OBČINA MORAVČE v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB Moravče vabi na osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in v s pomin padlim par tizanom v gozdu nad Češnjicami v sredo, 26. aprila 2017 ob 16. uri k spomeniku nad Češnjicami pri Moravčah. V programu bodo sodelovali: - Komorni zbor Limbar, - Pihalna godba Moravče, - Moški pevski zbor Tine Kos, - Učenci Osnovne šole Jurija Vege Prisotne bo nagovoril župan Občine Moravče, Martin Rebolj. Po prireditvi bo družabno srečanje. Vljudno vabljeni! Pihalna godba Moravče vabi na tradicionalni spomladanski koncert, ki bo 20. 5. 2017 ob 20h v kulturnem domu v Moravčah. Gost koncerta bo Oto Pestner. Vstop prost, vljudno vabljeni! Društvo upokojencev Moravče vabi v petek, 21. aprila 2017 ob 10. uri v kulturni dom Moravče Svoje čLane In vSe DruGe, ki jih zanima tema zdravstvenega predavanja pod naslovom: »ZDrav SLoG ŽIvLjenja In DejavnIkI tveGanja«. predavala bo Heine andreja, prof. zdr. vzg.. Dobro je to temo čim bolje poznati. Zato vljudno vabljeni! www.moravce.si Društvo upokojencev Moravče vabi v četrtek, 11. 5. 2017 na voden ogleda v planico in kranjsko goro. prijave do 24. 4. na GSM 031­634377. prijazno vabljeni! Spoštovane bralke in bralci! V občini, kot je naša, se ves čas nekaj dogaja. Občinska uprava se pripravlja na selitev v nove prostore v KD. Zdi se, da bo problem, kaj storiti s starimi. Prav veliko verjetno niso vredni. Vroča tema so zagotovo odlagalna polja Termita. Precej je vroče krvi. Pritegnili bi županu, da je treba počakati na neodvisne analize strokovnjakov. Te se bodo opravile v tu­jini in jim kaže verjeti. Podobna vprašanja in dvomi se po­javljajo sporadično že nekaj časa in do sedaj ni bilo kakšnih dokazov, da gre za škodljiva dejanja. Res pa je, da imamo občani pravico do neoporečnega in zdravega okolja, ki ga ne gre zapraviti. Čeprav, resnici na ljubo, se je to v tej državi že večkrat zgodilo. Imeli smo dve lepi prireditvi. Praznovanje dneva žena je popestrila evropska poslanka Tanja Fajon, ki je povedala kar nekaj lepih misli o sanjah in vizijah. Potem se je zgodila še akademija v počastitev občinskega praznika. Bilo je prije­tno kot zmeraj. Relativno majhna občina se lahko pohva­li z velikim kulturnim in intelektualnim potencialom svojih občanov. Nastopi so to dokazali. Čestitamo vse dobitnikom občinskih priznanj. In za konec! Veselimo se, da pijemo dobro pitno vodo. Iz rednega letnega poročila JP Prodnik je to jasno razvidno. Po končani obsežni naložbi v občinske vodovode nam kaže še boljše. Spoštovane bralke in bralci! Čestitamo vam ob prazniku upora proti okupatorju in prazniku dela. Poveselite se! Odgovorni urednik Nekateri bralci se upravičeno pritožujete, da črno­bele fotografije niso najboljše. Tistim, ki imate dostop do spletnih strani, predlagamo, da si na njih ogledate barvno različico na www.moravce.si. Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče KARITAS tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45 RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564 prvi PON v mes.: 17 - 19 ŽUPNIJSKI URAD Tel: 7231-055 PON in PET: 9 - 10; 16 - 18 OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035 PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13 BANKA Tel: 7231-017 PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17 POŠTA Tel: 7296-510 PON - PET: 8 - 10.30; 14.30 - 17 SOB: 9 - 11 POLICIJSKA PISARNA PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10 OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210 PON - PET: 7 - 15 informacije tudi na: www.osmoravce.si VRTEC Tel: 7231-227 PON - PET: 7 - 15 POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233 PON - PET: 7 - 15 KNJIŽNICA Tel: 7231-359 TOR, ČET: 14 - 19.00 SRE: 7-9 in 11-14, SOB: 9 - 12 DRUŠTVO UPOKOJENCEV TOR: 10 -12 GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234 24-urna dežurna služba na tel 112 Zavod za gozdove, revir Moravče TOR, SRE: 7 – 9 Tel: 7247-147, 041/657-223 KMEČKA TRŽNICA SREDA 14 - 18 SOBOTA 8 - 13 Info oddaja o občini na ATV SRE 20.00 ČET 21.00 LEKARNA Tel: 7770-245 PON: 12 - 19 TOR, ČET, PET: 7.30 - 14 SRE: 13- 19, prva SOB. v mes.: 8 - 12 ZDRAVSTVENI DOM AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008 PON in SRE: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, ČET in PET: 7 - 13 AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 PON in SRE: 13 - 19.15 TOR: 7 - 10.30 ambulanta; 10.30 - 13 posvet ČET: 7 - 13.30 ambulanta; PET: 7 - 8 ambulanta; 8 - 11 sistem.; 11 - 13.30 ambulanta Patronažna služba, tel 7232-944 PON – PET : 7 - 8 DIAG. LAB. PON in SRE: 13 - 18, TOR, ČET, PET: 7 - 12 ZOBNA AMB. Tel: 7231-150 PON, SRE: 6.45 - 13.15 TOR, ČET: 12.45 - 19.15 PET: 6.45 - 12.45 ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750 PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30 Neoporečnost odlagalnih polj bodo preverjali v tujini G. župan, verjetno največja prihodna investicija bo dom za starejše. Ali se kaj dogaja? Objavili smo razpis za izdelavo projekta. Prihodnji ponede­ljek (intervju je bil opravljen 4.4., o.p.) poteče zadnji rok za oddajo ponudb. Komisija jih bo odprla, pregledala in izbrala projektanta. Ko poteče rok za pravnomočnost sklepa o izbiri, sledi priprava projektne dokumentacije, ki bo potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vzporedno se ukvarjamo s postopki za t.i. upravljanje z dolgom. Poenostavljeno rečeno gre za postopek prestrukturiranja starih kreditov z novim, ugodnejšim. Prijavilo se je pet bank. Izbrali bomo tri in jih pozvali k izboljšanju ponudb. Pričakujemo hitre odgovore. Odločili se bomo seveda za najugodnejšo. Sledi dogovor o kreditu za dom s SID banko. Dela na sanaciji dela KD kamor se bo selila občinska uprava še kar potekajo? Dela so v polnem teku in pričakujemo, da bodo čim prej končana. Čaka nas še nabava in instalacija opreme in upam, da bomo zadevo do 1. maja zaključili. Potem sledi selitev. Žal za odprodajo starega objekta, kljub javni objavi, ni pravega zanimanja. Veliko se govori o EU sredstvih. So na tem področju kakšne možnosti? LAS-om (Lokalne akcijske skupine). Ta sredstva so izključno zaposlene bi morala plačevati občina iz proračuna, kar pa je vprašljivo, če ne celo nesprejemljivo. Take zaposlitve niso nujne in večinoma ne prinašajo ustrezne dodane vrednosti. Drugih zunanjih sredstev ne vidim, razen da smo predlagali prek LUR-a, ki združuje 24 občin, ministrstvu, da del kohe­zijskih sredstev nameni za izgradnjo manjših čistilnih naprav (do 500 PE). To bi naši občini pomenilo nepovratna sredstva za izgradnjo sistema Stegne – Vrhpolje. Vedeti pa morate, da gre šele za predlog. Naj še omenim, da kohezijski projekt izgradnje vodovodov v Spoštovane občanke in občani! Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela, vam iskreno čestitam ter vam želim prije­tne praznične dni! Martin Rebolj, župan namenjena kmetom in drugim fizičnim osebam. V glavnem gre za financiranje dopolnilnih dejavnosti, ki omogočajo lažji obstoj kmetij. Na nivoju države znašajo 96 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Tudi naša občina zagotavlja sredstva za delovanje LAS-a. Zainteresirani občani se lahko vsak prvi torek v mesecu oglasijo na občini, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Investitorji, ki bodo uspeli na razpisu, lahko pridobijo za 40% vrednosti naložbe kot nepovratna sredstva in to ni malo. G. župan, pomlad je tudi čas za investicije. Ste pripravljeni? Trenutno predvsem pripravljamo popise del in projekte za na­daljevanje obnove vodovodnega sistema v občini in gradnjo in rekonstrukcijo cest. V tem mesecu bomo intenzivno asfaltirali odseke, kjer smo rekonstrukcijo izvedli preteklo jesen. Najprej bo na vrsti most v Tuštanju, potem pa jih sledi še cela vrsta. Zdi se, da je najbolj vroča tema sanacija Termitovih pesko­kopov. Kaj dela občina? Po potrditvi na občinskem svetu smo naročili analizo in vzorče­nje odlagalnega polja v Termitu. Podobno velja za površinske in podtalne vode. Vzorčenje je bilo opravljeno v prisotnosti članov ljudske iniciative. Enako velja tudi za kasnejše vrtanje. Zaradi dolgotrajne suše je bilo nemogoče odvzeti vzorce izce­dnih vod. Zato je Geološki zavod zaprosil za podaljšanje roka za izvedbo vseh analiz vzorcev do 31.maja. Poudariti velja, da se bodo testi opravili v akreditiranem laboratoriju v tujini. Po pridobitvi analiz bomo organizirali javno predstavitev v KD, kjer bodo strokovnjaki pojasnili rezultate analiz. Ti bodo objavljeni tudi na občinskih spletnih straneh in posredovani medijem. Kot župan prosim prebivalce, da počakajo na ana­lize in da ne nasedajo govoricam o izginjanju živalskih vrst, rib, poginu govedi, itd. Pridite v čim večjem številu na javno predstavitev analiz. Občina Moravče seveda ni sodelovala pri izdaji soglasij in dovoljenj, je pa odgovorna za čuvanje zdravega okolja za svoje občane. Prav zato sem predlagal ob­činskemu svetu, da zagotovimo sredstva potrebna za preglede vseh odlagalnih polj in na ta način odpravimo vsak dvom o škodljivosti za okolje. Končno gre celo za to, da ugotovimo ali so trditve državnih organov in inšpekcij verodostojne. EV Zaključena je prva faza gradnje kanalizacije Podstran -Dole -Krašce. Fekalni kanal je v celotni dolžini vgrajen v občinsko cesto, ki je v tem delu tudi že asfaltirana. V kratkem bo vloženo gradbeno dovoljenje za gradnjo druge faze kanala, s katerim bo to območje priključeno na čistilno napravo Krašce. Na upravni enoti je vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo naslednje faze kanalizacije v Zalogu pri Moravčah. Kanalizacija Vrhpolje - Stegne Občina je 1. marca organizirala predstavitev projekta gradnje čistilne naprave in kanalizacijskega sistema Stegne - Vrhpolje. Projekt sta predstavila projektanta in v nadaljevanju odgovarjala na zastavljena vprašanja. V tem času je občina v pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal kanal. Steza za avtokros 8. marca 2017 je bila Kulturnem domu Moravče opra­vljena javna obravnava občinskega prostorskega načrta za umestitev v prostor steze za avtokros med Žago in Selom. V času javne razgrnitve na Občino Moravče ni prispelo pripomb. VR Prireditev za občinski praznik Vse občinske prireditve v naši občini imajo za osnovo praznik. Za vsako občino pa je zagotovo občinski pra­znik med najpomembnejšimi. Našega praznujemo na rojstni dan Jurija Vege. Ravno ta znanstvenik bi bil gotovo ponosen na šolo, vrtec in knjižnico, ki smo jih v zadnjem času zgradili. Župan Martin Rebolj je v svojem pra­zničnem govoru izrazil zadovoljstvo z doseženim v preteklem letu in naštel projekte, ki so v teku. Zagotovil je, da tudi dom starejših v papirjih, ki jih za tak projekt ni malo, lepo napreduje. Napovedal je vselitev spomladi 2019. Povedal je tudi, da je občina ponovno naročila izvedbo raziskave sanacije peskokopov. Dejal je: »Gotovo si vsi želimo neokrnjene narave in občina bo na tem področju še naprej skrbna. jih predsedniki, oziroma predstavniki posameznih društev. Priznanje PLAKETO OBIČNE je prejel Ivan Lebar za izredno prizadevno delo tako v Krajevni skupnosti kot splošno v občini ter kot dolgoletni gasilec, en mandat predsednik veteranov gasilcev in drugi mandat predsednik Gasilske zveze. Prireditev je zaznamovala tudi naša kultura. Z uvodno slovensko himno se je izkazal, prvič na moravškem odru, Matija Svetlin na trobenti. Kasneje smo ga še slišali s pianistko Nastjo Sigurno pa ne naredimo naši dolini, lje, PGD Krašce, PGD Peče in PGD grad. Nastopile so pevske skupine: niti naši edini firmi kaj dobrega, če Velika vas, za zasluge pri reševanju MUC-ART iz Osnovne šole, Moški pev­bomo naokoli pošiljali vest, da se v človeških življenj in imetja ob naravnih ski zbor Tine Kos, Komorni zbor Lim­naši občini odlagajo nevarni odpadki. nesrečah, za organizirano, vztrajno bar in Grajski oktet. Malo daljši nastop Prosim, počakajmo rezultate raziska-in nesebično varovanje pred požari, je imela Pihalna godba. Od inštrumen­ve, s katerimi bo občina seznanila tako naravnimi in drugimi nesrečami. talne glasbe je nastopil še Tamburaški javnost, Termit in medije.