Delo samoupravnih organov v "Pančevačkem Ritu"
Razen cemtralne.ga delavsk&ga sveta in upravnega odbora iinajo v kmetijskem kombinatu ^Pančevački Rit« tudi samo-upravne organe na vseh. pomemibnejših gospodeTstviih   (obratih).
Po praviliiih rešuje delavski svet ikom-bi-nata osnovne probleme in določa osnov-ne naloffe kombinata: sprejema proizvod-ne plane kombinata i-n >po«ameznih gospo-darstev (tekoče in perspektivne), nadalje tarifai pravilnik ia pravila komtnnata, Tešuje vprašanja skupne dejavnosti (pro-inet, predelava in dodelava, gradnja po-sameznih objektov, popravilo strojev. transport itd.). določa investicijske pro-grame, sk-lepa o zadalžitvah pri banki sprejema tudi sklc.p-e, v 'katerih okviru delujejo tehnični in admini.strativni apa-rat ter orfrani sainOTipravljanja na go-spodarstvih.
Pri določanju in izvajanjn nalo# sodelnje ves kolektiv
Vse materiale, o katerih razpravlja de-lavski svet kombinata, priprarijo komi-s:je in posamezne službe pri upravi pod-jc-tja (gospodarski biro, pravna služba iii d'rugo). Komisije pripravl.jajo na primer predloge za odpis osnovnih srcdstev, na-dalje predloge investici jskih programov, proizvodmh in drugih planov, iarifnega in drugih pravikiikov itd. Te predloge Hajo prek upravnih odborov gospodar-"v v razpravl janje vsem članom kolek-¦ a. nakar obratni upTavni odbori pri-pfaTijo predloge za oforatne delavske sve-te. Ko ti sveti proučijo predloge in pri-pombe. pošljejo maieriale upravnemu od-boTu komibinata. ki pripravlja predloj; za delavski svet kombiinata tako, da ustrez-np slu/jbc vskladijo končni predlojr r za-kons-kimi  predpisi in s pravili podjetja.
Kakor poudarjajo v jPančevaokem Ri-/ tu«, 6ode]iujejo tako Tsi člani kolektiva pri sprejemanju sklepov, s tcm pa je kkraii zasotovljena indi široka kontrola izpolnjevania nalog. ker t"udi tu posto-pajo podobno.
Shižbe podjetja nadzirajo izvajanje na-k>K in opravljajo primerjave med posa-meznimi {rospodarstvi, poseibmo za enake kuliure. Tako je omo^očeuo, da vsak obrat meri svoje deio v primerjavi z dminini obrati, hkraii pa-da tudi izkorisli njihoTe izkušn.je. Vsa porooila o izvršitvi naloff .gredo v razpravlfanfe v kolektiv, obratne ter centralne orsa:ie samouprav-Ijanja. Poročil« so primerno obrazložena, « čimer je omo^očeno uspešnejše u.srotaT-1;anje in reševanje problemov.
Vse sklepe in za.pisnike s seje central-rejra delavskeffa sveta redno primftr-iajo in spravljajo v ^klad  z  zakonskimi
-pflpisi   in   internimi   plani.   h.krati   pa  z
rai  seznanjafo tndi orsane  samonprav-
"nia   na   srospodarstvih.
Delo delavskih svetov gospodarstev
Ti orgam ra^pravljajo in rešujejo vpra-šanja. ki so po pravilih podjetia v nijhovi pristojnosti. a to so vpraša«i.a tphnolw-kefra  procesa,  organizacije   poslov.  proiz-
ndaih   nalog,   ki   se   nanašajo  .^arao   na
njihova go&podarstva. Ob sofrlasjn s cen-ttalnimi samoupravnimi organi rešujejo vprašanja sezonske delovne sile in pre-nosa o6nc>viiiih sredstev iz obrata v obrat tato, da jih (n€ morejo odtujiti itd.
Predloge za rešitev posameznih vpra-šanj, o kateriih razpravljajo obratni de-lavski sveti, a zanje nis<> prifitojni, da bi o njih sklepali. pošiljajo delav&kemu sve-tu korobinata, iki o njih odloča. Delav&ka svet nekeffa ffOGpodarstva je na primer, ko je Tazpravljal o žetveniJi problomih, predlagal delavskemu svetu kombinata, na.j vsi I.judje, ki dela.jo pri strojih (ikoni-bajni, žetveni stroji), dobivajo brezplačno hrano. Predlos so utemeljili s tem. da ostajajo ti delavci, ker so posestva veliika in precej oddaljena, pri delu dl.je, kakor traja delovni oas (tudi po ves dan) in se ne morejo redno hraniti. DelaTaki sTe* komibinaia je ta predlog sprejel.
Iz oforatnih dekivskih svelov je izžel tudi predlog, da ozkotirno progo (progo za vagončkJe, s katerimi so prevažali bla-go s posestva do skladišča in podobno) zamenjajo s trdimi cestami, s oimer je v notranjcm transportu omogočena upo-raba traktorjev in prikolic, kar je mnoso bolj ekonotnično in praktično. Tudi ta predlog je bil sprejet.
Ob takem načinu dela. pravijo t >Pan-čevačkera Ritu«, ni čutiti potrebe, da bi razen v izjemnili primerih organizirali posebne (obfasne in stalne) komisije. ker je v izpolnjevaTiiu in • nadz;ran.jn naloff zagotovljeno sodclovaujc vseh ljudi v ko-lektiv.u.                                           B. Š.