»a taSaa ta alafa* ali »*«4«r a 4«Uia r* <»M »rMaa#< •«*•«», aa^aj il i*. *|a*a h«« a» 4«tila Sar«* UH *•«•«• i* 4r«c*aa*. • 4r««rti •*4*aN a*«*4aaa u«UAa SM M Mla POKORI Mr. Tony Ujčič, Če ae ue oglasite na spodsi omenjeni naalov v' roku od teden dni in poravnat« vse sadeve, katere so solo važna sa Vas, bodetno prisiljeni dsti vs« podrobnosti v Javnost. International Salea Co., 1407 Market St., Wheellng, W. Va. (Adv.) NAROČITE klobaie is čistega prašičevega mesa, prekaTene e hlcko-ry lasom in poslane is farm« direktno na vai dom polt-nine prosto po 85c funt Naročilom pridenite Money Order. BAJT it UPOLD, NAYLOR, MO. s OPOMINJAM v»e tiste, ki so bili pri meni ns hrani In slanovsnju in ki ml i« ksj dolgujejo, da se prijavijo v teku enega m«s«ca in poravnajo svoj dolg. Ako se ne prijsvljo v gori nsvedenem čssu, bom pri-morsn objaviti njih mena v l'ro sveti. Vslentln HajKitiiik, H. K. D. 1. — Lucluaboro, Homer City, Ps. (Adv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA Imsme v ealogi slad. hmelj. aUdkor in vse drugo notrobšllne, Poakuaiu In so proprifeJU, da Je doam pri naa, imhanl vodno la najteljlf > »«J«*-najsi. Dohiti je tudi sbirko Sodov, stoklsals In rasnih loasev, Itd. Ml vam doetavimo aarošlle pe pošti, te#no v vas krsjo. Oreeerljam, sUdSiisrJem tn v prodajalno iolosnina dsam primaren po-puat pri vaijih nsrošllla7 PlšlU pe informseljo nsi , FRANK OGLAR, 4401 Sapariar Ava««a, Clavalaad, O. U0BM UMSKO fttsjerko sli Krsnjieo v slsrostl :iO do 40 let za domsčs gospo-dlnjsks del s, da bo skrbela sa red v hiši in pazila ua pet otrokov v starosti od 7 meaeeev do 14let. Moja Ž«na mi j« umrls, In s*dsj mi ne ksže drug< gs kot dobili drugo ionsko. lMače po dogovoru, čs kstero veaeli naj s« ts-1 koj prijsvi ns moj ns«l«v; Krnast Hedelnlk, P. O. Ho* 267, Itesse m«r, Ps. (Adv.) naučite se angleško Mi raa aaaSUu e*«ami SMatl U Ma*u aaaUSSI >*Mk aaUu »aS*a r kratka» «aa« D* «aa v irlisai» ««« aa a««kai- al. M* **Ua* kaaai* aacUMu* »ta k» a ».^1.« Na k4laSaiU u««.I arM«M. uk«i • h«**h» HaaU«i *^U«a*aa.A.»U4a* Sato". SMS W, SSa4 St, aar MHIar4 A»*« CfclaaeaVli. — «S4» i V S—S ladaik 4akl«i lop sUrv krajaki KALENDAR sa let« 1824 la ga vsakome, ki ml pošljo svoj naalov BREZPLAČNO poSIJom. Uanarno poSUJatvo ss BOŽIČ in NOVO LETO hitro ia gotovo. Pilita ps moj senik. EMIL KISS BANKIR, 133 Socoed Ave., NRW YORK CITY Dapraailjaai raiaka lo alara- «a kraja. "Afiiiaalli.N POTNIŠKI ODDELEK! HBANILNI OODELEKI «a r SMS»' r «rataSa Vrtik* «M. Sa* M «UaS try« U a« Maa-«ti« aa ra»** U4*a*i mué tsm k* i* ai«k r»'« tr«k«lla. fra«a aaaaM*ia a* 4r*tkri irak«lU r aipaikik p a»a*ia a*| mmm*ia*. alak «*k, m«i aerOUHr «M. n»»a** k»u kM*4Ua Utaa*. SrMa U M«ali. M« la SaUSra, fcl «a riaaH »a4u«>« « »rU a«UU al«* ralia 4* 4«U U aa a* St»ii*air, aafcaaa Miku«|* u b iifr^rfUa« Matfa* H>«ii ra4Saa« klaa4 u krmm» m<« 4*0 pm grim 4 aa U l» «a* failjT??^ » \aa«* Uuika 1 ar«K« aa uaa a*r*aH* »niii «aa »«aH H*r»lit* al 4«««1| la»««* a4«a«lla *a « »o «a mi imm Na4 «« . SOO Laad M4a. Sm 1 *(• fH««aaavS. ra.. S* Sar jaa«. NOVO LETO — NOVI ZAČETEK. ||n„fo v pralaklam la«u al4»rja«lh «apali aa lahka pvpravt V i»i» laiu Ak«» nial«- v prat*klam Mu pflhranlli, namenila aa, hranili v Um lal«. ako ala v prrUklem Irla hranili, odtoilto aa, v lam lelu Sa vai prlhroniU, PolélJoJIa VaSa prlhraiika naSi Eankl na -HPBC:iAL INTKRKHT ACCOUNT" k Jar ao Vem 4'/a akraati in naovrfljlra aiffurnaai gajam/ana V*o vi off a poalana nam do 10 MNUABJA I8S4 1 abraal«jaja sa la od I. JANI-'AIUA toko, da na taguMle lrlmaaa/«lk akraalt. la danarna p<#MIJol«a hi var dret» l»an#na poala aa vsaUJ lahka soupno abrnaU a« dobro posnalo f FRANK SAKftER STATE BANK Š2 Cortlandt St, Now York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE »ANKE •TA PROSVETA CLASILO SLDVtWSK» WAIMPW« rOUfOtM J1 NmI«V M TROSVETA* SSS7-S0 I» AM»»I| ÇH»g>, un— "THE B W LICHTE WM Elf Tw Ort» *fl DSImb « .hUfim a. per (Dea. »I-») « d» na J» i imb faav—i >»mM> aa—hd»e PomtíU j« pnv*. i« M M Mtafi IM.' ______ -■ FRANČIŠKANI IN SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA. iirli mi zimJm i« praznoverjem. jo Arhiomdbvega duha. Tako se js oblefsoje raztegnilo ns tri le-U. Mnogo pravljic je nsetslo ii tefs obleganje. Ena pripoveduje tudi o tem, da je Arhimed iznašel zrcalo, katerega je irpoetavil solnenim žarkom ter tsko ssšgsl rimske ladje, ki eo bile ie prav blizu meatnega obzidja. Horda je to preeej pretirana pravljice. A-Vie ' Aristotelove M*Jeo~*vse-| li lahko 4» js mogoče, da je is-dsh je bilo trebs zprejeti ie po-1 našel uiigalno steklo. Iznašel je zebno oprezno, ker psč ni bil zve- mnogo vojnih strojev, zdoznanee. Z vsemi ostalimi gr- 1-1 Po Arthur K. Lswizn aa to" priredil Zvouko Move*. (Osmo nadaljevanje.) stronomov." Najzadnja raziakav nja pa dokazujejo, ds je bil Pto-lomej kot zvezdoznanee manj sls t en kak ..r Hiparh. Delo tega zvezdoznanea Je podlaga Almage-1 didc v zgodovino. E sta. Kristjan je in ossarji. decembra, ma Meteorito I Se neksj dal — ln l,to 1^3 4; Ma m»---a--9__v« |no lete 1« 1. eovno zelo krstka doba, »ffip«k 1 dogodkih, ki aorse izvriuli v t* Kakor zo opazili vsi preučeval- po iznajdbah in odkritjih t»o™J j.k/, L t-;..«*.. » __. . ' ei tists dobe, je eledila triumfu rimskih legij nad grškimi armadami zmaga grške uČenoeti v mislih rimakih učenjakov. Ia tega odnošaja ae ni nikoli poopelf rimska misel, zakaj, ravno tedaj, ko bi se imels postaviti na lastne Bimski vojskovodja Mareel, ki Škimi pieel o tej znsnosti je me-lje premagal in zszedel mesto, je nil, da je evet okrogel. In U zdre-j del strog ukez svojim vojakom, I noge, je kriatjenske vera zatrla hom'a «adriujejo naprH-* va ideja se je najbrž naslanjala | da ne amejo ničeaar hudega sto- vssko nspredno idejo ter zavira- človeštva, toda riti Arhimed u. V tem se je doce- ] la umsko razvijanje po Evropi morejo nikdar ne toliko na opazovanje in raz-vidnoet, kolikor na Aristotelovo misel da j« krog dovršena obli- la razlikoval od njega Alekaen- vež kakor tisoč let. ^l^if.^T^J?^^! pomembnejši element j. bili; UU korakajo veš sa človeštvo kakor CT tiaoč let v kamne ni dooi, ko vek sploh še ni štel dni u« iet Z meril šasa. Leta današnje dob** kakor stoletja prejinih dob. ■ Sovrstniki napredka, reakei* narji vseh baž in barv, lahka fe ^Tf. I |ene »tvari ■zadržati niti a eno sekundo: Šasa! » utronomiji, in Grki «o iwkoliko račune. Ko so runrti jojO. .«o- L. „ d>lo prây triko d. §o 1 tott vtkd rcnkciit dLi. T "¿1 P°"di K»1*™ <*> 0rk*. "«Imeje, pride .faptetij. 1 »iki, ki » »premij.Ii Alekuudr. I tiiko, d. j. popolno».' po«bil ». j^J^jÄ f" «I* « bojnih pShodik, « dobili od bi,ko. kij. divJ.U okoli » «----« '-t ..«.«nnrnntf «.IA M. VaÍ.L Ir. M HAKII nrt • _ _ 9 J 1 * U-°' •* vUl podedovali po bebilonskih in kal- pili v »Sirskuzo, se je bil Arhimed dejskih svezdoznsneih. Znanstve-1 tako zamislil v babilonskih astronomom celo vr sto podatkov o mestu. Vojsk, ki gs je dobil pri 60 ljudje, ki tf luninem mrku.ltem delu, ga je ubil, ne da bi bill^ trebt .°bdrfati VCr° **dtU> kskor'dt | — . . . ™ , • v . , Ueprav niso sami verjeli vanje. ge zM uomaknil n«.! v u»« im Vm tiata opazovanje so krds rsz-|vedel, komu je vzel življenje.L^ g<) da bi ^ nJe Velika je domilljavoet slovenskih frančiškanov Ameriki Zadovoljni niao, da gospodujejo le v cerkvah, v katerih so gospodarji, ampak ukazovati hočejo tudi slovenskim podpornim organizacijam« Pri K. S. K. J. so si že opekli svoje krclje. Ustanovili so na to novo podporno organizacijo, a katero pa nikamor ne morejo. Zadnje čase so se pričeli zaletavati tudi v članstvo Slovenske narodne podporne jednote. Ukazovati mu hočejo, kako naj misli v verskih stv*eh in kako naj jih izpolnjuje. Da dobijo moč nad članstvom, se poslužujejo pekla kot strašila, a katerim mislijo ostrašiti ameriške Slovence, da ae ponižno in prostovoljno vrnejo pod frančiškansko komando Slaba mora presti gospodom frančiškanom, da se oprijemljejo in poslužijo takega sredstva. S peklom se mogoče danes dajo strašiti otroci, ker njih pamet še ni dosti razvita. Pametni in odraščeni ljudje se ne dajo strar ftiti s takimi čenčami, ki so mogoče bile vplivne v srednjem veku. Gospodje frančiškani si naj zapomnijo, da zna članstvo Slovenske narodne podporne jednote samo vodit svojo usodo in ne potrebuje prav nobenih nasvetov od