Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— II' "\*r- DEMOKRACIJA Leto X. - Štev. 23 Trst - Gorica 8. junija 1956 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-SI Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazrutta St. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina! mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovml račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Togliatti in Trst Odmevi na Togliattijev obisk v Beogradu, še vedno niso ponehali. Uradno poročilo o Togliattijevem obisku v Beogradu sicer pravi, da str. s Titom razpravljala o nlovih odnosih med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti in da je Togliatti želel spoznati nove izkušnje jugoslovanskih komunistov. V tem smislu se glasi tudi intervju, ki ga je dal Togliatti po svojem povratku glavnemu italijanskemu glasilu »Unita«. Kar na dolgo in široko je govoril o jugoslovanskem gospodarskem in socialnem sistemu, ureditvi podjetij itd. Nas posebno zanima,, ali je bil v teh razgovorih omenjen tudi Trst. Kakor smo videli na zadnjih volitvah, so kominformisti in tržaški titovci na zadnjih volitvah u-stvarli skupne liste v tržaški okolici, ločeno pa so šli na volišče v samem Trstu. Tako ta zunanji znak. kaker tudi poizvedovanje pri sami »Lazi« sta očitno pokazala-, da vse razlike še niso poravnane. Moskva pa je ubrala zadnje čase drugo politiko, nekdanji heretik Tito je zopet njen miljenček in vsi, ki so se prej na ukaz iz Kremlja z njim, skregali, se morajo pač zdaj pomiriti. Zamuda, s katero se to dogaja v Trstu, ni prijetna in bode v oči. Zato je Togliatti tako na poti v Beograd, kakor tudi na povratku iz Beograda v Trstu razpravljal med štirimi očmi z Vidalijem. Očitno je hotel od njega najprej kaj zvedeti, nato pa tudi kaj povedali Neposrednio pred volitvami se je slišalo, da so se sicer titovci in kominformisti pogajali tudi za skupni nastop v Trstu. Poskus pa je propadel, ker so titovci zahtevali neprimerno visoko zastopstvo na skupni kandidatni listi. Pogajanja so začeli 'kar z zahtevo, da si je treba kandidate deliti pol na pol. Tc seveda ni v soglasju z razmerjem glasov, ki so jih na prejšnjih volitvah imeli kominformisti in ti-iovci. Tako so kominformisti sklenili, da bodo še enkrat pomerili moči in tako svojim nekdanjim zaveznikom, med tem sovražnikom in zdaj zopet prijateljem, ponmno otipljivo pokazali, kje in kakšna je osnova, na kateri je treba iskati sporazumov. In ko je Togliatti omenil Titu, da so voltve v Trstu izpadle dobro, mu je Tito odvrnil, da že ve. Znak, da sta oba pazljivo zasledovala tržaško situacijo. Italijanski listi seveda ugibl ja jo, kaj naj bi oba komunistična prvaka glede tega sklenila. Tako nekateri izražajo mnenje, da se Tito še vedno ni odrekel zahtevi po našem mestu ali vsaj pogoju, da mora mesto, z neposredno okolico, ki je o-stala Italiji, biti samostojna enota, medtem ko je cono B, ki jo. je vedno hotel imeti, enostavno priključil k Jugoslaviji. Togliattiju pripisujejo, da je pripravljen pristali na takšno rešitev, ki bi veljala sevi da samo v primeru, da se Togliattiju posreči priti v Italiji na ob list. Menimo, da so londonski sporazumi vsako takšno ko-mbinatiijo e-nostavno pokopali. Kakor nam kažejo primeri drugih komunističnih držav, bi tudi morebitna Togliatbi-jeva vladavinn ne z volitve pokazale, niso pretresli italijanskih komunistov v zvestobi Moskve. Od 'trideset