« Vsem je Nenazadnje pa za vso pomoč, ki jo orkester Vrhpolje. S plesom in petjem čestital ob prazniku: »Naj bo praznik nudijo ob varovanju prireditev s strani se je predstavila Folklorna skupina občine Moravče praznik naših travni­kov in polj, doline in hribovja, lepote zdravega okolja ter zadovoljnih ljudi. Ljudi, ki so pogumni, ustvarjalni in ki znajo delovati za skupen napredek.« Vsako leto občina objavi razpis za priznanja občine posameznikom in društvom, ki vsak na svoj način poseb­no bogatijo našo skupnost. Letos so priznanja, na predlog župana Martina Rebolja, ki jih je tudi podelil skupaj s predsednikom komisije za priznanja, Janezom Učakarjem, prejeli: PRIZNANJE OBČINE je bilo podeljeno vsem petim prostovoljnim gasilskim društvom, PGD Moravče, PGD Vrhpo­Društva upokojencev Moravče. Čez lep večer sta nas popeljala Tina in Lovro. Zajčeve Grmače pa so se tudi lepo vklopile v program praznovanja občinskega praznika. Ob zaključku prireditve so nas z odra povabili: »Želimo vam prijetno prazno­vanje še naprej! Ob prazniku občine vam čestitamo! Dragi nastopajoči, prejemniki priznanj in obiskovalci, ostanite še na druženju v avli, da si bomo ob prazniku nazdravili.« VR Praznovanje dneva žena na moravškem odru Na dvanajsti občinski prireditvi za vzpon skrajno konservativnih stališč dan žena v Kulturnem domu Moravče do žensk in za zmanjševanje njiho­je prisotne nagovorila evropska po-vih pravic.« In še: »Povedati želim, slanka Tanja Fajon. Objavljamo nekaj da je odločanje o telesu žensk ena citatov iz njenega govora: »Verjetno lahko rečem celo, da je žal vedno bolj potrebno opozarjanje na ženske pravi­ce. Vzpon nacionalizma, nestrpnosti in populizmov različnih vrst, ki smo jim v Evropi in tudi v Sloveniji priča v zadnjih letih, so odličen teren tudi za od pomembnih poti, ki lahko vodi v zmanjševanje pravic žensk na širokem družbenem področju - od šolanja do zaposlovanja.« Dejala je, da se mora­mo zavedati tudi, da enakopravnost spolov še nikoli v zgodovini na žalost ni bila samoumevna ter, da smo zato danes tu, v počastitev in zahvalo vsem, ki so se in se borijo za ženske in boljšo družbo. »In v opomin vsem, ki so menili in menijo, da smo majhne, šibke in neumne. Nismo. In nikoli več ne bomo dovolile, da bi nas za takšne imeli.« Pred zaključkom svojega govo­ra je še povedala lepo misel neznanca: »Deklice s sanjami postanejo ženske z vizijami.« Končala pa je z besedami: »Drage deklice, želim vam velike sa­nje, drage ženske, uresničujte svoje vizije. In - dragi moški – spodbujate nas in nas imejte radi.« Tudi župan je z nekaj lepimi beseda­mi pospremil prireditev v smislu, da so ženske zelo pomembne na vseh področjih. Ob zaključku prireditve je vsaki podelil nagelj, saj kot je poveda­la tudi Fajonova, so praznovanja žensk nekako povezana z rožami. V programu prireditve smo videli vrtčevsko folklorno skupino, slišali vr­tčevske otroke v pesmi in besedi, Me­šani pevski zbor Društva upokojencev Moravče, Vokalno skupino Oda, Peški Livada. Eva in Aljaž sta povezovala z zabavnimi teksti. Govorila pa sta tudi o zgodovini žensk, ki so se borile za pravice in tudi za to nemalokrat izgubile življenja. Letos obeležujemo 40 let, od kar je Generalna skupščina OZN pozvala članice k praznovanju 8. marca kot mednarodnega praznika žensk. Naj se uresničijo besede slavnostne govornice pa tudi, če jih še večkrat ponovimo: »dragi moški – spodbujate nas in nas imejte radi.« VR Okrogla miza: SANACIJA OPUŠČENIH PESKOKOPOV 17. marca se je v Kulturnem domu na diskusiji na temo Sanacija opuščenih peskokopov Termit v Drtiji zbralo veli­ko zainteresiranih ljudi. Glede na to, da je na okroglo mizo vabila občina, je prisotne najprej pozdravil župan Martin Rebolj. Že v uvodu je poudaril, da je občini absolutno v interesu zdravo okolje. Povedal je, da je namen srečanja, da TERMIT V DRTIJI za zdravstvo pripravili film o zdravju v Moravčah. Veterinarski zavod izjavlja, da ni nikakršnega odstopanja pri po­ginu živali. Pridobila se bo tudi pisna izjava. Župan je navedel, da občina počne vse to v skrbi, da bo stanje v moravški dolini dobro, da bomo še vedno lahko trdili, da imamo zdravo okolje in zdravo pitno vodo in da se v Moravče izplača priti, ker imamo in celostno oz. trajnostno sanacijo degradiranih površin.« Na okrogli mizi sta jo zastopala v glavnem dr. Jurij Kočar in mag. Matjaž Marolt. K besedi so se javljali tudi drugi okoličani, ki so govorili o prahu, o smradu, o po­ginu rib, o množičnih nočnih vožnjah na teren sanacije, bolezni raka pri prebivalcih in mogoče pri Termitovih upokojencih. Imeli so svoje posnet­ ke, oziroma fotografije, po njihovem mnenju spornih odpadkov. Namesto sanacije z zasipanjem so predlagali tudi jezera. Beseda je tekla v glavnem o odlaganju NEVARNIH odpadkov, ki zastrupljajo okolico in so moteči za prebivalce. Vabljeni strokovnjaki: direktor pod- se predstavi s strani podjetja in stro­kovnjakov, na kakšen način se izvaja sanacija peskokopov Termita in kako bodo izgledale sanirane površine, ko bo sanacija končana. Povedal je, da občina nima pristojnosti izdajanja dovoljenj, da pa je na zadnji seji ob­činskega sveta predlagal sklep, da občina zagotori neodvisno analizo terena, zraka, vode, da se bo ugotovilo kakšno je stanje. Dva predstavnika civilne iniciative bosta izbrala mesta, kjer se bodo jemali vzorci. Ponovno bo sklicana okrogla miza, kjer bodo rezultati raziskave javno objavljeni. V zadnjem času mediji objavljajo govorice o poginu živali, izginjanju živalskih vrst na Moravškem, da ni več rib v Drtijščici in podobno. V izogib govoricam, bodo strokovnjaki zavoda Novice iz Moravške doline lepo, zeleno dolino ter da bo tako tudi ostalo. Civilna iniciativa: »Odločno zahteva­mo zaustavitev odlaganja industrijskih in nevarnih odpadkov v opuščenih peskokopih podjetja Termit d.d. in zahtevamo neodvisno raziskavo priza­detosti okolja ter okoliških prebivalcev jetja E-Net OKOLJE, okoljevarstvene storitve d.o.o., predstavnica Zavoda za gradbeništvo in vodja oddelka za monitoring, raziskave in rudarstvo pri IRGO CONSUOTING d.o.o., vsi trije so vsak iz svojega področja pove­dali, da sanacija poteka po predpisih, podkrepili to s številkami in projekcija­mi izgledov terena po sanaciji. Njihovi izsledki so: Vsa sanacija, ki jo po od­ločbi o rudarjenju Termit mora izvajati, poteka z NENEVARNIMI ODPADKI, inertnimi surovinami in rovnino ter v skladu z odločbami. S strani podjetja Termit d.d. sta na vprašanja odgovarjala direktor An­ton Serianz in mag. Alenka Pavlin. Oglasila se je tudi predstavnica Ter­mitovega sindikata. Delavci sindikata zaupajo vodstvu in sanaciji. Zahtevajo prenehanje neutemeljenih govoric, ki ogrožajo dobro ime Termita. Ob koncu dolge razprave, se je župan Martin Rebolj zahvalil za sodelova­nje. Še enkrat je poudaril neodvisno raziskavo, s katero bo seznanjena vsa javnost. Izrazil je upanje, da bo zadovoljila vse navzoče in občane na splošno ter povrnila zaupanje v naše zdravo okolje. V predverju so se po zaključku še izmenjavala mnenja. Za pokušino so bile slastne pečene ribe iz moravške, drtijske ribogojnice. VR V naše domove priteka dobra pitna voda Izsledki letnega poročila za leto 2016 kažejo, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro pitno vodo, ki ustreza strogim zakonodajnim predpisom in evropskim zahtevam. Pitna voda pod strogim nadzorom Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, oko­lje in hrano – NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nad­zora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno­kemijskih analiz je določen v letnem Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 pH . 6,5 do . 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informa­cijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske para-metre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevo­dnost in vrednost pH vode. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih organizmov, ki bi lahko pov­zročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj instalacija skladni vzorci na omrežju neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, ki pa niso skladni vzorci na zajetju predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V 14 pri­merih je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na neskladni vzorci -omrežje interni instalaciji. so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam pove­do, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Koncentracije preskušanih parame­trov v pitni vodi se med oskrbovalni območji bistveno ne razlikujejo. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave V okviru notranjega nadzora so do­ločena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2016 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko pre­iskanih 469 vzorcev pitne vode: 227 na vodooskrbnem sistemu Domžale, 62 na Kolovcu, 74 na Črnem grabnu, 22 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 62 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 8 na Dešnu, 7 na sistemu Selce-Poljane in 7 na sistemu Bršlenovica-Šentož­bolt. V letu 2016 je bilo od 315 vzorcev, odvzetih na omrežju, 20 vzorcev ne­skladnih s Pravilnikom o pitni (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Na vodovodnem sistemu Domžale je bilo neskladnih 13 vzor­cev, na vodooskrben sistemu Črni Graben 3 vzorci, na sistemu Mengeš M1 – Dobeno 1 vzorec, na sistemu Podoreh-Ples-Krulc1, na sistemu Selce-Poljane 1 vzorec in na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt 1 vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacij­ski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. V nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 14 (od 20) neskladnih mikrobiolo­ških vzorcev v sklopu notranjega nad­zora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozo­riti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2016 so bili na vseh sis­temih vsi odvzeti vzorci za fizikalno­kemijske analize, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notra­njega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 83 vzorcev pitne vode: 67 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale, 2 vzorca na sistemu Kolo­vec, 3 na Črnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 5 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po 1 na Dešenu in Selce-Poljane ter 2 na sistemu Br­šlenovica-Šentožbolt. Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje le-te varno, da je voda, ki priteče iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Ključnega po­mena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje n a d zo r a p it n e vo d e , p ravo č a s n o prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sis­temu. Uporabniki morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti za varo­vanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2016 lahko najdete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode - interni nadzor (fizikalno-kemijske analize): Domžale Kolovec Črni graben Mengeš M1 - Dobeno Ples-Podo­reh-Krulc Dešen Selce-Po­ljane Bršlenovica­Šentožbolt SKUPAJ Št. odvzetih vzorcev 67 2 3 2 5 1 1 2 83 Vzorci vzeti na zajetjih 52 2 0 2 1 0 0 1 58 Vzorci vzeti na omrežju 15 0 3 0 4 1 1 1 25 Neskladni vzorci na omrežju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Projekt vodooskrbe v občini Moravče bo kmalu zaključen V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na ob­močju Domžale -Kamnik bodo dela na ob­močju občine Moravče zaključili najkasneje v Na novo zgrajeno črpališče ČVM 1 drugi polovici aprila V projektu Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik sodeluje pet občin: Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin. V občinah Domžale, Mengeš in Trzin so z gradnjo že v ce­loti zaključili, občini Kamnik in Moravče, ki imata nekoliko večji investicijski zalogaj, pa z delom zaključujejo. Na območju občine Moravče je potekala grad­nja in posodabljanje treh vodovodov, in sicer vodovodov Podbrdo–Grmače–Dešen, Soteska– Podstran–Dole in Hrastnik–Kal–Tlačnica. Na zadnjem vodovodu potekajo še zaključna dela, kot so namestitev električne inštalacije in pri­ključitev na že obstoječi vodovod. Z njim bodo tamkajšnji prebivalci prvič dobili javni vodovod. Tudi dela na vrtini ČVM-1 se zaključujejo. Trenu­tno se urejuje okolica in se namešča električna inštalacija. Dela na tej vrtini se bodo zaključila še v tem mesecu. Med zaključna dela spadajo tudi priključitev povezovalnega vodovoda na obstoječi vodovod pred vodohranom Pogled, namestitev električne inštalacije v novozgraje­nem vodohranu na Kalu in asfaltiranje ceste ob vodovodu Soteska–Podstran–Dole. Prav zdaj pa priključujejo del cevovoda od vrtine ČVM-1 na obstoječi povezovalni vodovod, natančneje med vodohranom Pogled in vodohranom Mo­ravče. Pomemben del projekta je bila tudi celo­vita obnova vodohrana Hrastnik, ki se bo prav tako zaključila v tem mesecu. Več kot enajst milijonski projekt, ki kot smo že omenili, vključuje pet občin, se bo na območju občine Moravče zaključil v aprilu. V istem me­secu načrtujejo še tehnične preglede in prevze­me, tako da bi lahko predvidoma v sredini maja vsi objekti že obratovali. Z izvedenimi deli se bo izboljšala kakovost pitne vode in razdeljevanje razpoložljivih vodnih količin iz različnih virov oskrbe, s čimer bo možno nemoteno in varno oskrbovanje tudi v primerih možnega izpada posameznega vodnega vira ali dela sistema za­radi okvare. Pisarna LAS Srce Slovenije v občini Moravče Z namenom približati delovanje Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, v kateri sodeluje tudi Občina Moravče, vsem zainteresiranim prebivalcem občine, ki imajo projektne ideje, primerne za prijavo na javni poziv LAS, z mesecem aprilom pričenja z delom pisarna LAS Srce Slovenije na lokaciji občine Moravče in sicer predvidoma vsak prvi torek v mesecu od 9.-15. ure v prostorih Občine Moravče. V mesecu maju bo pisarna delovala v torek, 9. maja 2017. Vse potencialne prijavitelje na javni poziv LAS vabimo, da nas obiščete in pomagali vam bomo z usmeritvami pri razvoju vaše ideje! Prosimo, da si termin sestanka predhodno rezervirate na e-mail las@razvoj.si ali telefon 01 8962 713. Aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije so objavljene tudi na spletni strani www.las-srceslovenije. si oziroma na telefonu 01 8962 713 (LAS pisarna v Litiji, Jerebova 14). NASVETI ZA VEČJO VARNOST MOTORISTOV Pomladno sonce in ugodne tempe­rature kar vabijo voznike enoslednih motornih vozil, da po dolgi zimi pre­izkusijo svoje »jeklene konjičke«. Pri tem policisti svetujemo, da bodite pri vožnji izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodite razmeram na cesti. To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. V letu 2016 smo na območju Poli­cijske postaje Domžale obravnavali 16 prometnih nesreč (leto pred tem 11) v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil. V teh pro­metnih nesrečah sta bila 2 motorista hudo telesno poškodovani (leto pred tem 3), 12 motoristov je bilo lahko telesno poškodovanih (leto pred tem 7). Prav tako smo obravnavali eno prometno nesrečo z udeležbo vozni­ka trikolesa, kateri je zaradi posledic prometne nesreče izgubil življenje. Od šestnajstih obravnavanih prometnih Novice iz Moravške doline nesreč v letu 2016 so vozniki enosle­dnih motornih vozil povzročili kar šest prometnih nesreč. Da pa bi bilo teh nesreč čim manj, vam vsem voznikom enoslednih mo­tornih vozil policisti svetujemo; • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilome­trih vožnje primerno ogrejte. • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično č elado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udele­ženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okolišči­nam, da vas bodo drugi pravoča­sno opazili, pa tudi vi njih. • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imej­te vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsev­niki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. • Pri vožnji skozi levi ovinek se od­maknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. • Hitrost in način vožnje motornih vih minutah deževja. • Če vaše motorno kolo nima zavor­nega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovin­ku). • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem pro­metu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobi­lov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste, saj jih bo s prihajajočimi toplejšimi dnevi na cestah vse več. Pripravil: Blaž Vidic, pomočnik komandirja PP Domžale, policijski inšpektor specialist III 29. pohod po nagelj na Limbarsko goro V nedel jo 19. 3. 2017 so imele matere, žene in dekleta možnost že devetindvajsetič prejeti nageljček na Limbarski gori. Društvo krajanov Limbarska gora je ponovno organizi­ralo tradicionalno prireditev, s katero ženskam izrazijo drobno pozornost in simbolno zahvalo. Prireditev Pohod po nagelj že de­vetindvajset let združuje rekreacijo, druženje, kulturo in požrtvovalnost krajanov, ki prireditev organizirajo. Poleg več mesečnih birokratskih pri­prav na prireditev so v soboto pred prireditvijo v vetrovnih razmerah pripravili prizorišče, v ponedeljek pa so ga temeljito očistili, pri čemer so morali po novi zakonodaji odpadke tudi ločevati. Dogajanje na Limbarski gori se prične ob devetih dopoldne, ko najzgodnejši obiščejo cerkev Svetega Valentina. Sv. mašo je daroval Moravčan Miro Šlibar, ki je za vernike prinesel sve­tinjice in blagoslovljeno vodo iz reke Jordan. Mašo so polepšali tudi pevci Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika. Ob enajsti uri je po Limbarski gori za­donel glas Petra Pergarja, povezoval­ca letošnjega kulturnega programa. Z recitacijama se je poklonil Slovenkam in Sloveniji in srčno povezoval kultur­no prireditev. V kulturnem programu so nastopili Leseni rogisti in Šolska glasbena skupina pod vodstvom Bar-bare Fale. Prvošolčki OŠ Jurija Vege Moravče pod vodstvom Marije Gotar pa so za obiskovalce pripravili pravo predstavo. Obiskovalce sta pozdravila tudi župan občine Moravče g. Martin Rebolj in predsednica Društva kraja­nov Limbarska gora, Jana Toman. Društvo krajanov Limbarska gora je imelo v svojem šotoru tudi letos raz­stavljen foto arhiv delovanja društva. Obiskovalci so se lahko prepričali, da se društvo zavzema za ohranjanje starih običajev in daje priložnost mla­dim s prireditvijo Slovo poletju in da se trudi za urejeno Limbarsko goro. Od prejšnjega pohoda po nagelj je društvo obnovilo fasado na kapelici, prejšnje leto pa streho kapelice. Organizacija prireditve zahteva ogro­mno požrtvovalnosti organizatorjev i n s o d e lova nj e z u s p o sob l j e n i m i skupinami kot so: PGD Moravče, Gor s ka reševalna ekipa Kamnik , Zavod Medigros, Varnostna služba Sintal, Društvo podeželske mladine Moravče, Rokodelci Moravške doline, Turistično društvo Moravče, Spenter d.o.o. in še ogromno drugih prosto­voljcev. Stroški prireditve se vsako leto povečujejo zaradi varnostnih in zdravstvenih zahtev. Pohod po nagelj pa je predvsem zabavna prireditev, ki so jo letos popestrili mladi Ansambel Odziv, ki prihaja iz okolice Domžal in ansambel Dolinarji. Obiskovalce pa so razveselili tudi bogati dobitki pri ribolovu, ki ga je pripravilo društvo. Maloštevilnemu društvu že več let vli­va voljo za organizacijo Knjiga vtisov, kjer obiskovalci iz vsepovsod napišejo, da cenijo delo društva. Organizatorji se najlepše zahvaljuje­jo vsem sponzorjem, generalnemu sponzorju Nissan Krulc Moravče, donatorjem, obiskovalcem in vsem, ki so pomagali pri pripravi tradicionalne prireditve! Na Limbarsko goro, ki jo je tudi letos obiskalo več tisoč ljudi, se pohodniki še vedno radi vračajo. Irena Ravnikar, foto: Anita Gantar 8. Marjanov pohod V soboto, 18. marca je bil dan, ko smo se podali na spominski pohod – Marjanov pohod po Vegovi poti. Ta je bil 8. po vrsti. Pot je tokrat prehodilo 21 pohodnikov, med njimi tudi osnovnošolec pr ve triade. Pot nas je vodila iz moravške avtobusne postaje mimo Hribc, vzpeli smo se na Javoršico in preko prelaza Bovon. Po malici iz nahrbtnika smo pot nadaljevali v smeri Zagorice, kjer smo se ustavili na Vegovi domačiji. Kot se spodobi, smo se v pogovoru večkrat spomnili preteklih časov ; kako je potekalo ustanavljanje dru­štva, kako so ljudje sledili Marjanu in kdo je vodnik Marjan sploh bil – mlajšim generacijam so bili ti po-Zagorico smo zapustili in pot nada-malica. datki zanimivi. Ugotovili smo, da se ljevali v smeri Velike vasi, kjer smo se 22. aprila se nam lahko pridružite na ti dogodki niso dogajali nekje daleč vzpeli po poti proti Miklavžu, a v raz-pohodu na BOČ, prijavite se lahko na v davni preteklosti, ampak tu med cepu zavili proti planinskemu domu elektronskem naslovu: pdmoravce@ nami, le nekaj let nazaj. Ušte – Žerenk, kjer nas je čakala topla gmail.com. Stari grad V sredo, 15. 