frančiškanov. Gospodje naj ne pozabijo, da Slovenska narodna podporna jednota ni ujih fara, v kateri lahko absolutno vladajo in narekujejo. Slovenska narodna podporna jednota je podporna organizacija in v nji odloča članstvo po svojih zastopnikih na konvencijah, ali pa samo s splošnim glasovanjem. Slovenska narodna podporna jednota je podporo» organizacija, ki točno izvršuje vse svoje obveznosti, v kateri ni uveden frančiškanski absolutizem, ampak je skoz in skoz demokratična. Slovenska narodna podporna jednota ni do danes izključila nobenega člana, kar je hodil v cerkev ali spolnjeval cerkvene obrede. Kdor hoče hoditi v cerkev, mu S. N. P. J. ne brani tega. Ampak Slovenska narodna podporna jednota izdaja svoje glasilo. Članstvo S. N. P. J. ima pravico določiti, kako se glaailo urejuje. To je članstvo tudi storilo in v , pravilih S. N. P. J. je povedano, kako se list urejuje, ki je njegova lastnina. Za take reči prav zanesljivo članstvo ne bo hodilo po nasvete k frančiškanom. Fratri naj grožnje o peklu pridrie zase, da se ne osmešijo. Kdor grozi s peklom, mora vedeti, kje se ta pekel nahaja. Vedeti mora, koliko ljudi je v njem. Za svoje trditve mora imeti tudi dokaze, kajti kdor nima dokazov za svoje trditve, temu se svet smeje. Zato bodo frančiškani veliko bolje storili, ako bodo natančno povedali, kje ne nahaja pekel in za svoje trditve tudi doprinesli dokaze, mesto da prihajajo z grožnjami. Ko je bila Slovenska narodna podporna jednota ludunovljena pred skoraj dvajset leti, so jo klerikalci napadli od vseh strani. Tudi verskih zelotov ni manjkalo, kot ho dandanes frančiškani. Ti so se s pra>fo bestnostjo zaletavali v vse, ker je bilo naprednega in posebej še v Slovensko narodno podporno jednoto. In kaj so ti napadi povzročili? Slovenska narodna podporna jednota je Še hitreje napredovala in razvila se je z leti v sedanjega orjuka. Frančiškane tudi to boli. Svoji jednotici so dali pr rojstvu in po njem razne žegne. Zdi se pa, da ti žegn prav nič ne pomagajo, kajti najnovejša klerikalna tvorba, izdelana s pomočjo frančiškanov, se ne razvija, ampak kaže znamenja sušice. In tako so frančiškani v sveti jezi udarili po članstvu S. N. P. J. in mu napovedali bojkot, ako svojega glasila hitro ne spremeni v mašne bukvice ali pa pristen klerikalni list. i Frančiškani bodo lahko preje umrli, preden se bo članstvo S. N. P. J. ustrašilo njih groženj in izvršilo, kar ukazujejo. Odkar so frančiškani pričeli razvijati svojo bojno taktik», preeej manj ljudi hodi v slovenske cerkve. Ako bodo št» nadalje tako odprto pripovedovali svoje želje in ukaze, bo še manj ljudstva zahajalo v cerkve. In prav lahko se zgodi, da bodo frančiškani nekega dne pridigali praznim stenam. Slovensko ljudstvo je sicer dobro, ampak ukazovati si ne da od nevednih frančiškanov, Vaj naj stori in kaj opusti. Slovenska narodna podporna jednota je skala, ob W i** !., Bibilonci bi- Mireči J. ¿Jokor.l „J^o U m«r j»ko pr.dm -« i»^'1 j"tt,n_>'«,;*b|bUi u «Inj«. B^i » r prijateljsko postopal z njego-sorodniki. Na njegovo last- ksandrijo, da je dala avetu prve v resnici velike in slavne eatro-| nome. in tako je biib pridržano za Ale-1 no željo je bil na njegovem nagrobnem spomeniku naslikana obla v cilindru. Ko je bil Cieeron veš kskor ks-Prvi med temi je bfl Arietsrh,|kik 8t0 let PO«wje ns Siciliji, je ki ga je prištevati med velike I Arhimedov grob, poraščen zvesdoznsnce vseh časov. V proti- • trnjem in plevelom, in se čutil slo v ju s mnenjem svojegs čaaajel"*0 «rečnega, da je mogel tega verjel, ds se zemlje vrti okoli umskegs velikens rešiti posabno-j tem tizu mase ne dvignile -ojih m^^^r^ ^Z^ pesti proti vladajočim razredom. fa nagu ^ j* Ko So frančiškanskim zajedal. Imeli eo strsh pred inteligentnimi masami. Zato ao gledali ns to, ds so omamljali in uspsvsU ljud ___ ski um z versko isro, med kstero cem V Kazimirjevem zavetiieu ao čudeži igrali eno najvažnejših podleteli vai naklepi, so se končno vlog. j lotili zadnjega, desperatntf» Tu imamo tudi pravo rszlsgo srednjeveškega sredstva, di ■ zs nestalnost starodavne znano- »adržaU napredek Slovenske ns. sti in svobode v nazorih. Ko je -------------. / - ibm in bvuuuuu V «.u ,rodne podporne jednote. Napove. eolnea, kar ni nič drugega kakor «ti. .. ,, Dri|ei krize, so uvideli izobra- dali eo vereki bojkot, jasns in raaloina predvednoat Ko- Vnrfmo. eeženi vladarji, da so s akrbnim o- Naš urednik jim j pernikove astronomije. Na prvi »kim zve^ozn^ceml Med njim -' pogled ae morda zdi človeku ve- nsjdemo Hiparha, ki ei je stekel X t lika nesrešs to, ds se ArieUrhu holiko zvesdoznsnskeml**111 ZTCT' Ml JUl pozre' neukostl j odgdvo? v soboto. je dal dobi? Prosveti" od zadnja Ali mislijo, ds smo v stari Ar. ni posrečilo prepričeti aodobnih p<> jnf ds je med etarodsvniki naj- .frav jaano je dokszsno tn rsz-, ^ ^ ali poznejših giških astronomov, večji zvezdoznanec. Ali na neere- vidno, da so se vladarji in uče- L^ P Če bi ee bUo dalo to pojmovanje «o je le ena njegovih knjig ohra- njeki v Rimu popolnoma osvobo- Prftn6^ni • d k ž . solnčnega sistema uveljaviti naUjena. Nobenega dokaza ni, da bi dili praznoverja v dežeh Ciceron g^^S' Ptolomejevi zvezdami, bi bils bU sjmdal k AlstattdrUi. ^^ mords preprečena velika borba ja bU najbrt tamkaj. Njegovo ds- ki je tedaj, ko je imel oditi ^„¿j, ^ ^ t med znanjem in cerkvijo, borba, to.je tako te«o s onim sletasn- prvo punsko vojno, jsvno ki je divjsla radi Kopernikove drijskih zvezdoznancev, da se ga hoval svete vedeževalce. w J ' ; j M—P . . . . , nihče ne brani. Ampak Člani imv teorije. Ce pa stvar pregledamo da lzlahka in po pravici prišteva- Ko w biU ptiči izpuščeni is kur- jo tudi prgvico »htevati doka«. malo globlje, moramo reči, da je I ti k njihni šoU. On je bolje opa-!^ da bi povedali a tem, če bil ^ y Uklju nj ^ cerkvena zmota v pojmovanju na- zoval svezde kakor katenkoU dra- izpQBtili v poletu iitno zrnje iz ««»»«.«u«..^..^»«.-,-- -------- --- -- - iuyu«uu t k"""» —■—*--1 Torej na dan s dokazi! Kolik» še zemlje več storila za osvobo- gt zvezdoznsnec njegovega časa klJwiaf kakšen bo izid vojnega slovencev je že ao v ncbeat ^ ditev modernega sveta ispod jar-1 tsr uporabljal ztara opazovanja | pohodtt ^ marali zobati. KUv-1 kar ^^ in njegovi ma cerkvenih oblasti kakor ks- zs primerjanje, da je tako raskri terakoli druga etver na svetu. B- vsi note estronomične izpremem-1 je dtl vie ptiče vreči v vodo ig, ki jih je spissl A- be, ki se jih ni delo odkriti ▼ 1 rekoč, naj ptiči pijo ns tbtih knjitr ... __________ ristsrh, nosi naalov "O velikosti nem ssmem človeškem življenju, n^rali tobaü. -g" " ~ Primerjajo svoja lastna opszo- - dij ae je tako vjezil zaatrantega, kolektâjo doUrje v Ameriki! vodo, če niso in rszdslji solncs in meseca". V Ameriška administracija je ob Radi te predrznosti in 'bogo-\Mi™* ^^J^^ ^ tem svojem delu se učenjak po; venje e podobnimi problemi, ki ga je ljudstvo obsodilo. ,e pc«a z Rurijo. Kdo se Se ne «po služi posebnega nsčins zs ugoto- jih je preučeval Anstarh štiri- Njeaov t0vtriš Junij ni tudi niš mlnit «lMOvitIh Siszonovih da vitev raadalje solncs in mesecs nsjst let poprej, je dognal, da Je Mj y vmke bcdsrije. AU to kumentov, ki so "dokazali", di od zemlje. Njegova metods se je letna celota 365 in četrt dneve . gpravUo v nemiloet pri ljud- 9ta ^ Trockij bUa v dni naslanjala na opazovanje mezece prevelika za sedem minut. On je I tvu in m0ŽAk ti je potem sem kajyrjevega generalnega štaba, - — —i —i. i- —l-~.d-.ii---I ' . .... I Nekaj časa kasneje so se vai do« Igjtišni dokumenti izkazali za ftl» flkst. Vse je bilo ponerejeno. PoČsksjmo nekaj časa — h v kvadraturi. ArisUrh je dobro sestavil prve ssfronomične tebele, prer'ezal nit življenje, vedel, ds obsevs solnce luno, in ki so igrsle Uko vsžno vlogo v'1^ ds mors biti tedaj, kedar je ns- sstronomičnl sgodovini. Njegova | T pol polna, pravokotna do zemlje lunina opazovanje ao ga privedla J . in solnce. Trikotnik, ki ga tvori- na eno najfinejših teoretičnih de- JJJr■* . . . .. ____čn naruspici — to je Katon je bil etrog glede na rimekih ceremo-rekel, da se lahko jo ta tri telesa, mora rej pravokoten. Račun daj dobro znan v geometriji jotem pokazal razdeljo je do aolnce. Po tej metodi je prišel učenjek do zeključke, da je vedel tudi orijo. Pojav nove zvezde svoje zaničevanje do vedeževal- HHHH cev tsfks« norčeval iz popularne ima Rusijs sirovine, ki jih pot« je obrnil-j doktrine 0 ¿loveiki neumrljivosti. buje Ameriks. To dejstvo bo ki solnčna rszdslja osemnajstkret njegovo pozornost se hip e solnca Njema ^ tto v tem oziru bolje ks- kmalu premsgalo vse predaodki sU dvajsetkrat večjs od one med in lune ns zvezde. Z vztrsjnim in kor Klsvdiju in Juniju rsdi Ksj se Rusi brigsjo m diplom» zemljo in^ mesecem. To je veli-1 napornim delom jt »stavil kata-1 veUk; ^ imel) in m0r. I tična prfmanje! Njim je ie u t« . _ --1 ' ' J " nekolika tudi zsstrsn bitk, ker da se čim prej in brez ovir tane jih je dobil, dočim sU onadva Iz- njsva ruski kspitsl z amcrilkhi kanska zmota, saj vendar vemo, log glavnih zvezd, ki jih je bilo de je razdalje med aolncem in j videti nad njegovim obzorjem, ter zemljo štiriztokret večja od nine. Narevnost čudno bi lo, če bi Aristarh mogel v svojih I Vcge največjega razkritja — po-dneh sploh pojmiti tako merilno mladhega ekvinokcija. metodo. Izvor njegove pomote je preden I lu- določil odnosne lege 1069 zvezd. ^^ ^ a ^ ____________ ÎL«JITo Rft ^ p,?yedl0 nje!