milijonov volivcev je skoro deset milijonov volilo za komunistično partijo i:n ■» njo povezano socialistično stranko. Štirinajst velikih mest v Italiji, med njimi Bologna, Livorno, Mode-ma- in 'Ferrara, kakor tudi na. sto in sto manjših občin je. ostalo tudi še nadalje v komunističnih oziroma skrajnosocialističnih rokah. Tudi v velemestih, kakršna so Rim, Milan, Turin, Benetke in Florencai, je na stoti-soče volivcev zau-pado svoje glasove komunistom oziroma skrajnim socialistom. Skoraj v vseh večjih središčih sledita kremeljski stranki tesno za petami demokraciji. Te ugotovitve, ki so potrebne, da se ne ibi uidaijali preoptimist-ič-nim ocenam- volilnih izidov, pa ne okrnijo v ničemer dejstva, da je KPI utrpela pri upravnih, volitvah občutne izguibe. V nekaterih krajih celo do 20 od sto. -Doslej še niso znani uradni volilni izidi, za vso državo, it-ada po podatkih, ki so objavljeni na lepakih, naj bi komunisti in socialisti skuprao utrpeli, v primerjavi s političnimi volitvami leta 1953, izgubo skoro enega milijona glasov, v primerjavi z u-pravnimi volitvami leta 1951-52 pa naj bi pridobili nad 1 milijon 700 tisoč glasov. Veliko volivcev, ki so odskočili od komunistične partije, je glaisot-valo za Nennija, katerega politični pomen in teža, sta na -teh volitvah rr.oarjo zrastla. Vendar tudi ta okoliščina ne more -zanikati dejstva, da so komunisti v Italiji številčno precej izgubili. Ta izguba bo vsekakor prišla do od ločilne j še g a izraza, če in kadar se bo- Nenni poslovil od svojega' tovariša Togliattija, saj je medsebojni objem v zadnjem času že precej popustil. In prav ta odvrnitev od komunizma kaže, da .prihaja v Italiji do izt-re-z-nenja. Nič manj- pomembno kot je odskok nekaj sto tisoč komunistov, pa je zadržanje itako imenovanih »neznanih volivcev«. Ta -zvrst, ki jo cenijo na okoli en milijon glav, -to so mladi volivci, kakor tudi neopredeljeni, ki so nihali med skrajno levico in, skrajno desnico, so se nagnili ik sred-ini, in to je zeli! pomembna ugotovitev -zadnjih volitev. T. volivci so našli pot k demokraciji. Medtem ko je bilo pr: prejšnjih upravnih volitvah skoro 1 milijo-n 200.000 takšnih nepobarvanih listov, jih je zdaj samo še 372.000. Med pozitivne znake zadnjih, u-pravr.uh volitev moramo šteti tudi lazveseljivo nazadovanje skrajne desnice — misinov in monarhistov — ki -so leta 1953 dobili 3,426.000 glasov, letos pa samo 2,979.000. 'Takšna je slika političnega razpoloženja io usmerjenosti itaiiien-skega ljudstva, ki je objava končnih i-n uradnih podatkov o občiim-s.kih volitvah verjetno ne bo bistveno izpremenila. Začasni rezultati upravnih volitev (Povzeto .iz plakata K-D) Krščanska demokracija Soc. demokrati Liberalci Republikanci Demokratična sredina' ■KP in it. socialisti Monarhisti in; misini Ostali 1956 1953 1951-52 10,526.343 10.794.563 8,805.145 1.867.863 1,217.862 1,812.517 1,066.695 814.839 911.976 295.714 437.149 598.514 12,756.615 13.264.413 12,128.152 8,998.367 9,931.519 8,531.158 2,979.562 3,426.358 2,729.960 371.897 330.509 1,172.955 Tito v Moskvi !Z nič manjšo slovesnostjo i-n razkošjem kot nekoč v Veliko Britanijo, Indijo, Abesmijo i:ni Egipt je Tito opravil tudi svojo pot v Mo-s.kvo. 