3. se je na pot iz Kamnika na Stari grad podalo 38 pohodnikov; 30 predšolskih otrok starih 3 – 5 let in 8 vodnikov in spremljevalcev iz vrtca. V veselem kramljanju smo s škrato­linčkom Tinčkom in zgodbo o pohle­pni Veroniki sproščeno premagovali pot. Sledili smo oznakam na učni poti, pazili na varen korak, opazovali mlinč­ke, razgled in se čudili “zloženim ka­mnom” na vrhu hriba - ugotovili smo, da so razvaline starega gradu. Na vrhu smo zavriskali, se čudili, kako visoko smo prišli in kako daaaleč se vidi, si razdelili blazinice za pod zadnjo plat ter si privoščili zasluženo malico. Kmalu po malici smo ugotovili, da tu zgoraj princeska verjetno ne stanuje več in spustili smo se v dolino. Spust več iskali. IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA TRZIN, je potekal gladko. A kljub temu je bil Aprila, ko se malo odpočijemo, se TER NINI IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA to naš prvi vzpon po zimi in naše male bomo odpravili raziskovat rokovnja-JANEZ TRDINA MENGEŠ, KI STA PRI­nožice so začutile rahlo utrujenost. ške luknje v Kamniški Bistrici – bomo SKOČILA NA POMOČ PRI VODENJU Varnost ima prednost, zato smo Ve­videli, kaj nas čaka tam! OTROK NA TURI. roniki in njenim zakladom le od daleč OB TEJ PRILOŽNOSTI BI SE RADA HVALA! pomahali na mali grad, ker smo se ZAHVALILA TUDI g. ALEKSANDRU Anka Ropret odločili, da neprijazne kače ne bomo Pohod želja na Pivkelj turn V nedeljo, 12. marca, je potekal že 13. Pohod želja na najvišji vrh Občine Mo­ravče Pivkelj turn. Sedaj že vrsto let drugo marčevsko nedeljo v Društvu krajanov Dešen – DŠN organizirajo pohod na vrh Pivklja. Izhodiščna točka za pohodnike je že od samega začetka pri Planinskem domu, kjer so se zbrali ob 13. uri. Na vrhu so se dobili po slabi uri hoda. Člani društva so pripravili krajši kulturni program. Recitirajo se pesmi napisane v čast Pivklju, pred­stavi se doživljanja posameznikov ob vzpenjanju nanj, ob vsem tem pa ne pozabijo na neokrnjeno naravo katere del je. Dan je namenjen praznovanju vrha. Zopet se bomo vzpeli nanj! Eva Babnik Občni zbor planincev V soboto, 11. marca 2016 je v prosto­rih planinskega doma PD Moravče Na Uštah-Žerenk potekal 23. redni občni zbor Planinskega društva Moravče. Srečanje se je začelo s krajšim kultur­nim programom, v katerem so nasto­pili pevci moškega pevskega zbora Tine KOS pod vodstvom zborovodje Milana KOKALJA. Predsednik društva Leon LAVRIČ je uradno otvoril občni zbor s poz­dravom namenjenim vsem gostom, predstavnikom iz sosednjih društev ter županu občine Moravče g. Martinu REBOLJU s soprogo. Po pozdravnem nagovoru je predlagal delovno pred­sedstvo, katerega so prisotni člani zbora enoglasno potrdili. Delovno predsedstvo je všečno in suvereno vodil Nikolaj CAPUDER, ki je predse­dnika in načelnike odsekov povabil k poročanju o delu društva v letu 2016. Prvo poročilo je predstavil predsednik društva. Predstavil je delo društva v preteklem letu in plan za leto 2017. Sledila so poročila posameznih od­sekov, ki so jih predstavili načelniki in mentorica planinskega krožka v OŠ Moravče. Poročila so bila izčrpna in dobro predstavljena, tako da pripomb nanje ni bilo. Tako predsednik kot načelnik gospodarskega odseka sta v svojih poročilih kot prioriteto izpo­stavila dokončanje čistilne naprave in ureditvi okolice doma (izgradnja večnamenskega igrišča za igre z žogo in otroškega igrišča), ter priklop doma na javni vodovod. Tudi ostali odseki so bili tekom prejšnjega leta aktivni. Posebej je potrebno pohvaliti vodnike vodniškega odseka, ki skupaj z mentoricami planinskih krožkov iz OŠ Moravče, Krtina in Dob, Marijinim vrtcem Cerklje in varuhom gorske na­rave organizirajo pohode za šolsko in predšolsko mladino. Kot večji uspeh društva je potrebno omeniti, da je naš planinski dom s strani gospodarske komisije PZS prejel certifikat DRU­ŽINAM PRIJAZNA KOČA in certifikat koče primerne za sprejem gorskih turnih kolesarjev, s čimer smo zabe­leženi v mednarodnem registru turnih gorskih kolesarjev. Finančno poslo­vanje društva je trenutno v glavnem podrejeno izdelavi čistilne naprave in ureditvi okolice doma. Kljub temu pa pokrijemo tudi večino stroškov poho­dov šolske in predšolske mladine. Po podanih poročilih je bila dana beseda tudi gostom in sicer predstavnikom PD Domžale, PD Bajtar, PD Komenda, PD Janez Trdina Mengeš, MDO KBO in PZS. Prenesli so nam pozdrave svojih društev in nam zaželeli uspešno delovanje. Zbranim se je s svojim vi­denjem in vizijo vodenja planinskega doma predstavila tudi oskrbnica-naje­mnica Elizabeta MILIJAŠ. Kot zadnji je navzoče na zboru nagovoril župan občine Moravče g. Martin REBOLJ. Zbrane je seznanil s problematiko v zvezi z dovažanjem odpadnih surovin na deponijo podjetja Termit, pohvalil delo z mladino in ponudil pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev za čistilno napravo in prevoz otrok. Občni zbor so zaključili, s prelepimi glasovi pevcev moškega pevske­ga zbora Tine KOS. Po končanem uradnem delu je sledilo še prijetno druženje ob dobri hrani katero je pripravila ekipa najemnice-oskrbnice planinskega doma. Igor Kanižar, varuh gorske narave PDM » Klip – klop, klip – klop, klop, klop, klop – mlinček ropota…« Na sobotno dopoldne, 18. 2. 2017, smo se pohodniki moravškega pla­ninskega društva odpravili na potep. Tokrat smo pot pričeli v Utiku, kjer nam je pri cerkvi Sv. Štefana pot prekrižal mali zeleni škrat. Prosil nas je, da mu pomagamo najti izgubljeno stekleničko za mamico. Pot so nam kazale rdeče pentljice, ki jih je izgu­bljal po poti. Tako smo z opazovanjem okolice in najdbo pentljic vedeli, da smo na pravi poti. Hopla in bili smo na vrhu Koseške­ga hriba (467 m). Kratek postanek, ži­gosanje knjižic, potem pa smo kaj hitro nadaljevali s hojo po poti navzdol, saj še nismo našli škratkove stekleničke. Pot nas je peljala mimo križevega pota slovenstva in bili smo pri žegnanem čas kar pozabili. Po prvem ogledu kateri odsek je nov. Ves čas smo se studencu. Po raziskovanju okolice so številnih mlinskih koles, so naleteli sproščeno pomenkovali in pot je hi­otroci našli izgubljeno stekleničko. Ker tudi na škratkovo presenečenje in si tro zavila v zadnji, zaključni del. Tako je bil škratek nad najdbo navdušen, ga radostno razdelili. Tu je tudi idealen smo lahko nekaj časa preživeli tudi na nam je na uho zašepetal, da nam pusti prostor za druge prigrizke, zato smo bližnjem otroškem igrišču, ki je otroke pri mlinčkih sladko presenečenje. Kar nekaj časa namenili malici in prostem razveselil z igrali, starše z možnostjo prehitro so otroci nadaljevali pot do raziskovanju. druženja na klopicah in predajanju mlinčkov, ki pa so jih tako očarali, da Po poti nazaj smo ugotavljali, kateri toplim sončnim žarkom. so na sladko presenečenje za kratek del poti smo enkrat že prehodili in Anka Ropret Aktivnosti Strelskega društva Kremen Moravče 24. februarja smo se člani SD KRE­MEN zbrali na rednem letnem zboru. Pregledali smo delovanje društva v letu 2016, potrdili poročila predse­dnika, blagajnika , nadzorne komisije in skrbnika dnevnika uporabe streli­šča . Vsa poročila so bila enoglasno sprejeta . Izteklo se je tudi mandatno obdobje dosedanjega vodstva, zato je bilo potrebno predlagati novo ekipo, ki bo naslednje dve leti zagotavljala nemoteno delovanje društva. Stri­njali smo se, da blagajnik , nadzorna in disciplinsko komisija ostane v isti sestavi kot do sedaj, za novega predsednika je bil predlagan Milan zakona o orožju, streliščih in pravil za podporo zahvaliti občini Moravče, ki Habjan, podpredsednika Bojan Dorič , varno rokovanje z orožjem . nam za delovanje društva na tem po­tajnika Uroš Kušar in novega člana UO Pozornost smo namenili tudi prepo-dročju pomaga, da lahko realiziramo Zdravko Bratun. Na predlog ni bilo pri-znavnosti naših članov in se v ta na-naše aktivnosti . SD Kremen trenutno pomb in novo vodstvo je bilo potrjeno men opremili s kvalitetnimi strelskimi sestavlja 53 članov, ki vsak po svojih soglasno. Za delovanje društva smo jaknami z oznakami društva, imenom močeh pripomore k uspešnemu de­si zadali že standardne zadeve, kot in priimkom ter oznakami Slovenije, lovanju društva in druženju ljubiteljev so : vzdrževanje strelišča in objekta, da bodo naši člani prepoznavni na športnega streljanja. združevanje ljubiteljev športnega stre-prireditvah in tekmovanjih ter da se ljanja, organizacija tekmovanj in dru-bo vedelo od kod prihajamo . Ob tej Vodstvo SD Kremen Moravče ženja članov, delovanje na poznavanju priložnosti se moramo za finančno Občni zbor PVD Sever Domžale Sredi meseca marca smo se zbrali člani PVD SEVER Odbor Domžale v občinski dvorani v Lukovici. Predsednik Domžalskega odbora g. Maksimilijan Karba je v uvodnih besedah pozdravil župana Občine Lukovica g. Mateja Kotnika, pred­ stavnika PP Domžale, predsednika PVD SEVER Ljubljana g. Emerika Peterko, predstavnike Ljubljanskega in Kamniškega območja, predstavnike častnikov ZVVS Domžale ter ostale prisotne goste. Z nekaj besedami nas je nagovoril komandir PP Domžale g. Dejan Košir. Izrazil je tudi željo po tesnejšem medsebojnem sodelova­ nju. G. Marjan Antončič je v svojem delu prikazal mesto in vlogo milice v osamosvojitvenih procesih in osamo­ svojitveni vojni. Minuto molka smo namenili umrlemu članu in policistu SEVER Ljubljana g. Emeriku Peterki. nju je dejal, da se je v društvo včlanilo Ivu Pestotniku iz Moravč, spomnili Poudaril je, da je v jubilejnem letu osa­ nekaj novih članov, povabilo pa velja pa smo se tudi ostalih šestih članov, mosvojitve bil izpeljan obširen plan vsem enakomislečim. Zagotovil je ki so umrli v lanskem letu. Predsednik prireditev. Kar 169 različnih proslav, aktivno delo tudi v bodoče. Z novim Karba je poudaril uspešno delo od­ zborovanj in športnih aktivnosti je obi­ letom prihajajo nove aktivnosti. bora v preteklem letu, udeležbo na skalo veliko ljudi. Zadnje dve leti smo Ob zaključku občnega zbora se je številnih proslavah, tudi v Tacnu in imeli številne pogovore in intenzivna predsednik g. Maksimilijan Karba Velenju, udeležbe na komemoracijah, pogajanja o ponovnem vračilu pravic vsem zahvalil za obisk. Ob pogostitvi bilo pa je še vrsto obveznosti in drugih do dodatnega zavarovanja vojnim ve­ v priznani gostilni Bevc pa smo si dogajanj. teranom. Dokončna pogajanja so bila osvežili spomine na leto 1991. Besedo je prepustil predsedniku PVD uspešna in prav je tako. V nadaljeva- Tone Habjanič Jožetu Kvedru zlata plaketa Zveze združenj borcev Slovenije Zveza združenj borcev Slovenije je za celo Slovenijo letos podelila 10 zlatih plaket. Med prejemniki je gospod Jože Kveder iz Vrhpolj pri Moravčah. Plaketa je podeljena za njegovo izredno prizadevno delo. Slovesno mu bo izročena na spominski svečanosti pri spomeniku v Češnjicah, ki bo 26. 