°" I breT^sakrfnih"'prTdržkoV načela popolnega brezverce. In JuUj Ce-ljudi skcije v| (Pride še prihodnjo sredo.) , . , zsr je bil tip za preidem ns tsdnjegs rimakem ivetu. ffubils vsak svoje. Cezer je izrekel in obrstno. ..........- • 1 e e • Rusijs bo v desetih letih, * goče prej, druga Amerika Iz» prav lahko umeti. Kajti celo dan- velikih ^^ tTezdoznencev, nej danee, ko imamo izvrztno aatro- M yrntm T Evklidovo dobo ter o nomske instrument^, se ne da po menim delovanje eleksandrijekc Aristerhovi metodi' določiti na tanko, kdaj je mesec v kvadratu ga geografa Eratoetena. Najslavnejši njegovih trndov je oni po- ri, to pa zato ne, ker se nikakor ilkuf> g katerim je hotcl itra{lI ne da ugotoviti r opazovanju, kdaj P°ln- I nejše mesto v starodavnem Egip- V Isti dobi je Živel Apolonij. is tu ravno na ekvatorju. Tat prihaja selo počasi is grobo. Luxor, Egipt, 24. dec. — Delav- ljenci drugih evropskih dežel do hodili v Rusijo nameato T Ameriko iskat sreče. To pride kakor hitro »e M rszvijsti induztrijsko življenje < sovjetskih rcpubUksh. T»m A ' . * v izkus, s katerim je hotel lzraču- B 1 J, .__. »{««Šla boaaatvo na svetu ob neperednem Lati Vflikott mIc wmljc. Znano ci. * "t^ ^h LkS ^ Um je organi je mesec nspol mil u hîlf) ^ u»«ro n-ii„i- «treho zlatega beldahina, ki po- ravnm zekiadin in lam je » Saí\i5í krivs munijo fsrsons Tutankeme- saeija. ki bo te ukWe pretal ns, soTveliko"*težavo" "odstranili I v po"rabno bogaztvo. Ampak to i prvi pokrov, toda spodaj sta šc more priti v enem dnevu,« Perge. 'Delsl je v Alek^ndrijt, Po Hipsrhovi «nrti je grike s- ^^ enea lítu. kjer je zsslovel kot velik geome- ttronomija in znenoet utrpele ve- ?? rv , V ' mi 1« 1 ter. Nsjslsvnejši med vsemi sle-liik zastsnek. Mnogi pisciso po-l!l1 teljÄ kot je ^ Notrsnji po- o o Mr. Ivsn Zupan božji volji. Ne je pemikf« bai ¿sto, ki Božiču in Veli ksandrijskimi geometri pe je bil ixloiiall dognsti vzrok temu m]*™ fí^í^ w^ Evklid, ki j. odprl geometrišno tvUUf in bj„ .o podene mnoge J**' ^^ mimo o Božiču in šolo v Alekaandriji okoli L 3O0. La.Uge z. to. MoVebiti nejbolíü «^1 ^^ kL^"1no^;J narrzato ^ ^ pr. Kr. Njegov, slovite propozici- radogje bil to, da je jel Rim tek- d* n*d ^t Lk.™lr"žpotrf. I je v geometriji so mu ustvsrileL0Viu s Alekssndrijo. Rimsko Howtpd C*TXeT prtTÍ' d* P«®^»" lnkirnlran ,pos,r( nje baldahlna bo zelo počeeno delo, ker morajo paziti, da ee ne nega svete. Svoboda v ^2ikTnIP?k^rl.^^ «Uro pletno,| vOehi oplenill Vi potrebščin božičnih tako slavno ime, da ne bo pozab. glavno maat0 je ^..on^ pogulo Ijeno nikoli v razvoju človeške umiko iredišče vaege tedaj zna dru%» nega svete. 8voboda v mislih iu. . . 5e večji matematik od Evklide nazorih se je pe še nadalje ohra-|ki Pokrivs drugo streho je bil Arhimed. ki je nsjvečji mi- nils v egipčsnski prestolici, in slee sterege veke. Rodil se je v rszns possmičns zvezdns opsso Sirakuzi ter prebit tamkaj ekoro vanja ao dokazovala, da še ni iz-vea ¿aa avojega življenja. Prište- Rini! znanstveni duh, in okoli 1.1 vejo ga k alekaandrijakl Šoli, ker! 1^0- po Kr. r. ee je pojevil zed-je šel v Alekzandrijo v evojih nji ln eden najelevnejših grških mladih letih ln tam dovršil avoje aatronomov v Alekaandriji. To je študije pod vodstvom alekaandrij-1 bil alavni Ptol skega Conone pol stoletje "po Kvklidu. Potem se I mnogi pieel. Ime Ptolomej ji bUo|k»k cenah. Pribllšno 70,000 nem je vrnil v evoje rojstno meeto ter zelo razširjeno po Egiptu. Nje se nemudoma lotil znanstvenega f®va največja sesluge je to, da|s1a v okolišu Aseh, kjer eo poku dela. Bil -je vnet prijatelj airaku-|je sbral vso eaenoet svojega čeaalpdi kar največ mogoče igrač, ii v svoje veliko delo trinsjstih | vil .vina ln drugih reči. Ka pe so Belokožni Indijanci. J Rochester, N. T^-Boche«Ut« univerza pošlje dr. HertnandsM Fairehflda, profesorjs t^0*»/ Panamo s namenom, da prouäm slej Se neznano plemf Ind.j«;^ ■ K iictuoii» - — a Nuremberg, Beverske, 24. dec. ki je bsje bele polti in pls^«J — Ns tisoče Bsvsreev in drugih kskor severnjski. To^pi^ ' Mrn^ili Nemcev iz Seksonske ' je ilo čez odkril Richsrd O. Marah « poa voaaivom aieaaanary-1 ou *..vni noiowj. BU pa ni v »eJ° ** kjer eo nekupiii Broockports, toda naU matematika in geómetra žUht i a kraljevako dineatijo iste- vfthko množino igrsč sa otroks in dstkov ni prineeer » ■ •^ i. To je bilo približno okoli ga imena, dasi so to sstrjevsli ¡ drugih stvsri zs prsznlke po niz- ročsl toliko, ds ^ skega kralje Hierone. Iznajden jo bil sloviti Arhimedov vijak, e keterim ao dvigsli vodo s ene Hie- knjig, 1ti so snsne Almsgest. To delo pod imenom w Nemci vračali domov, jih je ns je bilo eveto jsnei Vfiafssde »b* reke Choeumsqu« ln njil^vsj tursjesete nizks. Mo» ^ velike, oeem čevljev Fsirehild, ki odpotuje V*** v januarju, js opr*-^ pisni in kfaemstogrs^k -in! «P kateri si frančiškanii ,«v zanesljivo razbijejo svoje trde i butice, ako se bodo le nadalje zaletavali vanjo. \w «n. j* u.m* .,«14,. —jI preat regla majhna armada i r—. ----- j,. M ronovih ladij. Ko so Rimljsni ob-1 pismo ss sstroaomijo tja do Ko- čeških carinskih urednikov in jim j rati Njegove ekspedicij pernike. in mnoga stoletij je va-1 pobrala vse zavoje. Izvoz fivtt is se ndelefi tudi Ksi*, ^ ^ levai ao^režaike največ s pomoč-|lj*l Ptolomej sa "kaesa vseh a-lcehoelevehlje je prepovedsn. lvrllks. SREDA, *«. DBCEM3RA. 1823. slike IZ NASELBIN. Oray, ^ — naeprot- ,iki S. N. P. J« ne mislijo, da ae-jaj ko je tekma zo nabiranje no vib Člono? končana, bomo dali ro ke aa kril in Čakali, kdaj bo v drugič tak naakok. Na aeji natega društvu Št. 310 w bili dne 9. decembra predlaga-■i trije novi kandidati v članski oddelek. In teko bomq ne streli vedno, da, kadarkoli ee num po-nadi prilika, pojačamo našo podamo jednoto. Rojaki kot bratje jlrvati se «a veda jo, v kaki nevar ^o»ti ao pri njih delu, zato radi pristopajo k podporni or«aniza-eiji. in to Še poaebno k taki, katera jih ne sili izpolnjevati takih beJastoč kot je spoved. Komur so tike reci šc potrebne, gre sam, ni treba, du bi ga še kdo silil v to. Sicer pa mislim, da vsak lahko iivi brez tega- In ravno zore-