'Pos-f.bni »sinji vlak« je njega, njegovo spremstvo in soproge (zdaj to niso več »tovarišice«) pripeljal vse do sovjetsko - romunske meje, kjer ga je zaradi drugačne širine ■tirov če čakala druga., podobna sovjetska kompozicija, s katero je pre ko širne sovjetske planjave prispel v Moskvo. Le-ta mu je, kakor ■pravijo soglasno vsa. poročila-, pripravila sprejem, kakršnega, nti imel v tem mestu še noben tuji držav-n'k. Za prej majhno kot srednje-veliko državo, ki jo Tito predstavlja, je to uspeh, katerega se ne more -zanikati. In če pri vsem tem ne bi dosegel nič d-rugega kot to, da mu Američani že- zdaj ponujajo tr' milijarde, samo da se ne bi pustil preveč stisniti v sovjetski objem, potem je treba- pač reči, da so se mu- potni stroški tokrat izplačali. Ta svet je zares zanimiv: zahod-, Djaki' so rešili Tita iz največje gospodarske stiske, niso pritisnili nanj, ko bi to lahko storili, in, zdaj — potem ko ie bil predhodnik Moskve v Indiji- in Burmi, ko je utrl Moskvi pot v Egipt, ko skuša spodkopati položaj Italiji, mu ponujajo še tri milijarde, da bi se ja odprto in preveč očitno ne nagnil na sovjetsko stran. To se dogaja v trenutku, ko že. vrabci tnia strehah čivkajo in vedo, da iskrenosti med POLITIKA POLOMIJ Z ozirom na naš članek »Politika polomij« v »Demo* krači ji« od 25. maja, nam je poslal Stanislav Renko po: pravek, iz katerega objavi Ijamo več kot smo po zakonu objaviti dolžni. Stanislav Renko popravlja: Ni res, da je on ob koncu razprave 21. maja »izključ« no v svrho politične propa* gande« prišel z nepremišljen nirni predlogom, da mu naj sodnija dostavi obtožnico po tožbi dr. Josipa Agnes letta v slovenskem prevodu. Res je namreč, pravi v po* pravku, da se je on poleg čl. 5. Posebnega statuta skli? ceval tudi na dejstvo, da mu je v aprilu 1955 Državna prokuratura v Trstu na nje> govo zahtevo v smislu čl. 5. določila tolmača in izročila prevod obtožnice po neki drugi tožbi zastopnika ita* lijanske republike. Ni res, da je bila njegova zahteva (ne pa predlog) nepremi; šljena in da je imela za po* sledico »odločbo kakor si jo boljše ne bi mogel želeti in pričakovati najhujši nasprotnik »Posebnega statuta«. Res je pa, da je zahteval izvajanje Posebnega statu* ta fako, kot ima pravico m dolžnost zahtevati sleherni Slovenec. Zato tudi ni res, da gre za njegovo »junaško polomijado«. Res je tudi, pravi popravek, da je vztraja no in vsakodnevno zahte* vanje izvajanja Posebnega statuta pravilna pot, ki vo<= di do ratifikacije memoran* duma in do njegove objave v uradnem listu, tako da nam nihče ne bo mogel po* tem! »zabrusiti v obraz, da jo za sodnijo londonski sporazum le kos papirja in da ga ni dolžan nihče spošto* vati«. Zato tudi ni res, da sc on »na vse to požvižga«, da bi le mogel napasti dr. Agneletta in njegovega zastopnika. Na ta popravek le sledeče ugotovitve: 1) Izven sodnije je vsak Ser^ % & TITO JE PREBIL ZVOČNI ZID PROTI SOVJETIJI (Die WeUwoche) Slovenec dolžan vedno in povsod zahtevati izvajanje Posebnega statuta. To smo mi delali in delamo od okto* bxa 1954 naprej. 2) Ali na sodniji, pred sodniki, ki so vezani samo na veljavne za« kone, je predlog — sodnija namreč »zahtev« ne pozna —, da naj sodnija izvaja Posebni statut, dokler ni bil še objavljen, samo dokaz nevednosti ali neresnosti a; li neumestne reklame. 3) Zato je Stanislav Renko mo; ral vedeti, da bo sodnija njegov predlog, ali kot on pravi »zahtevo« po izvajanju Posebnega statuta, od* bila in s tem avtoritativno pribila, kar je tudi storila, da je sedaj londonski me« morandum in Posebni sta-■ tut le kos papirja brez vsaj k e veljave. 