4. 2017 ob 16. uri. Jože Kveder je zgodnje otroštvo med drugo svetovno vojno preživel v izgnanstvu. Že mlad se je včlanil v organizacijo Združenja borcev. Pripravljen delati na vseh področjih, je dolga leta nosil tudi prapor. Njegova prizadevnost ni bila neopažena. Bil je izvoljen za predsednika občinske organizacije ZB. Tako je sedaj že peti mandat predsednik ZB za vrednote NOB Moravče in tretji mandat predsednik izgnancev na področju bivše domžalske občine. Želimo mu veliko zdravja in da bi bil še naprej lahko tako dejaven! Iskrene čestitke za prejem najvišjega priznanja Zveze združenj borcev Slovenije! VR Občni zbor Društva DŠN in 8. marec Občni zbor Društva krajanov Dešen in praznovanje Dneva žena sta pote­kala v soboto, 4. marca. Zbor društva in prireditev sta se odvijala v Planin­skem domu v Dešnu. V letu 2016 je bilo v društvu 78 članov. Delovanje društva temelji predvsem na prosto­voljnem delu članov. Organizirajo se različni dogodki: Novoletno srečanje, Pustno rajanje, praznovanje Dneva žena, ki je pridruženo vsakoletnemu občnemu zboru, tradicionalni pohod na Pivkelj turn, čiščenje vaškega zna­menja pred Veliko nočjo, kresovanje, nogometni turnir, Pozdrav poletju, nekaj dobrega za kraj in vaščane. Za druženjem vaščanov in prijateljev postavljanje mlajev, kostanjev piknik, letošnjo prireditev ob dnevu žena so Društva krajanov Dešen. Vsakemu, Miklavževanje, koledarji in še kaj bi se poskrbeli mlajši člani društva, pripra-ki sodeluje s prispevanjem najsibo našlo tekom društvenega leta in do-vili kulturni program posvečen dekli-svojega časa, volje najsibo materi­gajanja v vasi. Vsak nekaj pripomore cam, dekletom in ženam. Dešnanski alnih prispevkov se zahvaljujemo in k izvedbi različnih dogodkov in tako petelini pa niso pozabili niti na mame. upamo na dobro sodelovanje tudi v je dogajanje pestro. Dogodki so do-Prisluhnili so poročilom za preteklo prihodnje. bro obiskani, skupaj praznujemo, se delovanje društva, se dogovorili za v rekreiramo, nasmejimo in naredimo prihodnje in dan sklenili s prijetnim Eva Babnik Občni zbor Rokodelskega centra Moravče 23. februarja je potekal redni letni občni zbor Rokodelskega centra Mo­ravče. Zbrane je pozdravila in nagovo­rila predsednica društva Tatjana Čop. V letu 2016 je bilo v naše društvo včlanjenih 75 članov in članic. Člani prihajajo iz enajstih občin: Moravče, Domžale, Lukovica, Kranj, Radovljica, Ljubljana, Polhov Gradec, Brezovica, Litija, Dol pri Ljubljani in Kamnik. V društvu je bilo izvedenih skupno 23 delavnic, kjer se je udeležilo 265 ro-rož iz krep papirja na Vranskem. Sku-Dešen, Društvo krajanov Limbarska kodelcev. Za razstave in festivale na paj je sodelovalo na teh prireditvah 58 Gora, Društvo podeželske mladine katerih sodelujemo, so bile delavnice rokodelk in rokodelcev. Rokodelci, ki Moravče so le nekateri od njih. Tudi izvedene tudi dodatno. Poleg tega je imajo registrirano dejavnost so sode-sodelovanje z moravško osnovno šolo bilo izvedenih še 50 klekljarskih de-lovali na 31 prireditvah. Zelo dejavni vedno dobro odmeva. Radi gremo v lavnic, ki se jih udeležuje po 12 članic, so Janez Gabrovec, Marija Šmidov-goste, kjer se vsakokrat predstavljajo vsak teden, te delavnice se izvajajo v nik, Katarina Rojc in Franc Brate. najrazličnejše rokodelske spretnosti in Dobu in jih vodi Zdenka Trobec Mi-Veselimo se sodelovanja z občino, ki pestra paleta rokodelskih izdelkov. 28. lanovič. V tujini smo se udeležili štirih nas pri našem delovanju iz leta v leto februarja letos je minilo že 20 let od prireditev. Najbolj odmevni sta bili 13. podpira. Prav tako ne gre pozabiti prvega rokodelskega srečanja. Vztraj­mednarodni festival »Zlatne niti« v vseh društev s katerimi sodelujemo nost je potrebna, tako z njo plujemo Vrnjački banji, Srbija. 7. mednarodni čez leto in se skupnih projektov vedno že 20 let! Obeta se nam praznovanje, festival »Nostalgija« Kaštel Stari, Hr-znova radi lotimo. Turistično društvo in sicer 4. junija na Gradu Tuštanj. vaška. V Sloveniji smo sodelovali na Moravče, Društvo upokojencev Mo-Veselimo se srečanja z vami! 4. mednarodnem festivalu vezenja v ravče, Društvo krajanov naselij Sp. Velenju in na 4. vseslovenski razstavi in Zg. Tuštanja, Društvo krajanov Eva Babnik Dan civilne zaščite Vsako leto 1. marca je dan civilne zaščite, ki ga v Sloveniji obeležuje­mo med drugimi tudi s podelitvijo priznanj oz. znakov civilne zaščite. Osrednja prireditev na državni ravni je na Brdu. Za Ljubljansko regijo pa je bilo slovesno 7. marca v kulturnem domu v Medvodah, kjer so znake in plakete civilne zaščite dobili nagrajen­ci iz Ljubljanske regije. Med prejemniki bronastega znaka CZ je bil tudi gasilski tovariš Slavko Sten­ko poveljnik PGD Peče. To priznanje je dobil za dolgoletno aktivno delo v operativi, tako v gasilskem društvu, kot pripadnik civilne zaščite občine Moravče. Priznanje sta mu izročila namestnica poveljnika civilne zaščite Slovenije in generalni direktor za zaščito in reše­vanje Slovenije. Stane, ob prejemu znaka cicvilne za­ščite republike Slovenije Ti čestitamo tudi gasilke in gasilci cele gasilske zveze Moravče, kot pripadniki civilne zaščite občine Moravče z željo, da bi še dolgo aktivno deloval na tem področju. Ivan Lebar, foto Janez Povirk Iz društva upokojencev Moravče Tudi letos so se v društvu zbrali na praznovanju dneva žena in kot nava­dno najprej poslušali nekaj kulture in o samem prazniku. Vsaka žena je dobila nagelj, ker je to lepa navada, ki bi jo moški lahko večkrat prakticirali. Žene so pripravljajo na tri nastope v domovih starejših. Za čvse leto imajo veliko povabil in načrtov za srečanja, tudi na državni ravni in v tujini. Seveda bodo imeli letni koncert z vabljenimi gosti iz tujine. Še vedno pa iščejo harmo­ bile rožic vesele, kakor tudi priložnosti za druženje. Tudi pojedli so kaj. Poseb­no dobro je bilo domače pecivo. Mešani pevski zbor je v novem letu nastopil na občinski prireditvi za dan žena in v vrtcu v Krtini. Pridno vadijo, ker imajo planiranih več nastopov, čisto v kratkem pa dva v domovih starejših. Vemo, da so lansko leto praznovali 30 let in da je logično, da nekaj starejših pevk in pevcev ne more več prihajati na vaje. Zato zbor vabi medse nove člane – pevke in pevce. Lepo vabljeni! Folklorna skupina je letos nastopila na območnem srečanju v Kamniku in na prireditvi za občinski praznik. Tre­nutno vadijo novo koreografijo in se mesecu in tretji petek so navdušeni. Vabijo, da se jim pridružite! Nekaj izrednega je telovadba, šola za zdravo staranje. Tej skupini se lahko pridružijo tudi nečlani, saj pri telovadbi za starejše z društvom sodeluje občina. Vprašajte tiste, ki jo obiskujejo. Pravijo, da se imajo luštno in da bi prav pogrešali, če se je ne bi udeleževali. Poskusite si najti čas in pridite ob 19. uri ob četrtkih v (stari) vrtec. Ali se kdaj ustavite pri zeliščnem vrtu, ki ga obdeluje zeliščarska sekcija? Veliko dela je z njim, a smo veseli, da ga imamo v naši občini. Upamo, da ga bodo obiskovali učenci in tudi drugi obiskovalci. Z lepim vremenom bo tudi čas za izlete. Bodite pozorni na obvestila v NMD. Vabljeni na vpis novih članov! VR 10. občni zbor Društva krajanov Češnjice in srečanje starejših vaščanov Češnjic V nedeljo 5.3.2017 smo v Društvu krajanov Češnjice organizirali že 10. redni letni občni zbor, hkrati pa smo organizirali tudi srečanje starejših vaščanov. Začeli smo s pozdravom predsednika društva in s pozdravom župana Marti­na Rebolja. Predstavili so lanskoletne opravljene projekte in sestavili letošnji delovni načr t. Razveselili smo se velike udeležbe in soglasno sprejetih poročil ter seveda tudi udeležbe naj­starejših krajanov Češnjic. Zahvaljujemo se jim za udeležbo, prav tako pa gre zahvala tudi županu gospodu Martinu Rebolju. Anamarija Vesel Končal se je šesti tečaj pletenja košar v Tuštanju 100 izdelkov in 23 učencev, to je gotovo ponoven uspeh že šestega tečaja pletenja košar v brunarici na Cegunci. Tečaj se je začel z varstvom pri delu in nabiranjem materiala. Prva stopnja je pletla kmečko košaro, trebušasto in druge različnih oblik ter pehar iz gozdne trave. Nekaj tečajnikov je napredovalo že v četrto nadaljevalno stopnjo. Ti so naredili moravško košaro. Bili pa so letos vsi tako pridni, da je zmanjkalo pripravljenega materiala. Do sedaj je bila navada, da jih je več skupaj delalo eno košaro, letos so naredili vsak svojo. Vsako leto do sedaj si je Iztok Urbanija, vodja šole, zamislil in dodal za spremembo nekaj novega. Tako so letos pletli košare in peharje tudi iz kupljenega pedika. Potrdili so, da je bila obdelava lažja. Seveda pa je pomembno, da se pletarstvo iz naravnega materiala ohranja kot izročilo naših dedov, ki so te izdelke nujno potrebovali. Takrat plastike ni bilo, danes pa bi se je morali čim bolj otepati. Okoli 80 tečajnikov, ki so izšli iz tega tečaja, bo odslej sigurno po plastiki segalo manj. Materiali, ki se uporabljajo pri plete­nju košar so: vrba, bukev, hrast, kostanj, rdeči dren, leska, dodana je lahko vrvica in tudi slamnate kite, lahko pa tudi ličkanje. Letos so bile nekatere košare lično obarvane. Kot vsako leto sta na zaključku spregovorila župan Martin Rebolj in predsednik DK Tuštanj Franci Cerar, seveda oba s pohvalami. Iztok Urbanija je kar žarel od veselja, ko je podeljeval diplome o opravljenem tečaju. Na koncu je pri­šepnil, da bo letos za srečelov na prvomajskem srečanju veliko košar. Si lahko mislimo, da bodo zato srečke šle za med. Te košare so praktične in zelo lepe, po vzoru naše dediščine. Iztoku moramo reči hvala! VR Celotedenska čistilna akcija na Limbarski gori Društvo krajanov Limbarska gora se vsako leto na po­nedeljek po Pohodu po nagelj zbere na Limbarski gori, da temeljito očisti prizorišče pohoda. Letošnje leto pa je ugoden datum občinske čistilne akcije društvu naložil kar celotedensko čistilno akcijo prizorišča in številčnih poti, ki vodijo na Limbarsko goro. Članom DK Limbarska gora so se v soboto pri čistilni akciji pridružili tudi nekateri krajani Limbarske gore in posame­zni prostovoljci, ki redno hodijo na Limbarsko goro. Očistili so obe asfaltirani poti proti Moravčam, gozdno pot proti Negastrnu in ostale poti po katerih hodijo pohodniki na Limbarsko goro. Krajani Limbarske gore niso omejeni le na sobotno čistilno akcijo, ampak smeti tudi priložnostno pobirajo ob spreho­du na Limbarsko goro. Na čistilni akciji Limbarske gore so prevladovali mladi. Na sliki je le del udeležencev čistilne akcije Irena Ravnikar, foto: Francka Toman »PRI NAS IMAMO RADI ČISTO!