  • o delali skozi letof Ne bo ne to težak odgovor, da bomo prav lehko spravili vse prihranke, ko nas zapušča leto. Čo naj Že pišem o dobrotah In nadlogah, naj omenim, kako smo se imeli tu vse leto in še prej, ker ofenziva jc bila žp prejšnje leto ne našo organizacijo M. W. of A. Ne Žalost jc ofenziva tudi uspela iz dveh razlogov: prvič., je PEOSVBTA Kaj takega ecm imel priliko opa-, da ni naš edini smoter, da omo do- «ovatl tukaj ter tudi veliko videl.' ma v kuhinji in pri otrocih. Tudi Ko je bila zadnja atavka ue rasvedrila smo potrebne in upre* polju trdega premoga, sem zaznal, tla so takftf prišli is onih uiojn stavkokazit. Tam ao bili pa drugI na stavki, ko pa je bila stavka končana, ao jo tudi prvi odkurill, odkoder ao prišli. Ni dolgo tega, ko sem bil na potu in videl več stavkokazov v dobro žn»na bol«* n IJvvImvc m" ^ A" Šine in njene zgrešeno taktike. vioene zlasti žene, ki amo itak vodno ssničsvsns. Sejo pri našem društvu ss vr šijo po enkrst v mesecu. Vsaka so lahko utrga enkrat na meeeo in pride k aeji, če nima prav poaeb-nega zadržka. Torej katere še niste, pristopite k društvu, kjer ee vam bo nudilo razvedrilo, in kar je šc nsjvel vredno boate zeva Taka taktika je najbrž valed teg. J* 1 Ç lre?'(,a 88 uvt' ker se nekateri VZl. .7ÜS bretoko disciplina, ker so nekateri bojijo zu evoje vledarstvo. Da se jc razbil 10. distrikt naše organizacije, pa Je Po mojem največ krivo imenova-nje uradnikov in zastopnikov, katero se tu vedno vrši po prijateljih, takih prijateljih, da drže z rnašino, neglede na to, čo jo prav članstvu ali np.* Predaednik našega distrikta je bil imenovau. Ko sc je pričela tu brgonizocijo U. M. W., ga je ime-noval predsednik Lewis, lmeno-vani se je zavedal dobrot službe, ki jo je dobil in ae po teh dobrotah napram dobrotniku tudi ruv-naL Žc lota 1919, ko je bila diatrikt-na konvencija, je bila nekaka kampanja, da bi 16. distrikt takrat vzel — kar je bilo lahko — "check off" z nekoliko procenti odvzete plače. Do tega pa ni prišlo, kajti iz vse taktike jc bilo očividno, da je sam distriktnl predaednik temu največja ovira. Zavedal se je namreč, da bi ne sedel na stolčku, ker po tistim sistemu bi članstvo dobilo volilno pravico in bi rl po svoji volji iz-velilo predsednika. Zavedal so jc, da bi bil na ta način prav težko izvoljen in zagovarjal je, da ostane pri starem, pri nekakem načinu odprte delavnice. Sam sem ga slišal na nekem shodu, ko so mu drugI ugovarjali, kako je zatrjeval, da on zato ni vzel "check of fa", ker je računal na boljšo plačo. Rekel je ,da bi bili za tisoč prikrajšani na plači in povdarjal, da ima Člane, ki bodo gotovo plačali asesment, kar pa se na žalost ni zgodilo, ker med ljudstvom kot je žo rečeno, nista vladale bratstvo in složnost. Med ljudstvom je prevladovala sebičnost. Takoj po tisti konvenciji je drtižbe stopila v tekmo s cdo armado in pričela delovati, da popolnoma vpropaati organizacijo s tem, da je ljudstvo pridobila na svojo stran, Tako jc veČina prenehala plačevati asesment. Tudi rudnike je pričela zapirati, in po-zueje, ko jih je zopet odpiraia, jc gledala, da vpoall samo take, ki so bili nji povolji in ki mo oblju-bili, de ne bodo več plačali ases- la jc ponesrečenec bil sam kriv menta organizaciji. Kdor pa je stal neomajno v vrsti organiziranih rudarjev, se mu js zgodilo, kar mislim, da vsak ve, ne da bi stavil tu še komentsr. Mod slednjimi «em. bil tudi asm, zato aem dobro občutil samovoljnost kompanije. Kakor je bil? rečeno, smo ob- ---jv u., i* >lilltt JIAQ Alt i C, ----- ,v Y , vvvuv, nuiu \JU' Viuenca. Tu zapušča ženo, tri ^f*"1» «Iprto delavnico, kar je _____________bila za to ocla mašina. Res nič •aater in se»trof Pokopali smo z*t0» J« odprta delavnica, nko 14. decembra. Bil jo član ^ 8ta'° ljudstvo ramo 0i, rftmi ¡n ' bi bili vsi složni. A žal ni tako. Ljudstvo je treba držeti nwtva "Aurore", št. 43 8. N. J- »'» večletni redar našega pitvs. Bil jc tudi Član društva ' »1 K. 8. K. J. Društva ao mu «»■ovala krasne vence. NaSe dru-tv" mu jo dalo tudi trak z na-:«"" "Zbogom naš redar, ti U(t društvo Aurora. it. 43 8. N. •f !" Pogreb je bil v oskrbi *a društev. \ [Pokojni lirdajs 'je bil mirnega in splošno priljubljen pri kancih. Njegovi soprogi in otro J izrekam sožaljc.-KOMI, ki še niste pri podpor-■ organ;zacijah, ste imeli pri 10 »*idnji« videti, koliko eo *ma društva in koliko ee bH ^brstje za svojim umrlim Wf»n stopite v podporne orge «tem dokažete, de sc J«« u stvar, katera je voeke-n'r»l»hodno potrebna. PHpero-LV4m ». N. P. J., ketera vam 1 » tem oziru najboljše n Preskrbljeni boste ss W*} t leznl, nesraio v slučaju J V Vflii «»«jbližji sorodniki. ' 1 inkim pozdravom t -*«at 8ile, prçdaednik društva ■Aur'i" št. 43. F***. W. Va.i— Vsekakor je ¿ "'«J izrazim o potekileU, ^ nagiba k ssdnjemu iz- ,7 * gospoda si pr'dn<> ¡ v»dsnde, iztisnjene od ffk,'*a ljudstva. Koliko pa jih ¡L1®* nd deUvsif Kar vsi od ^ imamo sešteti aa tiaU ki ssso sU ki nI v orgs- nizaciji z silo ,drugače ima vsak izgovore. Posameznik se izgovar-ja: Kaj mi hoče organizacija in drugi zopet: Kaj mi bolje, da dam za žganje ... 8 temi dejstvi aem prišel do prepričanje, da kjer je le mogoče je treba zahtevati sistem j>obiranja organizaeijskcga sacsments v kompanijskili ura-dih. £e bi bili mi takrat dobili eietem odtrgavanje aaeamente pri plači, to je da bi dobili "check off", smelo lahko trdim, da bi bili danes imeli organizacijo. Morda bi bili izgubili kak lokal, a veČino bi bili obdržali iu prav v tem okraju bi bila stavka izpadla drugače. Bil je proator, da niso prišli iz njega, ko je bile stavka napovedana, če pa bi Imeli "check off", vem, da bi zastavkali in do bili za stsvko še druge. Če bi imeli "check off", bi tudi ne bilo toliko šikaniranja iu delovanja proti organisaciji od štreni družb. Zeto spelirsm na vse delegate na prihodnji konvenciji, da delujejo na principih progreeivnlh majnarjev, ker oni imajo, kakor sem videl, ns njih programu, ds se vsi uradniki in zsstopnlki volijo po ljudstvu, ne pe ds je kdo imenovsn. Imenovanje na i enkrat ss vselej Izgine iz demokratičnih orgsnlzscij, ker |«to je diktatura posameznikov. Tudi naj ee uvede v organizacijo boljše diaciplfna. ne teko kot je sedsj, če kje zs stavkajo ss boljšo plslo sii u priznanje unije, pa • pridejo iz drugih unijskih maju atavkobazf« V...V,..., jo rasilla T usa «ISOl- - , . , T - -,— plina, kot jo izvršuje rudarska P??1* ,voje druilD0 M unija? Oledatl je treba, da se uve- ^^ nezgode. da ao da rudarjem pouk nc pa ae jih pumpa z neslanostmi kot vrši mašina v iurnelu, kar žo presegi vse meje. Največji sovražnik bi ue mogel uganjati takega poba-linetvg kot ga vrši mašina nad Članstvom. Pregovor 8 pozdravom I — Tajnioa. vsaka reč traja začasno in tako tudi upam, da bo prihodnja delo-gacija dala odslovno lekcijo faem, ki so jo že zdavnaj zaslužili. Če se ne bo zgodilo tistim, kar že davno zaslužijo, sc zna zgoditi, da bodo pognali Še nekaj distrlktov, ki so bili med vojno organizirani. Pazite sedaj, ker po toči je prepozno zvoniti. Tudi tu ae zdaj je zijo nad Levvisom, prej so ga pe hvalili, da je možak. Kdor ae je drznil kaj reči proti, ae jc vse nad njim jezilo, da jo radikalee in vpili so, da radikalci hočejo zdrobiti unijo. Kratkovidne!! zdaj vidijo, kdo jo je zdrobil in jih vrgel na cesto v največji krizi. Če je že morala biti stavka odpokll* cona, zakuj ni bila pred par meseci, ko je bila Še bolja prosperi-teta in je bilo loŽjo dobiti delo. Stavka pa jc bila preklicana v največji nezaposlenosti z zatrdi-lom, da morajo družbe vsem dati delo nazaj, kdorkoli jo pri njih prej delul. Ako pa kdo nc dobi delu nazaj, naj ao javi distriktne-mu predsedniku. Kaj namerava on storiti, no vem, znano mi je pač toliko, da unija se prej, ko «mo imeli odprto delavnico, ni mogl» ničesar ukazati druŽbt. Morda miali poklicati nazaj na stavko tiste, ki sc opravljali delo med stavko. Čc uiiali to, ae moti. Kaj drugega bi mogel napraviu tukajšnji družbi, ue vem. V zadnjem preklicu atavke je jaano po-vedano, da je igrala mošnja, saj bodo o tem. 2o čivkali vrabci po strehah. Čitatcljl naj pri tem ne mislijo, da jo družba nazaj vpo-slila vse stavkarje, in tudi ne, da je bilo kaj storjeno v njih prid od strani predsednika. Zaveden delavec bo moral s trebuhom za kruhom drugam, kot nam pravi pregovor. - Apeliram na vas rudarje, orga-nizirane ali neorganizirane, da se naročijo ua list "The Progressive Miner", ker ts list se bori proti Lcvvisovi niašinl. Dolžnost vsake, ga zavednega Yudarjo je, da podpira progreeivre ako hočemo kdaj pomesti iz noše organizacijo. List je tiskan v šestih jezikih in pove vaako zakulisno kupčijo, ki ko Iz-vrši po nozedtfjaškcm vodstvu v organizaciji. List stane le dolar na leto in izhaja vsak mesec. ~ Jenjati moram, dasi bi imel še veliko, ker se bojim, da bi ne pri-šel tja, kjer jc niir in pokoj, ter bi ee dopis no spremenil v pepel, to je, da bi ne Šel v uredniški koš in bil putem častno sežgan. V dopisih sem namreč tudi precej trd iu okoren. JI koncu Še pozdrav-Ijoni vse napredno misije de-lovec ter Želim v sem srečno Novo leto. — Tony Oeredker. LoweUviUe, Ohio. — Društvo Proleterec, št. 37 S. N. P. J., j| tkleullo ne sednjl eejl, de poviša tajniku plačo od $1 ne $2 meacč-I no, blagajniku pa $1, da pomaga pravi, da| tajniku, kor društvene rasmere to Livingston, 01. - Ne bom pisal dosti o delavskih razmerah, k rt je skoro vsakemu rojaku znano, ki zasleduje Met, kake ao leto« razmere po