4) S tem je bilo tudi od sodnije javno potr: jeno in priznano kot pravih no stališče nasprotnikov Po--sebnega statuta — in do te: ga veselja in zadoščenja jim je pripomogel prav g. Ren* ko. Javnost naj sodi, ali ne spada tako ravnanje v pot litiko polomij. Ker se »Prim. dnev.« tako rad sklicuje na, italijansko časopisje, ga o* požar jamo na tednik »L’A* rena di Pola« z dne 30. ma< ja 1956, ki na uvodnem mer siu pod naslovom »London> ski memorandum brez prav* ne veljave« razpravlja v U sti zadevi in vihravo kliče na pomoč celo italijanski parlament. Med socialisti Med socialnimi demokrati (sa-ra-ga-tovc-i) in italijanskimi socialisti (nennijevci) potekajo pogajanja, za združitev ali v-saj za skupni nastop obeh socialističnih strank. Mraog-i pogledi so -identični, mnogi pa' tudi različni. Pogajanja bodo verjetno dolgotrajna, so pa pozitiven znak za dosego sporazuma. Sedaj, -ko se je 'Nenni močno okrepil in so tudi socialni demokrati pojačali svoje vrste, se morda bliža čas, ko se bo Nenini lahko odkrižal komunističnega var-uštva. Sporazum med italijanskimi demokratičnimi socialisti bi popolnoma spremenil notranjepolitični položaj Italije — in to v njeno korist. Titom in Zahodom ne more biti, mtaiem ko ga z Vzhodom druži skupina vera, ki se z milijardami - e more nadomestiti. Na- eni strani so pač trgovci i-n podjetniki, na dirugi revolucionarji; dva svetova-, ki e ne moreta in ne bosta mogla ne az-umeti ne sporazumeti. Kdor zapira pred tem oči, -hoče prav hote ostati slep. In takšnih slepcev je m=d .zahodno starejšo generaci-jo, kot vidimo, -kar veliko. Moskva je Tita upravičeno tako slovesno sprejela-. Prvič ja- je Tito v zunanji politiki napravil -takšne usluge ka-kor nobeden izmed nje-;.vh ostalih vazalov. Prvi je prebil oklep, s katerim se je demokratični s vet hotel zavarovati pred me*-varnostjo in bacili rdečega totalitarizma. Zagovarja isto politiko miru, mime koeksistence (soobstoja) in nevtralnosti manjših In srednjih držav, kakor zagovarja to tudi Mo-skva. Zaradi vsega tega- so mu lahko hvaležni, -gospodarji Kremlja. Sovjetske množice pa- vidijo v Titu človeka, ki se je edini še za življenja danes -tako obsojeni; ga diktatorja Stalina upal temu uspešno upreti. Te množice pač ne vtdo, da je Tito na načelno eitek, čspra-v po zunanji obliki manj surov in bolj civiliziran način, zdrobil DjHaSa. -in Dedijerja, čim sta se upala predlagati, da bi vsaj v okviru komunizma lahko obstajale razne političinie skupine adi stranke, torej nekakšne vlade in opozicije. Sc-vjetske množice vedo samo, da-se je Tito uprl Stalinu, da ga je Stalin hoteil uničiti, pa ga ni mogel. In -zato so pozdravile in pozdravljajo v Titu. človeka, ki naj bi bil predstavnik -tistega -milejšega', svobodnejšega komunizma-, kakršnega. si same želijo in -zdaj pričakujejo, da ga -bodo miovi kremeljski -gospodarji počasi uresničili. Tako uživa- Tito- v Sovjetski zvezi naklonjenost vseh, vladanih in vladajočih, čeprav so slednji pravzaprav žrtev utvare, ki so si jo sami priklicali pred oči. Mi, ki živimo tu ob meji, preko katere skoro ne mne noč. -da- ne bi eden ali drugi pribežal ®a, našo -stran, ob morju, na -katerem tvegajo ljudje, v o-rehovih lupinicah svoja živdjeinija, samo -da bi se .rešili iz Titovega ra-jn imamo pač o tem drugačno in nedvomno resničnim okoliščinam 'bolj primerno mnenje. Tito je stopil na moskovska tla točno na obletnico tisteiga dne, ko je v Beogradu Hruščev zvalil na