« Šipa dol, smeti čez ramo – ven iz avtomobila, in naprej proti domu… Se dogaja zdaj – vsak teden po ne­ kajkrat. Tako smo se planinci domačega planinskega društva odločili, da se v soboto, 25. marca pridružimo čistilni akciji. Naša pot je potekala proti planin­ skemu domu. Najprej smo se odločili počistiti pot po asfaltni cesti. Nabrali smo kar nekaj nečistoč in se spraševali, v kakšnih stiskah se znajdejo ljudje, ki odpadne embalaže NE UPAJO odnesti da bi to počeli in svoje smeti po liniji namenjene vreče za smeti, ki pa jih je do domače kante. Čudili smo se spre­ najmanjšega odpora uspemo odnesti že ob poti prijazno naložil mimoidoči tnostim tistim, ki zavezane vreče smeti le do domače kante. vaščan, ki se je akcije udeležil s kom­ uspejo pripeljati do vrha klanca in jih Ta ko s m o v u p a nj u n a na da lj njo bijem, kamor je zbiral vse tisto, česar potem odvreči v dolino. K sreči nas neokrnjenost našega malega bisera drugi ne uspejo prinesti do doma! je še vedno velika večina »prelenih«, pobrali »pokale« in jih dali v za to Anka Ropret, PDM Čistilna akcija v Pečah Tudi v Pečah smo se to pomlad pridružili čistilni akciji. Ker je pobiranje smeti ob glavni cesti Moravče – Izlake precej nevarno, smo akcijo tudi tokrat razdelili na dva dela. Najprej smo odrasli pobrali smeti ob prometnih cestah v petek, 24. 3., velika skupina otrok pa je pobrala smeti po vasi in okrog nje naslednji dan. Žalostni smo, da še vedno vsako leto naberemo ogromno smeti. Sprašujemo se, kdo je tako nespoštljiv do narave. Najbrž le niso za vse krivi vozniki, ki mimo našega kraja vozijo naprej proti Zasavju; ne nazadnje smo najpogosteje tu domačini. Upamo, da se do nasle­dnjega leta situacija izboljša, a v to žal dvomimo, saj je že naslednji dan za cesto ležalo nekaj novih pločevink. AL V Tuštanju so poskrbeli za varnost otrok – vozačev Tuštanjsko društvo poznamo pred­vsem po organizaciji prvega maja pa tudi še mnogo drugih dejavnostih. Skoraj bi gotovo verjeli, po vseh letih njihovega druženja, da se bo predse­dnik društva Franci Cerar zopet spo­mnil nekaj novega, dobrega za njihovo vas. Že leta se pogovarjajo, da bi bilo nujno avtobusno postajališče za otro­ke – vozače. Seveda so idejo podprli najprej v odboru društva, bili pa so jo veseli vsi krajani. Vemo, da so na jesen dobili nov lepo urejen most čez Račo. Blizu tam stoji sedaj novo, lično, leseno postajališče. Odmaknjeno je od prometne ceste in nudi zatišje pred Svet za preventivo v občini je že pred sodelovanjem zrastla še kakšno av­ neugodnimi vremenskimi razmerami. časom ugotovil primernost lokacije. tobusno postajališče. Na odprtju novega ličnega avtobusne-Vodja podružnične šole Vrhpolje Tanja ga postajališča je program pripravila Apšner se je zahvalila, da so v društvu Podružnična šola Vrhpolje s pesmimi, razmišljali tudi o varnosti otrok. recitacijami in inštrumentalno glasbo. Najbolj pa je navdušil in poskrbel za Vodila ga je Jona Javorič, četrtošolka. presenečenje izvajalec Štebe Igor iz Lepo število obiskovalcev odprtja so Žej pri Komendi, tesarstvo in krovstvo. pozdravili: predsednik Društva kraja-Povedal je namreč, da postajališče in nov Tuštanj Franci Cerar, ki je povedal, ograjo daje brezplačno. da je nova pridobitev namenjena Toliko bolj je bil slavnosten prerez predvsem varnosti otrok, saj je ta traku pospremljen z navdušenjem. trenutek 22 vozačev, ki bodo hodili na Pravzaprav sta bila to dva prereza. avtobus za Moravče. Z njo so pridobili Prvega sta opravila izvajalec in lastnik oglasno desko, z okrasno ograjo pa so zemljišča, drugega pa predsednik dru­polepšali vhod proti gradu. Zahvalil se štva Franci Cerar, župan Martin Rebolj je izvajalcu, občini za plačilo gradbe-in vodja podružnične šole Vrhpolje nih del in lastniku zemljišča. Tanja Apšner, Župan Martin Rebolj je pohvalil zavze-Krajanom ob pridobitvi iskreno česti­tost društva in njihovega predsednika. tamo! Naj bo s srečo! Izrazil je željo, da bi na tak način s VR Juri Muri v knjižnici Po januarskem gostovanju v Sevnici je otroška dramska skupina KŠD Peče malce počivala, a ne za dolgo! 17. marca 2017 smo se z veseljem odzvali na povabilo Knjižnice Dom­ žale in v njihovih prostorih uprizorili našo predstavo Juri Muri v Afriki. Kljub temu, da je bil zunaj eden od pr­ vih res lepih sončnih dni, se je zbrala obilica gledalcev. Vsi, od najmlajših pa vse do njihovih staršev in starih staršev, so z zanimanjem opazovali Jurijevo potovanje po Afriki, na kon­ cu pa z nami zapeli pesmico Si ma ma ka in ob njej zaplesali. Bali smo se, da bomo z ritmi Afrike povsem razburkali tišino, ki sicer vlada v pa vendar so nas povabili, da se tam strimo kakšno popoldne. knjižnici in, da to ne bo preveč fino, oglasimo še kdaj in ponovno pope- AL Peški oktet uspešen na reviji pevskih zborov V petek, 17. 3. 2017 je Peški oktet uspešno zastopal KŠD Peče na reviji pevskih zborov v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Zapeli so tri pesmi; Vedno si pri meni stala, Planinsko in Cigani. Kljub temu, da so bili med nastopajočimi pevski sestavi na različnih nivojih kar se tiče znanja in zahtevnosti programa, je Peški oktet požel lep aplavz in celo nekaj smeha ob pesmi Ciganska, pa ne morda zaradi slabe izvedbe, ampak zaradi hudomušnosti skladbe in do­živete izvedbe. V društvu smo veseli, da imamo v naših vrstah pevce, ki se lahko popolnoma enakovredno in s ponosom predstavijo tudi na večjih prireditvah. AL Ekskurzija Bralnih lučk V soboto, 18. marca, smo se člani­ce bralnega krožka Bralne lučke namesto v domačo knjižnico ali De­telovo sobo, kjer običajno potekajo naša bralna srečanja, napotile na pravi »bralni« izlet. Pot nas je vodila v Lendavo. Tam smo v Lendavski knjižnjici, pred katero je tudi nastala naša skupinska fotografija, dopoldne namenile našemu mesečnemu bral­nemu srečanju. Tokrat smo prebirale delo Miška Kranjca Strici so mi pove­dali. Oh kako so nam strici pripovedo­vali, da je bilo veselje. Po življenjepisu avtorja in njegovem ustvarjalnem opusu nas je tokrat popeljala Natalija. Seznanile smo se z delom in prebirale izstopajoče citate iz knjige. Ti so nava­dno dobra izhodiščna točka za debate in razmišljanja, ob katerih vsaka od nas doda svoj pogled in komentar na obravnavano temo. V knjižnici nam je prijazno osebje postreglo z jutranjo kavico in v gosteh smo se res dobro počutile. Sredi mize, med knjigami, pa so iz škatle pogledale miške. Miške so spominjale na Miška in prebudile naše brbončice, sladkor pa je spod­budil razmišljanja ob zgodbah stricov. Nadaljevale smo v Veliki Polani, kjer smo si ogledale pisateljevo rojstno Evropski prestolnici belih štorkelj, Pozdrav pomladi na Vrhpoljah Letošnja pomlad je k nam prišla zgodaj, v vseh najlepših barvah in s toplimi dnevi. Na zadnjo marčevsko soboto nas je že skoraj oblekla v krat­ke rokave. Namesto na vrt, v gozd ali kam na lepše smo učenci in učiteljice POŠ Vrhpolje raje prišli v gasilski dom. Tam so se jim z veseljem pridružile vse mamice, babice in ostale gospe – no, pa tudi kakšen očka se je našel. Kra­jevna organizacija Rdečega križa jim namreč vsako leto nameni druženje ob dnevu žena. Šolarji so tako kot vedno poskrbeli za prijeten kulturni program. Učenci pr vih treh razredov so nastopali z recitacijo o mamici, zapeli pa so tudi angleško pesmico. Starejši učenci, šolo Miki. Za konec so nam zapeli zopet pričarali krasno vzdušje. Naj tisti, ki obiskujejo 4. in 5. razred, so člani šolskih pevskih zborčkov – ob traja dolgo v pomlad! nam zaplesali ljudska plesa. Plesala zvokih harmonike in ob spremljavi so tudi dekleta, ki obiskujejo plesno solistov Matije, Jone in Neže so nam Učiteljice POŠ Vrhpolje Devetošolci v podmornici V petek, 24. marca so se učenci 9. ra­ zredov podali na ekskurzijo. Skupaj z učenci je bil na ekskurziji prisoten tudi podpredsednik moravškega odseka Zveze veteranov vojne za Slovenijo, g. Roman Bohinc. Zveza veteranov je učencem z izdatno finančno po­ močjo omogočila to ekskurzijo, za kar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Najprej so si ogledali stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju v Muzeju no­ vejše zgodovine v Ljubljani. Ponovili in seznanili so se lahko z zgodovino Slo­ vencev med prvo svetovno vojno, o nastanku Države SHS in nato Kraljevi­ ne SHS po prvi svetovni vojni. Razsta­ in si v živo ogledali posebnosti kraške­ lahko ogledali tudi posledice vojaške va seveda ni vključevala le politične in ga sveta, osrednje Slovenije, posledi­ agresije nad civilnim prebivalstvom vojaške zgodovine, temveč predvsem ce žleda iz leta 2014, ki so še vedno (npr. kako je tank povozil osebno vo­ tudi zgodovino vsakdanjega življenja močno vidne v gozdovih, poimenovali zilo) ter si ogledali verjetno največjo različnih slojev prebivalstva. Sledil je gorovja, pokrajine in planote, ki so jih zanimivost – čisto pravo vojaško pod­ pregled dogajanja na Slovenskem videli ob poti. mornico, v katero so lahko tudi vstopili med drugo svetovno vojno in po njej Nato smo prispeli pred Park vojaške in si jo ogledali od znotraj. ter življenje v socialistični Jugoslaviji zgodovine v Pivki. Sledil je ogled raz- N amen eks k ur zi je za uč ence 9. vse do devetdesetih let dvajsetega stave, kjer so si učenci lahko ogledali razreda je ponovitev učne snovi o stoletja, ko je po prizadevanju števil­ težko orožje iz druge svetovne vojne zgodovini Slovencev v 20. stoletju z nih Slovencev prišlo do osamosvojitve (ameriške, ruske, nemške in britanske nekaj več poudarka na osamosvajanju Slovenije. tanke, topove in druge vrste težkega Slovenije. Učenci so bili z ekskurzijo Po sprehodu skozi park Tivoli smo orožja). Sledil je ogled razstave o zadovoljni – predvsem z drugim de- se podali na avtobus in odhiteli proti vojski v socialistični Jugoslaviji (JLA) lom – ogledom Parka vojaške zgodo- Pivki. Ker smo imeli lepo vreme, se ter o samem poteku osamosvojitve vine, kjer so si lahko ogledali in slišali je videlo daleč in ob razlagi učiteljice Slovenije ter vojne za Slovenijo. V veliko zanimivega. Maje Gerčar so učenci lahko ponovili zadnjem delu razstave so si učenci Simon Zalar Prvi nogometni