premogovnikih. De-lamo sedaj tako, da nam krampi in lopate ne strohn« v rovu. Rojakom hoditi sem za delom, ne ovc-tujem, ker sc težko dobi, pa« pa «vetnjem rojakom iz bližnjih na-selbin, naj pridejo k Veselici, ki jo je sklenilo prirediti društvo št. 1H> 8. N. P. J. ~ J. W. fprinffield, 01. — Na seji dne 9. decembra smo članice društva "Zmag onoana krona", št. ]84 sklenile, da pričnemo a kampanjo za nabiranje novih članic. Za nevoprietople ae plača pristopnina is društvene blagajne. Torej pozor, rojakinje. Poalužite ae lepe prilike. Katera še ni pri društvu, lahko prlttopl, ker pristopnina vas ne stane niti centa. Prilika ae nudi rojakinjam tri me«eee, namreč januarja, febru- tahtevajo. Za zborovanje je treba štiri dolerje meaečno, kar plača mo za proator. Valed teh otročkov jo društvo primorano povišati prispevke v društveno blagejno od 10 ne 35 centov, ker oe tudi vsi nazvoči člsnl ns seji privolili. Noj torej upoitevsjo to tisti, ki niso prišli ns sejo Društvo Prolstsreo je bilo med pt-vimi, ko se je ustsnovils Slo. vensko noroduo podporno jednoto, po šc donee nimamo društvene sestave, kar je nckej žalostnega Naj torej bratom In acetram no bo žal, ako rodi povečenega o»ei menttt oataue meaečno kak dolar v blogojni v ta namen. To je Še daleč premalo, oko ne bomo lo kaj drugega ukrenili. Člene, ki še nlmejo društvenih znokov in regollj, pozivom, da ec zglooijo no prihodnji eejl, de jih skupno naroČimo, ker late mora imeti vsak član. Zostovs nimamo in po^cg jo ie polovioe članov brez znakov in regollj, ker reblmo, še se društvo korporetlvno udeleli kake prireditve sli pogrebs. Zdsj jc čss, ds neksj ukrenemo, ker društvo je ssdnjl dve leti razcvetelo kakor še nikder tega, odkar obatoja. Društvo iteje namreč 40 členov. Bratje noj upoštevajo vse gornje. Vsem bratom in aeetram veeelo Novo leto. — Peter Mlglid, tej- nik. U Selle, 01. — Kakor je bilo poročeno, obhaja društvo Triglov ¡L 2 ovojo dvajsetletnloo dne 31. decembra, to je no Silveotrov ve-čor v Slovenskem narodnem domu ob pol osmih svečer. Ds bo slovnost toliko večjo, ponovi društvo "gode" igro "Isbirčns na-vesta". No Zahvalni dan js nsm-reč dcževslo in veliko občinstva ae ni moglo udeležiti. To dejstvo pe ne sme zadržati doma tistih, ki ao že videli Igro, ker to pot bodo razen igre še druge znomanitosti. Med dejanji bo vsakovrstno petje, katerega oo nekateri ssdnjič zelo pogrešsli. Društvo "Bofo" bo imelo us razpolago Ae AO funtov moke, 2—1 šunke in 3—3 funte keve, Pred igro bo govoril glavni predsednik Slovenske narodne podporne jednote, br. Vineent Cainkar ter vem bo razlolil pomen dvajsetletnice društvo. Pod odrom bomo zalagali prazne želodce, zo kar bo skrbel naš kuhar Viktor, in gaeili žejo. Vabljeni ste vsi Slovenci od blizu in daleč, do no« poselite ta večer In z nami vred pričakate novo leto, katero upajmo, do bo boljšo kot je bilo to, ki odhaja od nos. Voščim vsemu članstvu H. N. P. J. erečno in veeelo Novo lete. — Pred MalgaJ, arje in merea. MoJo želja Je, kjer ------------------------ je ienako druilvo, de bi h-neke rrtHr. Vstopalae je éOe, ieaek pristopila k ženskim društvom, ae k moškim. Tsdi ženske pot rebájeme pouke in apoznovonjo svete, kar pa nsm je hejbolj omogočeno v naših laetnik društvih. Soj «ca- Benld, 01. - Precej čssa js že minilo, kar rojaki niao brsli nobenega dopisa is našo naselbine. Temu je vzrok, ker sploh nimamo posebnosti poročati in zrsvcn tega nas tudi d! tu veliko Sloven-«ev. Več pa je bratov Hrvatov, ki oe precej dobro razumejo s a«-mi. Vsi so tudi pri nsšam drušim ter ao z njim prav zadoveljaf. Tako imamo v kratkem i ae dalo o/.Uravitl, ee bi takoj v raectku liolezni bol nik čutil hudo bolečino kot se ruti pri akutnem slepiču nI i pri žolč nih kamnih. V trebuhu imumo celo \ rsto različnih organov, ki lahko ohole. Imamo želodec, i-reva., jetra, vranico, trebušno slino\ ko (puii-eroaa) obuti ,vodno ccvkc, .sceni mehur, notranja spolovila, razne mrene, žile, živce, žlere in tnko dalje, ('e ne eno tili drugo izmed teh vname — boli Želodec, kot pnmtno v navadni govorici, lu v remiiel, skoroda pri vseh različnih \ not jih v trebuhu človek čuti bo-leOine okoli i< lodca; r«ubi hlu*t «Io jedi, ima alabo prebavo^n 1 uho dalje, /»to moramo luti juko oprezni. pridno obdoliitun želmlee »nm kake nspske. V člankih sem ir (»menjal, da je šelodee »mil malokdaj bolan. Pri mladih lju-deli dobimo iilje»a. pri starejših l»n rak. To n»a skoro e«lmi primarni holenii V iclodeu. M"PoAsa in veliko potrpeiljl voati. Takoj v pričetku bi sc veli ko teh l>olnikov pozdravilo, če bi si vzeli počitek in pazili na hro no. Navadno so pa uljesa zastarajo, rane v želodcu postanejo kronične, iln jih je težko ozdraviti slično kot stare "fluae" na nogah ' Vuricosc ulcers). Zsto je svetovati bolnikom, pri katerih je bolezen spoznana kot uljess, da se prično temeljito zdraviti. Ce imate runo na roki traja zdravljenje najmanj en teden ali dlje. V želodcu pa imate razne soke in hrano ter premikanje organa, kar vse podaljša celltcv. Za nova uljema . najmanj Kol nik bi moral ostati doma, večinoma v postelji, Živeti aamo ob vodi In mleku prvi teden in le pogasi pridevati težje jedi. Koliko tnkih bolnikov pa moremo spra- uljesa zdraviti takoj spnega z zdravili "' O raku v Želodcu ne bom piaaL Marsikateri kroničen bolnik bi začel misliti, da tndi on boleha na* tej neozdravljivi bolezni. Prime se ljudi nad 40 let in je med našimi rojaki še redka. Pravljice o mehiški revoluciji. Washington, D. 0. (Federated Press.) — Mehiška svoboda je vasna, in militaristiČni poizkus, strmoglaviti delavsko republiko, se je izjalovil, pravi Roberto Ha-barman, ki jc bil poprej dopianik radikalnega tiska v Mehiki in jc sedaj dospel semkaj, da pove a meriškim delavcem resnico o re-volti in dobi ameriško delavstvo za vzpostavitev miru za svojo deželo., -• j Takojšna posledica njegovega obiska v Waahingtonu je bila to, da so bili vsi organizatorji Ameriške delavake federacije, mednarodne zveze strojnikov in drobiti delavskih organizacij po pristaniščih Združenih držav obveščeni, naj nemudoma preiščejo in naznanijo pošUjatev orožja ih mu-nicije, namenjene upornim silam Mehiki. Po ameriški zvezni postavi je pošiljanje orožja in mu-nicije silsm, ki poizkušajo strmoglaviti vlado prijateljske dežele, zločin. Samuel Oompers je na predvečer svojega odhoda v Panamo, kjer so razmere vladnih delavcev naravnost škandalozne, izdal izjavo, v kateri pravi, da se ameri-jiko delavstvo zavezuje po vsen svojih močeh pomagati mehiškim delavcem, ki ao pod praporom predaednika Obregona. Strojniški voditelj Wm. H. Johnston je dejal, da se v tej po-itični smernici popolnoma atri-nja z Oomperaom, in da bo njegova organizacija po vseh svojih močeh podpirala delavsko pravdo v inozemstvu in doma. Haberman je povedal zgodbo o reakeijonamih intrigah, v katerih so hoteli generali Sanchez, Maycotte in Estrada pod krinko de la Huerte strmoglaviti Obredi ono v o vlado. Potem so se nameravali otresti de la Huerte, ustanoviti diktaturo in vladati somi l5m kongresa in odgovornega ka» bineta. De la Huerta se je dal speljati na led. In tako je zagovarjal protistavkovno postavo in izpodbijal razlastitveno akcijo, ^ci je v smislu nanovo sprejete usta ve za razdelitev zemlje med kme te. Najprej so militarist dali u smrtiti predsednike peterih unij v Orizabi in druge pa v Jalagi In Vera Cruzu. Takoj izpočetka se je oglasilo 14,000 delavcev v Pn ebli za vojaško službo, čeprav niso imeli nobenega orožja pri rokah. Praznih rok so bili priprav ljeni udAriti na upornike. Sedaj se urijo in vežbajo v orožju kakor skoro vsi unijski delavci po Mehiki, in vrste kapitalističnih hlapcev se redčijo in krčijo dan za dnem boljinbolj. Kakor v kri zi pred tremi leti tako bodo tudi sedaj določili usodo mehiške republike organizirani delavci. Haberman je odšel odtukaj New York, kjer se Koty posvetovati z delavskimi unijaši. 9:36. ko bo volitev odbora za prihodnje leto 1934. Seja se vrši pri sodrugu Johnu Juvanru ns Ander-son St. Vabim tudi druae rojake, ki fte niso člsrti socialistične stranke, da pristopijo v naš klub. Na svidenje!