mrtvega Berjo vso krivdo -za nie-s-pOra.zum med Beogradom in Kremljem. Stalina mi več, odstopil je celo Molotov, ki je zagovarjal in izvajal tedanjo -sovjet, s/ko politiko. Prijazno im 2 nasmehom se je nakoval s Tiitom, kakor 'bi< mu- hotel dokazati, da med njima- ni sence zagrenjenosti. Titiu -pa- se ni bilo treba izgovarjati in se tudi v noberni ■svoji izjavi ni opravičeval. Poudaril pa je s-ta-ro sovjetsko-ju-gos-ln-vonsko zavezništvo, -poudaril, da mu hoče -biti -zvest, čeprav na svoj način in si pri tem pridržuje, da bo smel hoditi po svoji- poti. Tito naj bi se. po nekaterih poročilih, v Moskv-i zavzemal tudi za to, da bi še ostale satelitske države v -bodoče uživale podobno svobodo kot si jo je izbojevala Jugoslavija-. Slednje je popolnoma razumi j vo, kajiti samo v tem primeru je Tito lahko gotov, da ga sovjetski objem nekega dne ne bo — aadušil. Kdo je lagal, kdo govoril resnico? Ameriško .zunanje ministrstvo je objavilo posebno brošuro govora Hruščeva na XX. kongresu KP. V tem svojem govoru je Hruščev mae-k-ril, da je M Steli-n množična morilec, ki je pokončal na deset tisoče nedolžnih žrtev; da je ibii histerik, ki je iznašel za svoje nasprotnike naziv »sovražnike države«. (To priljubljeno frazo so s pridom- uporabljali tudi njegovi učenci v današnji Jugoslaviji!) Ta obtožba je zadostovala za likvidacijo nasprotnika. Hruščev je priznal, da se je Stalinova polici-ja posluževala naij-hujšegai nasilja, da je izvabljala priznanje obtožencev. 'Hruščev je nadalje obtožil nekdanjega vojaškega »genija«, da je zakrivil uničenje cveta sovjetske armade ob napadu- nacistične vojske na- Sovjetijo. Ameriški komunisti v svoem u-radnem glasilu, ostro obsojajo Stalinove dediče, da prikrivajo resnico sovjetskemu ljudstvu. Večna boraba -pač med resnoo to -lažjo.... Tako Moskva -sama potrjuje vse tisto, kar smo o Stalinu in Sov jetiji pisali leta n leta, pa je »Delo« vse to označevalo za izmišljotine. Laž ima peč kratke noge. VESTI z GORIŠKEGA Praznik Republike Dne 2. junija 1946 so si Italijani izvolili republiko namesto monarhije, ki jim je pod Sa-vojci, s častno izjemo redkih pametnih in junaških kraljev, prinesla marsikatero igorje. Skoro hi rekli, da je I-talijai bila nepretrgano samo v vojni ali v vojnem stanju. Poglejmo samo število vojnih vdov im sirot ter vojnih invalidov in pohabljencev, pa se bomo prepričali, da je ta trditev resnična, saj štejemo na stotisoee prvih, drugih in tretjih. 'Savojci pa ne ulivajo v zgodovini niti bleska ustavi zvestih- monarhov, saj so ustavo tolmačili in uveljavljali po svojih trenutnih potrebah. Kljub ustavi, ki jo je pod vodstvom izobraženih im klenih i-talijanskih izobražencev ljudstvo zahtevalo in doseglo, je pri nekaterih vladarjih savojske dinastije ostal v veljavi duh despotizma. V prvi vrsti je vladarjem šlo le za ohranitev na prestolu, in sicer za vsako ceno. Ta-ko je Viktor Emanuel III. tudi prisegel na ustavo in se s prisego .zavezal ustavo spoštovati. 'Pojavile pa so se politične in socialne -težkoče, in Viktor Emanuel III. je kratko in malo na tisto prisego in zavezo pozabil in vlado izročil v -roke fašistom. »Naj fašizem vlada nad Italijani kakor mu je ljubo in milo, da se le ohranim na prestolu«, si je brezbrižno za usodo nacije Vikitor Emanuel IIIV majal roke in mirne vesti podpisoval 'zakone, ki so drug .za drugim kršili vsa' demokratična liberalna določila- ustave. »Kralj kraljuje, ne vlada!