koraki na moravški zelenici, danes v slovenski reprezentanci Pred osmimi leti, smo se skeptično spogledali, ko je na moravško nogo­metno površino stopila, še ne osem le­tna deklica, Lara Klopčič iz Vrhpolj pri Moravčah. Brez sramu, se je pridružila našim mladim dečkom in brez težav enakovredno opravljala vse treninge, ki so ga opravljali njeni soigralci. Njena marljivost in prizadevnost na treningih se je kmalu obrestovala. Soigralci, s katerimi je vrsto let pridno trenirala in nastopala na tekmovanjih MNZ Ljubljana vse od najmlajše selekcije U8 do današnje kadetske ekipe, so jo jemali skrajno resno in enakovredno, kar je med njimi stka­lo trdno vez. Izjemna je bila v vlogi obrambne igralke, izkazala se je tudi v konici napada, skratka, vsa leta je bila pomemben člen vsake selekcije, ki jih je do danes preživela v vrstah našega nogometnega kluba. Priljubljena pa ni bila le v našem klubu in ne samo v Moravčah. Interes za našo igralko je vrsto let rasel v nogo­metnem klubu Radomlje, ki so se kar nekaj let mučili, da bi Laro prepričali za prestop v svoje nogometne vrste. Vendar je bila navezanost in pripa­dnost našemu nogometnemu klubu in svojim soigralcem močnejša. Kljub pritiskom je ostala v naših vrstah pri nas do zadnjega trenutka, dokler je le lahko igrala s svojimi dolgoletnimi soigralci, saj so bila pravila za igranje deklet v deških ekipah nekoliko drugačna. O b d e j s t v u , d a n e b o mogla več igrati v fanto­vski ekipi, se je na koncu odločila, da prestopi v ženski nogometni klub Radomlje, saj je bila lju­bezen do nogometa še vedno zelo velika. Že ko so bili sklenjeni dogovori o prestopu in z naše strani podana tudi izpisnica, se je pojavila novica, da je pravilnik o igranju deklet v fantovski ekipi spreme­ njen in bi lahko še naj­manj dve sezoni igrala s svojimi dosedanjimi soigralci. Lara je že prestopila v ŽNK Radomlje, slednji pa so bili razumevajoči in so privolili v sporazum o mešanem no­gometu, tako da lahko igra vsaj dve sezoni z našimi nogometaši in tudi z žensko ekipo iz Radomelj. Njena kakovost se je v Radomljah pokazala še posebej v ženski ekipi. Vsa leta treningov v našem klubu in sedaj tudi v ŽNK Radomlje so LARO KLOPČIČ pripeljala do Slovenske žen­ske reprezentance. Vsekakor smo v našem klubu Termit Moravče na njen dosežek ponosni in ji želimo še uspe­šnejšo kariero v svetu nogometa. Za naslednjo številko Moravških novic bomo Laro poprosili za krajši intervju, saj se je med tem z repre­zentanco udeležila kvalifikacij na Nizozemskem, Na zgornji sliki Lara v dresu NK Termit Moravče, na spodnji v slovenski repre­zentanci, v dresu številka 13. BB Druga polovica nogometne sezone 16/17 v polnem teku Zimski nogometni premor je za nami, skoraj vse selekcije pa so že odigrale prva srečanja spomladanskega dela tekmovanja sezone 2016/2017. Naši najmlajši selekciji do 7 in 9 let, se na prve tekme še pripravljata in bomo o slednjih poročali v prihodnji izdaji Moravških novic. S ele kc i j a U 11 je od i gra l a tek m o MNZ lige proti vrstnikom iz Ihana in slednje prepričljivo premagala. Naša ekipa se je udeležila tudi zaključnega turnirja zimske lige v Ljubljani, kjer se je pomerila z nasprotniki Olimpije in vrstniki NK Brinje-Grosuplje. Olimpija je naše moštvo premagala, neodlo­čen izid pa so iztržili proti moštvu z dolenjske. Ekipa do trinajst let je odigrala tri srečanja. Najprej zaostalo tekmo iz je­senskega dela proti moštvu iz Zagorja z neodločenim izidom, nato je sledila visoka zmaga v Kočevju in še poraz v gosteh pri NK Roltek Dob. Ekipa starejših dečkov do 15 let je za uvod v spomladanski del v gosteh premagala NK Ihan, na domačem nogometnem igrišču pa je morala priznati premoč prvouvrščeni ekipi iz Bele Krajine. Kadeti in mladinci so prav tako že odigrali dve sečanji, obe pa sta bili na gostovanjih. V 11. krogu sta se pomerili z moštvi iz Ivančne Gorice. Kadeti so tekmo dobili, mladinci pa so bili poraženi. V naslednjem krogu sta bili naši ekipi v gosteh pri ekipi NK Trebnje, ki je združena z nogometnim klubom iz Kočevja. Tudi tam so kadeti tekmo suvereno dobili, mladinci pa so po zelo zenačeni igri bili premagani z minimalno razliko. Dekleta do prispevka še niso odigrala tekme lige Lepota-zdravje, vendar se pridno pripravljajo na prva soočanja z nasprotnicami. Prav tako veterani še niso odigrali tekme spomladanskega dela. Naša trenutno prvouvrščena ekipa vetera­nov bi se morala pomeriti z naspro­tniki iz Doba, vendar so slednji tekmo odpovedali. Članska ekipa je spomladanski del se-zone pričela dokaj slabo. Prvo tekmo proti ekipi iz Kočevja so na moravški zelenici izgubili, vendar smo bili z igro naših zadovoljni. Sledila je tekma za pokal MNZ Ljubljana proti ekipi NK Krka, ki pa so bili bistveno boljši. Sle­dila sta še dva poraza, najprej v gosteh proti ekipi Svoboda Kisovec, nato še na domačem igrišču proti NK Arne Tabor. Res, nekoliko slabši začetek našega moštva, vendar menimo, da se bodo naši nogometaši pobrali in prikazali vsaj igro iz jesenskega dela sezone. B.B. V začetku leta je bil sprejet proračun za leti 2017/18, ki se na investicijskem delu kot največji projekt predvideva iz­ gradnja Doma starejših občanov. Izgradnja naj bi bila, po zagotovilu župana, dokončana in vseljiva v začetku leta 2019. Za investicijo bo potrebno zagotoviti 4,3 razliko pokriva občinski proračun v letu 2017 in 2018. V OO SLS projekt podpiramo in pozdravljamo, seveda s poudarkom, da lokacija ni najbolj primerna. V zadnjem času je zelo veliko polemike glede saniranja peskokopov podjetja Termit. Ta problematika je znana že nekaj let, saj se vedno postavlja vprašanje, ali so materiali, ki se vgrajujejo v sanacijo peskokopov res biološko neoporečni. V OO SLS Moravče menimo, da bi bilo potrebno, tako s strani župana, kot tudi s strani podjetja Termit, več sprotnega obveščanja občanov o aktivnostih in nadzorih pri sanaciji, na kar je bilo z naše strani že opozorjeno na občinskem svetu. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih želimo vsem svojim članom in simpatizerjem ter vsem občankam in občanom blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere in ljubezni ter novega upanja in poguma za jutrišnji dan. Čestitke za praznik Dan upora proti okupatorju in praznik dela. OO SLS MORAVČE ,€, občina predvideva zadolžitev v višini 3,5 mio€mio V slovenski ustavi je v 72. členu zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja. Ta velja tudi za nas, Moravčane. Da nam je lahko ta pravica kršena, smo opozarjali že pred desetletjem. Takrat smo prvi opozorili na problem odlaganja industrijskih odpadkov v opuščene peskokope v Drtiji. Prav tako smo ocenili, da bo v bližnji prihodnosti problem eskaliral do ne obvladljivih posledic za okolje, v katerem živimo. Naše stališče je od takrat, ne glede na našo vlogo v moravški politiki, jasno. Zagovarjali smo, da sanacija opuščenih peskokopov na tak brutalen način ni potrebna oz. ta to sploh ni, saj je narava po toliko letih že sama poskrbela za obnovo biotopa. Na predlog naše občinske svetniške skupine se je izvedel tudi posvetovalni referendum, na katerem ste občani tovrstno početje zavrnili kot neprimerno in nedopustno. Pozdravljamo, da vse več občank in občanov prihaja do enakih ugotovitev, do katerih smo v SDS prišli že pred leti. Z olajšanjem in iskrenim zadovolj­stvom ugotavljamo, da je vse več tistih, ki ne zagovarjate tega ekološko spornega početja v Drtiji. Mnogi ste sedaj dejavni v civilni iniciativi ter ste pripravljeni pomagati ustaviti nasilje nad naravo. Upamo in želimo pa si, da te aktivnosti niso povezane z bližajočimi se volitvami. Vsi namreč dihamo isti zrak in pijemo vodo iz istih zajetij, ne glede na politično prepričanje, zato mora biti naš skupni interes živeti v zdravem okolju. Vendar pa se naše zadovoljstvo konča ob pogledu na opuščene pesko­kope. Danes, skoraj 10 let po tem, odpadke še vedno odlagajo, območje pa se je znatno spremenilo. Tako imenovanih »Havajev« praktično ni več. Skrbi nas, da se bo odlaganje industrijskih odpadkov nadaljevalo. Prav tako nas skrbi nespoštovanje volje ljudi, izrečene na referendumu. Poraja pa se tudi vprašanje, zakaj je okoljevarstveno dovoljenje prevedeno tudi v italijanski jezik. Ali to pomeni, da bomo dobivali v Moravče tudi indu­strijske odpadke, ki jih je sicer v Italiji prepovedano odlagati? V OO SDS Moravče vseskozi zagovarjamo uporabo vseh pravnih sred­stev, da se ugotovi, kaj se dejansko v Drtiji počne. Upreti se moramo interesom kapitala ter zaščititi naše okolje, naše zdravje in prihodnost naših otrok. Temu nesprejemljivemu dogajanju v opuščenih peskokopih v Drtiji je potrebno narediti konec. Tu ne gre več za politične igrice, temveč za zdravje nas samih, naših otrok, ne glede na posameznikovo politično prepričanje. OO SDS Moravče Pisma bralcev Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo) Pse na povodce in vrečke v roke K pisanju o tej problematiki me je vzpodbudila jeza o Vas, lastni­kih psov, ki Vas je vse več in se vsakodnevno sprehajate s svojimi štirinožnimi prijatelji okoli moravških ribnikov. Že več let ribiči PO Moravče opažamo čedalje več pasjega »DRE­KA »ob ribnikih, kljub opozorilno-obvestilnih tablah, ki smo jih namestili ob ribnikih Moravče. Na tabli se vljudno zahvaljujemo lastnikom psov, da pobirajo iztrebke za svojim kužkom. Več kot očitno je, da nam je prekipelo, ker moramo sami dan za dnem pospravljati pasje iztrebke »VAŠIH« psov, saj ga sami namreč nočete. Zelo ironično je, da sveži pasji iztrebki ležijo neposredno ob koših za smeti … Pa po petdesetih metrih še eden… Pasji iztrebki so pogosto predmet spora v soseskah. Lastniki se delajo, kot da psa pač niso opazili, ko jih opozoriš, iščejo vrečko po žepu in na koncu seveda ugotovijo, da je nimajo. Enim je malo neugodno, večini pa ne, nam je izkušnje opisala tudi sprehajalka ob ribnikih. Zelo slabo se počutimo ribiči PO Moravče, ki skrbimo, da je oko­lica ribnikov vedno urejena in čista, ko pri košnji ves ta »PASJI DREK« leti po nas. Res ni lepo, da se sprehajate po tujih travnikih s spuščenimi psi in jim dovolite »SRATI« povsod. V tem trenutku VAS zapusti spomin, potem se pa niti ne spomnite tega »DREKA« pobrati, ki ga je vaš pes pridelal. Kot vemo, psi niso posebno izbirčni glede mesta, ki si ga izberejo za iztrebljanje. Pobiranje pasjih iztrebkov je del osnovnega bontona lastnika oziroma vodnika psa. Nihče od nas si ne želi pasjega iztrebka na čevljih, obleki ali v svojem domu. Zagotovo pa si upam trditi, da si nikakor ne želimo bolezni, ki se prenašajo z iztrebki(npr. gliste in trakulje). Poleg navedenega je treba na tem mestu opozoriti tudi na pasje iztrebke, ki predstavljajo veliko nadlogo tako z vidika higiene in zdravja kot tudi estetike. Žival ni naprava, ki jo lahko vključimo, ko jo potrebujemo, ali izključimo, kadar je ne potrebujemo. Ima svoje potrebe in zato pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah za svojimi psi ni nadležno opravilo, temveč je to naloga vsakega odgovornega lastnika psa. Pasji iztrebki vsebujejo ogromno patogenih (škodljivih) bakterij, zato tudi tako smrdijo, ker se v njih dogajajo gnilobni procesi. Popolna razgradnja pasjega iztrebka traja več kot eno leto!! Te bakterije v kakcu proizvajajo tudi različne toksine, ki so zelo stru­peni in nevarni za naše zdravje, najbolj občutljivi pa so otroci. Na ribnikih Moravče se dnevno igrajo predvsem predšolski otroci. Sprašujem se, če isti starši, ki ne pobirajo za svojim psom, tudi dnevno govorijo svojim otrokom »pazi kakec!