— Frank Bregar. tajnik klubs. tografa premikajočih se slik. Z njo pojde tudi profe*>r s Smith-sonovegs zavoda O. h. Baer. Pa tudi profeaor Breder z ameriškega naravoalovnega nffuzeja se ji nsmersva pridružiti. n , „ o t,h belokožnih diskih pri-povodujejo, da imajo osem Cev-1 d„ M da ge ijvanred. hov dplge loke, ki so tako silni M v nedeljo dne 30. decembra | 1923 ob 10. dopoldne v italijanski dvorani v Ridgwsyju, Ps.. ker se morajo vršiti splošne volitve» Torej ns svidenje v nedeljo dne 30. decrmbra. Z bratskim pozdravom! — John Klančar, predsednik. in močni, da je trebh obeh človeških rok z* izprožitev puščic. • Francoska bojna zračna ladja ima smolo. Pariz, 24. dec. — Veliki franco-aki bojni zrakoplov "Dixmude", ki se je vračal z zračnega križarjenja nad južnim Alširom, sc je včeraj v hudem viharju pokvaril in danes blodi nekod nad severno Afriko. Petdeset čaatnikov je na la41>. Zrakoplov je toliko pokvarjen, da ga ni mogoče kon-Ubirati in spustitev na tla se ne more izvršiti. IGRE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. In proMs zabava * snoridcte in se spoznamo nuilo po-liiližje. Začetek zabave je ob sedmih zvečer, o koncu ps ne morem povedati. Mislim da bo konec, kdar bo kdo hotel. Bratje in sestre druš-tvs it. 96, pridite. Vabimo vas o-menjenega večera. Zs prigrisek in mords še ks| drugega bo preskrbljeno; veseličnl odbor. — J. uopoldne v navsdnih prostorih na Frontenacu, Ksns. Ns zsdnji seji je bilo sklenjeno, da se bo prlhod- hMH bc ijei vršila Hi odbor sa nabavo nove zastave. v februarju. Ker je nja bil izvoljen na zadnji seji, mnenja, da je boljše, če se seja prestavi na drugo nedeljo v januarju in seja četrto nedeljo v februarju odpade, torej društva, katerih se to tiče, so na-prošena, ds to upoštevslo. Na tel seji bo podal odbor, kateri je bil izvoljen za nabavo nove zsstsve, svoje poročilo. Dslje bo rszprsva glede prvomajniške veselice. Druš-oc ijo svojim zastopni' kom ali nsj zsstavni odbor ssm 1 tva nsj nsr< ili nspravl veselico na prvega msjs, sli katero društvo nsj stvar prevzame. Dalje bodo tudi volitve zastavnegs odbora za leto 1924 1925. Sejs e torej važna. Vssko društvo nsj pošlje zsstopnlks, da sa bo mogla stvsr točno izvršiti, Zs zastavni odbor — Frank Cetnatar, tajnik. Barrackuille, W. Va. — Društvo Radni napredak, št. 431 -v Rarrack villu bo obdriavslo velik shod dne januarja 1924 (Novo leto) skd paj z odsekom št. l448 Narodne lirvatske zajednice v U. M. W. of A. dvorani. Shod prične ob eni po->oldne in bo trajal vsedo 12 ponori. f.ovoril bo F. Preveden, urednik Radnika" iz Chlcaga. UI., v hrvaškem jeziku in nastopil bo tudi govornik v angleškem jeziku. Po godb bo ples vse do polnoči pri dobri godbi. i Pozvani so vsi brstje iz te okoli ce, ds nas posetijo v velikem Številu. zs kar bomo v enakem slučs-u gledali, ds jim povrnem«}. Zs dobro postrežbo Jamči odbor. — Matt Tonkoulč, tajmk društva št 431. BBLO INDIJANSKO PLIMI. Eochastar, N. Y. — Rochester-ska univerza bo poslala svojega profesorja zji geologijo drja. Her mana L. Fairchilda na ekspedi cijo, ki se odpravi na pot v pr vem tednu'meseca januarja na obisk k belokožhim Indijancem v Panami, kakor je javnost zazna la v soboto. Vodja tiste ckspedicijc Ricbsrd O. M Clinton, Ind: — Poživljam sodru ge kluba št. 41 J. S. Z., da se ude cžijo prihodnje seje zadnjo nedeljo v mesecu,, namreč 30. decembra ob Canotoburg, Pa. — Naznanjsm člsnom društva Postojnsks jsrna, Št. 138, da se bo vršils društvena veselica dne 29. decembra 1923 v društveni dvorsni. Igrali bodo hrvaški tambursši iz Mesdowlandsa, Pa. Za dober prigrizek in vse dru go potrebno bo skrbel odbor, ki le ss to izvoljen. Torej bratje in sestre. pridite vsi, kajti zabave bo veliko. Za plesaželjne bodo že poskrbeli naši tammiraši. — Z bratskim pozdravom! — Jakob Pavčič, tajnik. Primroae, Pa. — Dne 16. decembra ]e društvo Narodni cvet, št. 231 na svoji redni seli sklenilo, da se priredi letna veselica v soboto zve čer dne 12. janusrjo 1924 v prostorih brsts Jožefe Kalans v Prlmro-su, Pa. Uljudno vabimo vss cenjene dru štvs iz Midvssvjs, Pa., Southway|a, Pa., kakor tudi posamezne rojake, da se udeležijo naše prirejiltvc. "" priliki bomo tudi mi upoštevali njih vsbils in se odzvsli. Igrala nam bo izvrstna godbs in za naj boljšo postrežbo bo skrbel za to Iz voljeni odbor. Vstopnina zs moške (dvojics) le gl, zs ženske ssme po 25c. Torej na svidenje! — J., tajnik. RAZNA NAZNANILA. Bear Creek. llonl.» f,|aiM društva Slovenski sinovi", ¡tt, i naznanjam, da bo meseca janim .»0 centov asesnienta /a \saL( člana v društveno bl;ig;ijnu Tony Miller, tajnik. 11 .Pri|rt« Ljubljana . it GirardM Ohio, kite« članstva ie priskočilo na non in ses4—1----J ■ Younqttown, Ohio. hvala društvu SNPJ. v član s meni in Šesterlm neodraWeifmw trokom. Moj soprog Frank Kikrl že bolan skoraj tri in pol teta česar vsakdo lahko vidi. kako ti ko ml Je izhajati, ker ni niko da bi kaj zaslužil. Darovali so deči: Po dolarju: Andy Jančar, Anli Dobrovolc, Peter Juklevich, Kfr nand Sile, Anton Jelene, Jom Cigolle, Leo Uon, Joe Čopič, Arn Kervlnd,* Joe Coban, Matija I.cij vic In Fqgnk Zalokur; _ po 50c: Frank Lužar, Andy Di Mary Selac, John Jevančič, Jot Rekarič, Nikolaj Kišič. MstU Tužsr, Toni Segina, John ( ij Ignac Račič. Frančiška Ura« Louis Rlažič in Tony Hus; po 25c: Frank PintariČ, Umek in Angelo Kuzman. Voščim vsem srečno Novo leta — Bote Kikel. POZIV. Hartford, Ark. — Prosim nm Johna Cimcrmana, da mi nemudi ma sporoči o zadevi blagajne. 0 jc izročil $17, ko je pustil taj stvo društva št.. 219, Joe Hribi pa je povedal, da ni dobil nikak ga denarja. Kot tajnik moraui I vedeti za ta denar, ker je Ust dfl št v a št. 219, SNPJ. Prosim ia p jasnilo do 13. januarja 1924. -Frank Btimac, Hartford, Ar| R. 1. — Box 157 Waukegan, lil. — Samostojni in izobraževslnl klub za Waukegan in No. Chicago vprizorl v nedeljo dne 30. decembra veliko narodno igro v petih dejanjih "Revček Andrej-čfk". Igralci se trudijo, dr bo občinstvo zadovoljno in klub se ni u-strašil stroškov, da bo vpflzoritcv kolikor mogoče dobro izpadla. Začetek Je ob dveh popoldne. Vstopnina je 50c za odrasle in 15c za o-troke. Rojaki iz Waukcgana in No. Chlcaga so uljudno vabljeni, da nas tega dne nosetljo v obilnem številu v Slovenskem narodnem domu. Nikomur ne bo žal. ker je sam* Igra vredna denarja. Po igri pa Je ples KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. h ^^^^^^^^^ ...nrsh iz Brockporta jo /nsle- a v želodcu bi rekel da se je tre-|dil 1ÍBt0 ,fmc t

    1- kJ of Msgne*ia" ali ^la blksrbonst .<0 ml je r„kelf ^ (llaking S«»ds), ki polsjšs peklino drmo j0h ^ Chuelinmsque m deloma bidcčlne. Bolnik misli,! k(lr ntjdalj mogoée na «'rolnih," je da stvar ni nevarna in dela dalje.I,]eju| ¿r. Fairchild. Pri delu ae pripogiba, napenja mi- -\t bregovih te reke bomo \r-¿leo. «e utru«li, hitro poj* svoje »ai svoje dejo. Tsmkaj pojde od-nav sedicija bo vseU s sabo fo- Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. S lorensko-angleška sloVnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda verba. Cena $2.00 s poštnino vred.. Jimmie Higfina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariiata za časa velike vojne. Trda vezoa. Cena $1.00 s poštnino vred. . ZajedalcL Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogeneziie. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoee naturne zakone in poka-zuje, kako se splošni razvoj ponavlia pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba.. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve kniigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolar,io. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev. Vredne sol Naročbe, s katerimi je poslati' denar, sprejema Književna Matica 26S7-8Í So. Lawndale A*e„ Chicago, IU. V Mloirt Imam Jedila« diUv«. KntJr« JWmmots kavo lir Importir««» d« adravlU, katara priporoči mtt. X« 5 a v knjigi ^ DOMAČI ZDRAVNIK PlliU po brnplatnl Mitlk, v ki(«rm| na kratko popisana vttka raitlint u ki M rabi. SUHO caozojc IN DSUGl SADU Mala ima griba fraadj«. btki« M funtov .......................I« Mutfaatal groadi«. bakia »0 funtov. Cm« fraaSJa. Sabala Ja n*. takt SO funtov ....................*S Pt«« v knuMaliiib. baksa 110 funtov .IU Orlajavt Ja«o4«, vr«„., pot»»«?* SR SS*» « àlj« v saamkah. V moll abéiral knj«"^ ]Ji ¿. Joba vaakovrr.ni» jj «Îli/Tl sni«! kakor tudi Pilita ao moi MM* Vaia J. ALE5. 6223 Glaaa A*«1*04' CLEVELAND. O. | SREDA, t». DECEMBRA, 192« PK08VBTA Death Claims ..............................9 4,1 < Transfer of I6',fe receipts......................1,44 Total Disbursement» ,............ Balance .««..«.«.*.,,...«..■•«,. LEDGER ASSETS Book valua of bonda and atocka..............990,51 Deposits In trust companlea and banka not on Intarsst *,>,«<,,,<**..«...«.*..«««»«..« ft,11 Total Lsdfar A«a«U .............. NON-LEDCER ASSETS Intereat and ranta dua aad accrued.......... Assessments actually collected by Subordinate Lodges not yet turned over to Supremo Ledge Groaa Aaasta .«.•.•••*•..*•*••••••• Total Admitted Aaaata.............. LIABILITIES Death Claima due and unpaid (S) ............9 7( Total Liabllltlaa ............ SCHEDULE OF BOND« OWNED Municipal Bonda Rate of Interest Book Valua North Dakota Real Batata........9% 9 49,7&0.0< Howard County, Texaa..........8H 87,910.91 Chester County, Taxaa..........BH 17,199.91 Valley County, Montana.........ft 14,776.01 Vaugh School Dlatrlct, New Mexico 0 19,071.61 Jonesville School Dlatrlct, La.....ft 28,72ft.S< Juab County, Utah.............. 0 21,966.01 Howard County, Arkansas......«.ft 12.176.Si Polnaett County, Arkanaaa.......ft 9,97S.6< Petera Creek Townahip, Stokes County, North Caroline. .9 4.991.41 Harlingen, Texaa...............6 84.ft7R.Oi Wlnnett, Montana..............ft 68,000.01 Thermopolis, Wyoming..........ft 0,990.0« Tarpon Sprinn, Florida.....«..».6 48,600.0« Tangipahoa, Pariah, La...........6 37.ft00.0i San Patrleo, Texas..............6V* 19,800.0« Pinckney Township, So. Caroline, .ft 29,487.6« Brevard County, Florida.........6 84,212.6« Sumter County, Florida..........ft 86,860.0 Claxton, Georgia............... ft 6,000.0« Rosedale School, 8. D............7 8,084.0: West Mantasas Drain and Water. Illinois............ft 9,900.0 Town of Williams, Corsmsna County. Arlsons..............9 9,918.9« Village of Clayton, Union County, New Mexico........,.9 10,976.0« Hidalgo County; Texaa..........6Vt 81,616.6« Miami Cons. Dst., Ohio..........64 10,819.0 Capt. Pond Drg. Dst., III.... •. tm.1 16,786.0 Holmes County, Mississippi...., ,6 88,880.0 Los Indos, Texas...............ft • 80,800.0 Miami, Ariaona ................ ft 40,800.0 Robatown. Taxaa................ ft 99,700.0 Willacy County, Taxaa....,.....0 49,800.0 Bonnera Ferry, Idaho........... .ft 19,000.0 De Soto County, Florida.........ft 29,000.0 Bradford County, Florida........ft 8ft.ft02.ft' Lake Worth. Florida............0 99,799.9 Conrad, Montana...............ft 86,900.9 R»*oves County, Taxaa...........6H .14,619.9 Willlston, North Dakota..........ft 10,000.0 Hamlet, North Caroline...*.....6 10,897.9 Moora Haven, Florida...........0 14,489.8 Putmen Tounty, Florida.........ft 27,428.2 Golden Valley County. Montana..« 10,949.9 Okeechobee County, Florida......ft 6,171.7 Ball County, Texas..............6 10,000.0 Lake Coanty, Florida............0 84,002.4 Pasco County, Florida...........6 89,000.0« Liberty County, Texas..........t% 81,460.1 Enoxvllle, Tennessee.,..........ft 92,684.0 TeUl Municipal Bonds..........91,lit,819.9« Liberty Bonda 2nd Converted.................4\4 ' 9 10,000.0 8rd Issue .....................4 »4 9ft.4«8.7 4th lsaue .....................414 69,000.0 2nd Registered ................4 6,000.0 4th Registered .............., .4\4 9,000,0 Total Liberty Bonda....,..,... .8 179,468.7 Total Securities ................ 91,922.792.2 BONDS OWNED BY JUVENILE DEPARTMENT Securities • Rate of Interest Book Value School Dst., No. 94, Cook County, Illinois..........9 9 2,104.40 9 Vaugh, New York..............6 9,686.60 Lake View....................ft 4,920.70 Mlnot, N. D., Hch. illdg...........5 20,000.0« Jasper County, III., Capt. Pond..ft 0,027.80 Liberty Bonds, 3rd Reg..........4'i> o 686 00 Liberty Bonda, 3rd Issue.........4 County of Shelby, Texas, Road Bond I)ist. No. 6........f»H 18,126.84 Yell County, Arkansas..........ft'* 10,296.00 Hardin County, Texaa...........9 10,000.00 Total Bonds..,.•.••».,«•«.»• «.9 90.936.64 „ | Oslabelost, naduhe. bronkite. ka> ielj la vse pljtttae. ter fteledtae ae rednosti se «Bdraelja doma e te«, «a Vlivate Is Celbega Impor* tleeal Dr. F. J, limanevskr "SVETE GORE CAJ" Celoviti esraval sallMnl laj, ««sle«' im imm «Irsvll*. tireaUjvme baba Salea «ta bolel — M*b*alts u taj le «srn S» a4U«la. Tl.ula bulnlbav 4upe> vsluja baba m es4ravall |>u vlivanje le« se, ke »Jim nI»» pomseala «trum a4rs» vile. Najvllja aeirsSat raealav kril Je kit Sadalja» laaajtllulju m imiimIu Lmm XIII v »rltnanja •• va)lba <*.lo bolnim UuSvet. Na Ireli« val Salalj». 1'ilita le 4aaaa. reSljamu paltiiiav pro.ta m 11.10 savej. NmIuv |ei SIMANOVSKV. DSmtmm r»rrv, Pe. tPtbe Ca.) Cotnpany, 1333 So. Aabland Ave,, Chieago, 111. Poleg toga pa Imej-te Trlncrjevo zdravilno grenko vino pri rokah ako« bofti*ne prai* nlke 1 Če v«! lelodee nI v dobrem redu, n« morete biti dobre volje. Trinerjevo «dravllno grenko vino jo jamatvo aa to, lato pouienjai Veaele Božično praznike! Adv.) ; i 790.00 Par Value 90,000.00 40,000 00 - 19,000.00 18,000.00 20,000.00 84,600.00 28,000.00 19,000.00 11,000.00 ' 6,000.00 tft.ooo.oo 68.000.00 10.00O.00 \0,0oo.oo 10,000.00 20,000.00 26,000.00 86,000.00 26,000.00 6,000.00 r 7,600.00 t ; 10,000.00 \ i 9,000,00 • 10,000.00 RMS0.00 10,000.00 18,000.00 89,000.00 . 20,000.00 J 40,000.00 " SS.OoO.OO j 40,900.00 ( 19,()ii0.«0 • 20,000.00 , ÜMOO.UO ¿16,000.00 I 86,000.00 I 86.0OO.0O i 10,000.00 NOVI NASLOV ! Uradna ere aei 4aav*a e4 It—I \ ! ! era ea*. vltavll aaSalie. Peel.. sra4a le salmta »vala« a4 1 i > t Se I JO. ; DR. JOS. V. GRAHEK ; Phyelelaa aad Surteaa ! 80S Amerlaen Stete Bank Bldf. ! ! 000 Greet St. at Slath Ave., ' PITTSBURGH. PA. |H499>»>9»4M>»W99W|! HARMONIKA Lubaaovega dela kot nova i 43 glaaovl ln 13 baaovl k romat lina, preti vojni luaterljal, cena je »amo 965.00. Druge popolnoma nove tri ln Itlri vratna 2x in 3* uglalene, oena od $65.00 do $85.00. Briljantno ln dljamantne rlnke od $20.00 do $300.00. , Vse aem prineael 6 aeboj li sta-rega kraja pred kratkem, kdor bi nt bil aadovoljen, mu vrnem denar. Pri meni ai lahko uaroJlte vae, kar aploh potrebujete. Tudi vam pomagam dobiti vnlega prijatelja, ali aorodnlka ia starega kraja, ie prav ao ie vae prolnje odpovedale. UO BTRUKSL, 070 R14gowood Avo., Rrooklyn, M, T. ZASTONJ VSEM, KI TRPE VSLED REVMATIZMA. ZASTONJ —NA NASE STR09RE Ml M verelama «lil an»«a ••»la e ea-■M, eelljito esm vele Ima le eealavi Ml a tekaj seSIJama v»«raa »a |*»bel*Je «tea (.rmio ea esl« atralba. Siallae lih |« I. »alravala a ta »..».. ea»»«l«u «te. mala matala. Na apu.tlt* le etlllSa aha l*>lta ea ie«mellamu. rilllX 4R UANBat Plaaaant Method Co., P. 8, 8824 N. Ashland Ave., Cklea«e, III. RAeaevea, krlajevee, eadjevae, skel, beerben sllvevee, lid., lid. Kee uele tek eiaSelk ebesev ertaieee ee . a sslae l*4*leea Was slSaballlea I'lJaS*. Seje MilaeU Serve le ekea, Je naJWalJle vryU le maOee. ftalmvajie se s Sama eeerevljee« HieSa im elskl eeel. Ml vem imlljama aa imjui atablaelaa he* tees vrau kail ss kerve le abes, 4evalJ se II selae »IJs's. ufcaj ke 4aM»e e« vee ekaeraaai ell palul Maeey Or4ar Se svate lll.ll. Narallta ubaj la ss* 4*veUite Mam sake s Oiste te prijea« ae lernt« siJele e kelerl vasu, Ss Ja 4abv» m HU. Peslu, 4a «maalta katare vrste ••lita. TI ekeal ss reblje la ae krae elbelMUles eljala. Marvel Extracta Company Bea 388, Depl. P. I., Hoaeelead.Pa. 9 10.000,00 100,000.00 69,000.00 6,000.00 9,000.00 9 189,000 00 JAVNI NOTAR, Raeas 800 Bebeerell Bid«., PITTSBURGH, PA. iNaspiotl sodnije) Se prlporofts rojakom v vssh notarskih poeith. PUIte all prt-dila osebno. Cena nisks, delo tofno In pravilno. 