« se je Viktor E-msinuel III. izgovarjal pred tistimi, ki so se -mu upali in drznili namigniti na njegovo prisego, da bo ustavo spoštoval!... In končno je Viktor Emanuel III. dovolil vse tiste oborožene napade na druge mirolj-uibne dežele in narode, ki jih poznamo, imi se šopiril z novimi naslovi cesarja Abe-stai-je, kralja Albanije, kralja še pred zaključkom vojne Ljubljanske pokrajine. Ko pa> je pred silo nastopajoče Pravice Mussolinijeva »slava« jela padati, 'ko so zavezniške sile rušile -mesto -za- mestom Italije in bile na vratih države, se je Viktorja- E-manueia III. lotila groza pred odgovornostjo zaradi -tolikih zločinov, ki so terjali, da stopi S prestola* In tedaj je Viktor Emanuel III mirne vesti vrgel vso krivdo na Mussolinija in ga dal prijeti in zapreti. Sam pa je šel »zmagovalnim zavezniškim četam naproti«, da rabimo pravilni izraz poveljnika V. cave-zniške armade, maršala Ale-xandra. Viktor Emanuel III. se je moral umakniti s prestola in sin Umbe-r-t(» mu je nasledil kot namestnik. Toda italijanski narod je iz monarhijo, po krivdi Savojeev, 2. juniju 1946 obračunal in si izvolil repub- liko. Hkrati pa je- izvolil tudi u-stavodajno skupščino, ki je, po izkušnjah iz preteklosti, po presoji zgodovine italijanske nacije, po zahtevi italijanskega' ljudstva in njegovih umskih voditeljev sestavila in izglasovala -ter proglasila tisto demokratično, ,na spoštovanju človečanskih pravic slonečo ustavo, k- j-o tudi mi Slovenci v Italiji dobro poznamo in odobruj-emo. To demokratično ustavo si je priborilo italijansko ljudstvo samo pod težo težkih izkustev. Je plod njegove miroljubnosti in demokratičnega priznanja in spoštovanja človečanskih pravic. 'Spoštovanje pa je prvi pogoj za mir v državi in med- narodi ter za socialni napredek skupnosti in posameznikov. Zato se italijansko ljudstvo, in mi z njim, ; zadoščenjem upravičeno s -prašnikom veseli te svoj« zmage, tega svojega napredka! Le žal, da je naše veselje okrnjeno zaradi ostankov fašizma in monarh-izma, ,ki se ozkosrčno na-pram nam Slovencem v Italiji vede šovinistično, nas prezira in preprečuje dejansko uveljavitev in spoštovanje tistih človečanskih pravic, ki r.em tudi z ozirom na našo narod nest in na naš jezik po 'republikanski -ustavi pritičejo! 'Upamo, da nas ne -bodo dolgo več prezirali in zapostavljali! Današnji svet (Povolilna zgodba) John Smith je bil edini, ki se je -rešil, ko se je ladja ob nekem taj,-funu v Tihem oceanu potopila. Va-lcvi so Johna zagnali ina -koralni otok, kjer ni bilo človeške duše. 'Pr.i reševanju se je le neznatno -poškodoval in njegov angel varuh je imel trdo delo, da ga je ohranil pri življenju. To delo pa je angela varuha tako zdelalo, da je komaj lahko še- kaj vež storil za Johna Smitha. Na samcatem otočku, na katerega se je rešil, je životarilo nekaj kokosovih palm. Tudi mekaj podivjanih prašičev je bilo tu in marsikaj drugega še -za pod zob je -našel v gostem gozdič ju. Majhen zaliv je bil prenapolnjen tropskih rib, vse to pa- je Johnu Smithu samo še pospeševalo občutek samote in -zapuščenosti. In -ta zapuščenost je trajala. tečno 5 let. Končno je izgled-a-lo, da se je njegov angel varuh -nekoliko opomogel in da bi lahko nekaj spodobnega- .napravil za Johna1 Smitha, kajti na obzorju se je. pokazal dim. Polagoma, zelo polagoma se je bližal in kljub temu. da John ni imel signalnih raket, niti drugih takih pripomočkov, se je ladja usidrala v malem zalivu. N.i potrebno menda pripomniti. da je John Smith pokleknil in se .svojemu angelu varuhu -z-ahfralil. Medtem pa se je že ločil čoln od ladje in o-rja-ški morna-rji so se čez nekaj minut izkrcati s častnikom na čelu. Ta je ponudil Johnu Smith-ui velik zavoj časopisov. »Pošta?