« To pomeni Vaši otroci, ki se v okviru izobraževanja osnovne šole nahajajo v času pouka in varstva na naših lepih ribnikih. Ribiči smo pri svojih aktivnostih na ribniku evidentirali že večje število nevestnih lastnikov psov. Lastnike vljudno opozarjamo, da Vas bomo ob naslednjih kršitvah javno objavili v tem glasilu in sicer z imenom in priimkom. Prav tako se ne čudite, če vam bomo omenjeni Vaš »DREK« v paketu dostavili na Vaš dom. Zakon o zaščiti živali, uradno prečiščeno besedilo ZZZiv-UPB3 (Uradni list RS, št. 38/13 z dne 3. 5. 2013), določa, da mora imeti lastnik svojega psa na povodcu in če je nevaren opremljenega z nagobčnikom, a le v primeru, ko je na javnem mestu. Prepovedano je tudi brez nadzora spuščati pse na druge javne površine, ki so namenjene za sprehode ljudi in za rekreacijo, ter na gozdne površine, kjer se zadržuje divjad. Prepovedano je tudi puščati pse na pašnike, kjer lahko vznemirjajo in ogrožajo pašne živali in na polja, kjer lahko poškodujejo kmetijske pridelke. Policisti izvajajo nadzor nad spoštovanjem določil Zakona o zaščiti živali in ugotavljajo predvsem kršitve, povezane s neprimernim varovanjem psov, in sicer na podlagi 11. in 12. člena, kjer je pred­pisano, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti njegovo fizično varnost, tako da je na povodcu. Za kršitev je predpisana globa 200 evrov. Skrbnik psa je dolžan za psom počistiti pasje iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in ga ob pozivu pokazati občinskemu redarju. Skrbnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzora. V strnjenih in urbanih naseljih je obvezno voditi psa na povodcu. Verjamem, da nisem edini, ki ga Vaše ravnanje moti. Verjamem tudi, da se bo našel kdo, ki bo skritiziral to pismo. Verjamem, da ravno takšni, ki kritizirajo, ne pospravljajo za svojim psom. Če bi moral vsebino tega pisma strniti v en sam stavek, bi se ta glasil: »Lastništvo psa je odgovornost.« Ta odgovornost se nana­ša na lastnikov odnos do psa. Pri tem mora lastnik poskrbeti za zdravje in dobrobit psa. Nanaša pa se tudi na okolje, v katerem bivata pes in lastnik, kar pomeni, da lastnik odgovarja za dejanja svojega psa in morebitno škodo, ki jo utegne pes povzročiti. Zimske kakce smo do sedaj že pobrali. Upam, da bom s tem pismom dosegel namen in se o tej težavi ne bo potrebno več pogovarjati. Lep ribiški pozdrav, Andrej Črv, predsednik PO Moravče Recepti iz Moravške doline REGRATOV ČAJ Čaj iz regrata za okrepčilo in razstrupljanje telesa. Regrat je odličen vir rudnin, hkrati je tudi splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi in presnovi ter pospešuje razstrupljanje. Lahko bi rekli, da je regrat prava vita­minska bomba, ki poživi telo po zaspani in utrujajoči zimi. Sestavine za 4 osebe: 6g posušenih re­• gratovih cvetov 4g posušenih re­• gratovih korenin 1l vode • R egr at o v e kor enine operemo in narežemo na četr tine. Skupaj z regratovimi cvetovi jih posušimo. Posušene korenine in posušene cvetove posebej shranimo v dobro zaprt steklen kozarec. Koščke korenik nato v ponvi med neprestanim meša­njem najprej zlato rumeno prepražimo. Nato na kuhal­nik pristavimo liter vode in jo zavremo. Vodo prelijemo čez prepražene regratove korenine, dodamo posušene regratove cvetove in pustimo stati približno 10 minut. Čaj na koncu precedimo in serviramo v skodelice. Kako postati družina, ki lahko sprejme otroka v rejništvo V Centru za socialno delo Domžale sodelujemo z družinami, ki izvajajo rejniško dejavnost, otroci in mladimi, ki živijo v rejništvu, njihovo primarno družino, z nalogo in osredotoče­nostjo v skrb za dobro otroka. Na našem območju je tradicija rejništva bogata in že skoraj stoletna. Danes imamo družine, ki to delo izvajajo dobro in odgovorno. O tem, kako imamo urejeno skrb za otroke v rejništvu, se pogosto zanimajo iz drugih držav. V lanskem letu smo gostili predstavnico Velike Britanije in predstavnici iz Gruzije. Letno je v obdobju zadnjih petih let, pri nas nameščenih od 135 do 160 otrok iz vse Slovenije, to je 15% vseh rejništev v Sloveniji. Število družin, ki izvajajo rejniško dejavnost se giblje med 75 in 82, kar je 11% vseh družin v Sloveniji. Pri spremljanju rejništev sodelujemo s 34-timi matičnimi centri za socialno delo otrok. Skrb za otroka v rejništvu je zahtevnejša kot skrb za lastnega otroka. V rejništvo nameščamo otroke v starostnem razponu od 0 do 14 let, kasneje pa se mladi težko prilagodijo na novo družino. Prevladujoči vzroki za nefunkcio­nalnost družine in ogroženost otrok do te mere, da jih moramo izločiti, so različne zasvojenosti pri starših, med katerimi vodi zasvojenost z alkoholom, sledi zasvojenost s prepovedano drogo in resnejše duševne ali osebnostne motnje. Otroci imajo že določene slabe izkušnje, pogosto je načet njihov občutek osnovne varnosti, dostojanstva in zaupanja v svet. Potrebujejo nove izkušnje življenja v dobro delujočih družinah, rabijo čas, da razvijejo potrebno zaupanje, samozavest. Rejništvo je po zakonu začasne narave, v praksi pa pogosto dolgotrajno, kar je povezano z resnostjo težav v primarnih družinah. Mnogi starši ne zmorejo potrebnega uvida in spre­memb življenjskega sloga, ki bi omogočal otrokom varno odraščanje. V pripravi je sprememba družinske zakonodaje, po kateri bi odločanja o namestitvi in zaključevanju rejništev izvajala družinska sodišča. Pri skrbi za otroka v rejništvu sodelujemo z rejniško in otro­kovo matično družino, šolo, vrtcem, ostalimi strokovnjaki, ki vstopajo v življenje otroka. Stiki so pomembni, potekati pa morajo na način in v obsegu, ki je za otroka varen. Omejijo ali prepovedo se preko sodišča v primerih, ko starši ne spreme­nijo vedenja, ne upoštevajo dogovora ali sploh ne sodelujejo s centrom za socialno delo in srečanja s starši ogrožajo zdrav psihofizični razvoj otroka. Večkrat se v začetnem obdobju stiki vzpostavljajo s pomočjo in ob navzočnosti strokovnega delavca, včasih potekajo izven družine. Vsi, ki želite ponuditi dom otroku, ki potrebuje takšno obliko skrbi in postati rejniški starši, ste lepo vabljeni na obširnejši informativni razgovor v našo Svetovalnico za rejniške družine, kjer boste dobili vse potrebne informacije o rejništvu in pred­pisano vlogo za opravljanje rejniške dejavnosti. To skupaj z opisom motiva za rejništvo, življenjepisom in potrdilom o do­končani izobrazbi oddate, ko se odločite kandidirati. Prosimo vas za predhodno najavo obiska. Vsako leto v septembru Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpiše potrebe po novih družinah, ki izvajajo rejniško dejavnost. Do takrat moramo imeti zbrane informacije za oblikovanje ocene primernosti kandidata, ki jo posredujemo Komisiji za izbor bodočih rejniških družin pri mi­nistrstvu. V vaši vednosti zbiramo informacije o izpolnjevanju zakonsko predpisanih formalnih pogojev o tem, da vam niso odvzete roditeljske pravice, o poslovni sposobnosti, nekazno­vanju in izobrazbi. Preko pogovorov z vami v našem centru in vašem domu, od zdravstvenih ustanov in šolske svetovalne službe, pridobimo podatke o funkcioniranju družine, vašem zdravju in kako ste se vedli v vlogi staršev lastnih otrok. S pridobivanjem informacij želimo izključiti kazalce, ki kažejo na prekomerno škodljivo uživanje alkohola, prepovedanih drog, duševne ali osebnostne motnje. Zanima nas, kako delujete v družini, povezanost družinskih članov, način vzgoje, komu­nikacije, kulturna raven družine, način preživljanja prostega časa, motivi, ki vas vodijo v to delo. Izbrani kandidati so nato napoteni na usposabljanje za izvajanje rejništva v obsegu 20 ur in po opravljanem usposabljanju pridobite dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki je osnova za sprejem otroka v družino. Vsi, ki vas mika delo v rejništvu in imate veselje do življenja z otroki, dovolj potrpljenja, empatije, volje, da sprejmete otro­ka z njegovo ranljivostjo in vzdržite ob njem, ko premaguje odpore do naporov pri učenju koristnih vedenj, lepo vabljeni, da se oglasite na Centru za socialno delo Domžale, veselimo se sodelovanja z vami. CSD Domžale VABILO V okviru grajskih kulturnih večerov na gradu Tuštanj pri Moravčah bo v PETEK 9. 6. 2017 ob 20.30.uri gledališko glasbena predstava GLASBENA POT LOJZETA SLAKA. (V primeru dežja bo dogodek v soboto, 10. 6. 2017) Rezervacija kart na 031 472 650. Vljudno vabljeni! Jubilanti v občini Moravče Osemdeset let je praznoval: Osemdeset let sta praznovali: in Grilj Jolanda iz Dol pri Krašcah Ob praznovanju jih je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva. VR Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31 / 2 0 0 8 , 3 5 / 2 0 0 9 , 5 8 / 2 010 , 101 / 2 010 i n 81/2013), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2006. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2006 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 3. 5. 2017 do 31. 5. 2017. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne eno­te Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100 int. 36170 ali 36164 ali na elektronski naslov ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke na­vesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem, bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. mag. Ivica Vozelj, načelnica Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric STANE ROTAR iz Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Termit-a za izrečena sožalja, za darovane sveče, cvetje in mašne namene. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Kancijanu Čižmanu za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Tako tiho in skromno si živela, takšno tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, sestra, teta, tašča,babica in prababica FRANČIŠČKA MERELA po domače Štavarjeva Francka iz Dol pod Sv.Trojico Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe in iskren stisk roke. Hvala za cvetje, sveče ter darovane svete maše. Zahvala gre tudi gospodu župniku INFORMACIJE NA ŠTEVILKI 041 624 727