109 99990114 99 999 99 99909999 9 9 9 914919 90000 »090 »0 0919 99»t ; NAZNANILO ROJAKOM V JOHNSTOWN, PA., i J IN OKOLICI! Nasnanjam, da eem odprl evojo delavnico r.a popravljanja auto« J > mobilov, ln aleer aa barvanje, lakiranje na aunaj In sa tapeelranja • • rede lev, kakor tudi eofe in atole vam vse popravim. Isult o sem Uge ! deje In delal sem vs4 let v akoro vseh valjih mestih v Evropi Imam ; Te nad 20 let skutnja v tem delu ln upam, da vem tolee In sadovoljno < | ! poetreleei. Imam delavnico dovolj veliko sa l4»' POZOR ROJAKI 1 Nacnanjam rojake«, ki «o imeli otike a menoj in mojim poalova-njem bodisi glede notaraklh po slov ali pa u (ftlf karte), da arm te preaelil is Clintona, Ind. v mesto Chicago. Val prizadeti naj ae obrnejo aa naprej aa moj novi na olovt Vletor fcopan*!I, 3014 Waat »nd Btreet, Chieago, IIL (Adv.) ———+< 9 9 919 9 919 9 99919] : PROLETAREC ; , delevee la rojak. M ae eealeM ; POTREBUJEM OORPODDVJO za doma£a hišna dela, aprcjmem Slovenko ali Hrvatico, Moja ao-proga se nahaja v umobolnici in ker ni več upanja, da so vrne. aem primoran oglalatl da dobim ¿enako za to delo. Ako lelitc fte veC podrobnosti glede pla£e la drugo, pilite aa moj naalov: Fr. Skerbe, 8719 Peter llant, Detroit, Mich. (Adv.) 1991981991 fllftftttftftt***.......... SLOVANSKI FOTOGRAF PAVLIK'S STUDIO "Praeveta" pile aa blageetaaje ljudstva Aka ae otrlajai S ajea» ■I Idejami, podplrsj tpgavee, ki eglalajo v Proeveti — V zalogi imam vae blago aa veakdaaje pa trebili ne pa asaral eeat AVTOV WWII, r 2610 S. Lawndale Avo., Chicago, III. (TsUfoe Uwndela 8949) He j val jI f «lef re f lie • isvs4 M JeU* seradul sire«! eseela. Pel bUbe aeeare« «d S. N. P. J. dvaraea. Pixjbes poaoeaosl se deja se sllbeaja resalb sbesla drultae. e«r*ka t I. 4. Pobili »le eaa .. talal.a Poeolaale eMb la spleb vae ellbaeabe 4.1 a Isvrioje« lel«e. Hm-Je dale ^mmim. Se ffipmtpUm ea aare4lla. _ 9 9999............................... 9119j||||(|it » i r i Uludno vabimo Slovenca In Hrvat« I« Girar«)« in vps blišnji ! ¡ In dsljns okolic«, d« n«« pocetijq n« omenjeni vsčsr. ClmveČjs | bo vdslešba, trm boljfts bo zabava. Torej n« posiblta In prldit« ; i vil do zadnjrffft. Za žejne in lačne bo vseitramko preskrbljeno ta 1 I kar vam jamči ODBOR. ------r Ko« življenja. (Ko-noe.) l'prí * y i rohmmí v tla, izbo- c saot tkaasí is a bb kovali rrUU Je í» S «ostajale fcroke, plitve «a Jill aa novo zasipavali a prat ja. lepo «k "8* ti ¿íéet" icaJj« Vrtnarja je raatajols bt*ed do so grl« hs zastala na rob« u«inic. «ae, ki "JÍr,,.*! — ■JI 'Sl ral iMU ./' je kriks* <íí grudi io ST-iTTTΫ Sp^ f"""* > ** . ¿»>«f»ošo i» «akropeia, "Bog ^"tf* * * ' m / ™ prazaikik >a «olisca i« :r *9«tíf ¡+i* ProkMatvo, y t gloat obupna proónjo ,,, vse to j« v tej U-sedi, kí je palla k«kor kla'Jivo, IV, Preostal y «* w«jb*n koiíek ai y dovolil š«lo; ^ ff>n**\ y podolgovft iM\ojk*k | ^ tobak« in g» po«tavíl pr«v aa] kf«j tiateg« koš*k« reate. ----------___ ^ j« okfof ube ustnike pokaaal ! ¡¿J^ úleanofa in dd¿v'ae£ o» škrfojioo w rekH: " lo y va } I«, .k? dan., dokopljete do kra ^ ^ ^ ^^ ^ *V«¡ «o «e ozrli na tiato rjavo t • m «tv«r, ki je klal« n« pridni «««tí; Pri drevesu »redi dvorišča pred in jib >«bil« » »vojno nt un ut, obe- klevo« je poleglo ie ji» je prešla asraéna, vsakdanjost, da «o « rili laie, gnoj ia prot, ker «o io«« tee-gflt v duše, da jiia je la-kota ia taakorfcno pomanjkanje v sebojna tatvina bistveni del vseg« njihov ! bitka. tajo'ím hiw Uom, in v»«k si j« na titin/i prisodi 1 «voj delež. Zarili «o se z lopatami in kram pj v ko«»-«. Uv«j»*t o/rnelih, od kamenja iti ielez« opr«»k«riik in rsnjenib rok se je dvigalo visoko ««/i oagnjen« gl«v« in v krepkik gdsreik lomilo trdo, kamnito «korjo, ki «e je nal «h no «tre««la ia i njo rjavi zavojAek. f)vtj«et oflodanih lop«t je nakla«alu ivok, ki »o bledi in nežni pla\ali nad njimi. Neme, visoke stene no hladno ntrmrlc in »e rsimiksle v mesečini ... V. Zasipali «o jarek ki je bila \ njem lelsls eests. prekop sli zemljo in jo in«šsli i jnojrm kopali pote in Meie; t grabljami «o rsv-|čah "Stoj! Stoji" »ali prst. Milili živo mejo krog "Stoj! Ksj delaš! Kdo (i j» n- \ vtts. ki SO ga obdali i Sode^ žieo kaisl?'* je kriknil iu «grsbil u-1 (« mosta jc pogosto pristajal g« I jetnika «« ramo. Težko je aoiiel »pod, ki se je raiumrl aa t*f>ko in v jezi mu j« iikočila spodnja po «voji glavi... Z otrokom aoe iztresel trepet«je On je aka- tj?' je kliknil ujetnik ia zadr- fei*l "Tako -. J Tako..je poudaril gospod ia «topil korak nazaj. Hipom« mn je «darila kri v obraz, nagrnii «e je naprej ia bruhnil iz tebe: "Kdo «e ti upira? Ujetniki? Ah« ... To mi poveš šele «e-daj! Kdor ae upira, mu jih naložimo petindvajset brez odloga. Zakaj to »o sama stroj, «amo materij«!, ki ne zna in ne more mislili..." "Ni res t Človek tem. kakor «te vi,..!" je kriknil ujetnik iz celega grla in se izprsiL 9 krvjo pod pluti obraz mu - ja krčevito podrgetaval in nohti so se mu za-drli v lončič, ki ga je drial v roki) oči, ki jik je zapi&l v gospoda, je žalil krvav ogenj. Gospod se je zdrznil, odskočil za korak in široko zinil. "Človek sem, kakor vi je kriknil in sanil z obema rokama proti tlom. Vea je trepetal kakor pod šibami in kolena so se mu zibala. Vsi v vrtu so onemeli groze, na cesti so «e ustavljali ljudje in zijali preko ogrMjt. Delavce, ki je postavljal cev za vodomet, ao je bliakoma dvignil in gledal i-skrenih oči. S kleščami, ki jih je drial v desni roki, je krepko Kipel zrak. Gospod se je sunkoma ozrl na vse strani, ae nerodno prestopil, izginil v k*. Vjetziik je stal setrm mesta in trepetajo glodal ca r «»podom V tenešk je rotil na-vai kosmati ia «ree ma je raa-ganjalo gradi. Nenadoma pa ae je o potekel, kriknil trn ae zvrnil v mehko travo. Polagoaaa ae je o-Vrail na hrbet, položil dlani na čelo in težko dikajoč gledal r ntbo/~. / Pred «-njim se je ustavil tovariš, se oprl na grabi je in ga tiko glodal. Z«smej« 1 se je od strani in šepnil: " Čestitam, človek...! Kako «i, flavekf" oooaoaoooaoooooooofoooi P9VA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA PRISTNIH PREKAJE-NIH KRANJSKIH KLOBAS V AMERIKI katere razpošiljamo po vseh Združeni* državah po SO centov fant, ako »«Ujete denar z naročilom pl«f»mo ni aatosino. Po poštnem povzetja C. O. D. plača poMnino vsak sam. Ako ljubit« dobro delikateso sa praznike NAROČITE KLOBASE I! V sled Uradno mnogih n «rotil, nam je bilo mogoče znižati ceno. Pošljemo od 6 fantov naprej. Pišite š« dane«. JOE LESKOV AR, #10 — 14tk Stroot, KaolM, Wk OOOOOOOOOOOOOOOOOOOMOOOOO -i- SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: Navinahek-Potokar Ml Croovo St., Cismiijfc, Pa. M»M<#»HI#<#l>||«i»HŠi»MM>iiiŠI»iitMii#»i#i»»t i Vabilo na veselico in i! k igri "SIN", drama t štirih dejanjih, katero priredi SLOV. PEV. DRAM. PR« LJUBLJANSKI VRT - v Slovenskem Domu v Glrard, Ohlo, dne 31. decembra, 1923 tte Silveatrov večer. Začetek ftofoo ob 7 uri zvačar. VSTOPNIN Al aa moška 50« i aa liáako 2Sc ia aa otroka ISa. NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA SSS» ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Zvez, bralke, zapeatnice, diamantne in lavalbje, vcrizicc Ltd. POPRAVLJAMO: ura in drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA Columbia Gramofonov hs gramofonskih plošč. Slovenskih In tragik. Prodajamo na lahka meaočna odplačHa. Pišite po cenik, kaUri ae Vam pošlje brezplačno, ali pa ošabno vprsšajt« sa cene prodno drugod kupite. Najpiije cene. »Najbolj!« blago. BBMMB j i—— ....... i » * 1 ' ■ ....... - - " "fii —----- - ! : I________^ ' _ _ 1' j Za božične praznike Prava glasna Víctor NOVE gramofonska Slovenska ploščo smo dobili v salogo. Vso po 7Sc. Za poštnino pošljite 35c. 0S9BS I Sveti V»t.r, r.tj., f Tiha m«. Svet» mU. OeSba. TM3 Aaftl «vati a mWi Seli, r«tj«. rt.nki. Petje. I Kri IMSS ( l*e4U«aJiUei erla« karatnlca. Souts god-, r 1 feSaJ raba prtk« n*arJa, karataIca, Soata goji 771 IS ( ljubim Ta, Veltab. Na v I NareSni Kvartet. ) BllMate etl. Talka. I» Hllka godbi. 73SCS ( Mila Mati, folha, Vaaele «os » kr.irt» Pala.-sli ZASTAVE R««aHjo l«MI Garantiram« blat«. rojak aa \odntiklu» četi, kopali jaiu<> /a t od miti t in sstlüi tlrrvesea. (kilo se je rssdflllo »aniu «•! te be i aakaUri ao gonili aahtoVidmer a P»»• jo aatill do šbnkBv f««« d'NgI a* sadili d|»t>eae« ♦ •pU« p'»i 4t«blU 4«l»ate čeljust nsprej. "Vsš vrtnar mi js ukssal." je odgovoril ujetnik in mukoma ss» driaval smeh. ker aa je gospod trearl jeie in su mu tiči pošastne t/stiipile i« jsmle, "K ji j« vrtnar f 1'okllel gsl" je lr«'|>etal goe|H>«| 1'rlšal ja trinan Isšks id»Mes ja «aléala Bjegn^s lira in «tal j« pf« I 4*. |M,..ilait la |d'k. Victor Navlniok, SSt cattvg STftKKT, CONEMAUGH. PA. F. KERŽE 1142 N. E. Dallas Rd. CLEVELAND, O. S. N. F. J. Kadar n art lata umu, rta« tija M érogo. pasHe na saele Mm ia anafe* i« bočet« dokM ooj- zastomj. > ^ * * * Nuáa-Tone Dspdd v ivajsrtti M «11 se vsa pa vne denar. • •• •• aa • ao. e a a« ee ee aa e aa« aa aaaaae iea*eeaeea»eeee»»e«« s S a.aa'eeeeeaaeeeoe*aeae.eaeeeeaeeae«e«.a»eeee.«•••*" "*—*" t» tg^ri IH*H«M • .. aaaa.faea. eeaaaeee.aeaee«