« je spraševal -začudeno John. »Se ne«, je odvrnil častnik. »Kapitan vam zaeirikra-t pošilja 'ta- zavoj časopisov in vam predlaga-, da- se natančno poučite, kako je dane-s :na. -tem božjem svetu. 'Medtem -bomo natočili sladko vod-o, in ko boste časopisjie prebrali, na,m bo-ste povedali, ali želite, da vas reš-imo ali ne.« Dve prireditvi V soboto zvečer 2. t. m. je Katoliško akademsko društvo v Gorici priredil-o na- Plaču ti Mc-zartovo proslavo. Izčrpno In zanimivo je o velikem m-uziku Mozartu predaval č. g. prof. Mirko File j. Na klavirju, j-e prav lepo -igral pa slepi g. Devetak ,iz Sentmavra. V nedeljo zvečer 3. t. m. je v Staindreižu pri Gorici imelo svojo folklorno prireditev Akademsko in srednješolsko -društvo »S. Gregorčič«. S s-lovemski-mi in srbskimi narodnimi ple-si v kolu- sta- nastopili skupini iz Brega na- Tržaškem in člani goriškega društva. Pehaj uprašanl g. prefektu Ca-sopisi, na primer nedeljski- tr- Istopnike slovenskih občin, ustanov, žaški »II Pi-ccolo«, so prinesli vest združenj, strank i. dr.? in -poročilo o sprejemu, ki ga- je go-riški prefekt -priredil na praznik Republike v -soboto 2. t. m. Dolgo poročilo smo pazljivo prebrali večkrat, da bi kakega imena- štev-iliniih povabljencev ne prezrli in tudi*, da bi našli ime kakega Slovenca. Zato smemo poročati našim čitate-Ijem, da -smo med povablj-enc-i in -uslužbenci našli zastopnike demokristjanov in italijanskih komunistov, Sara-gatovih socialistov, italijanskih republikancev In liberalcev, zastopnike sindikatov CIS-L in dSNAL ter (zastopnika delavske zbornice, -zastopnika ,istrskega MIR, zastopnika AGI, zastopnika Zelenega križa, -zastopnjka ENPAS, zastopnika državne biblioteke itd. Navedli smo seveda samo nekaj primerov od visokega števila prefektovih povabljencev in udeležeini-cev sprejema ob priliki praznika Republike. 'Nismo pa našli niti enega samega imena -zastopnikov Slovencev: slovenskih šol, slovenskih strank, slovenskih občin, slovenskih kulturnih združenj, -tiska itd! Zato si -dovoljujemo -staviti gospodu prefektu upravičeno vprašanje: 'Zakaj niste ne sprejem na praznik Republike povabili tudi za- GOSPODARSTVO| V VINOGRADU. Vlažno in toplo tav-ost, dodamo še močilno žveplo ali soparno vreme pospešuje razvoj peronospore. Zato moramo ob takem vremenu budno paziti na trte in škropiti. Ce opazimo na listih satane madeže, podobne oljcati-m pegam, ali celo, da g-rozdički počr-mevajo, jie to -znak, da je perono-spora hudo napadla vinograd. Predvsem bomo sknbel-i, da- do takih pojavov ne pride. Ge -pai so že enkrat tu, tedaj -bomo nemudoma škropili z močnejšo brozgo modre galice In apna, to do 2 odsto-tka-, ali pa z Asporo-m ali Rameditom 250 -300 odst. gr. Tudi je v takih slučajih zelo učinkovito, če še pred škropljenjem trte opražimo iz mešanico žvepla in Caffiaro v raizroe-r-ju 70-30 ali celo 50-50. Važno je vedeti, da- je najnevarnejši čas za razvoj peronospore v -zadnjih dveh desetdnevjih meseca- junija, to je od 10. do 30. junija. V tem času moramo imeti že vse trte oplete. Prednje poganjke pa bomo prešč-ipavali v času tik pred pričetkom cvetja. -Rreščipavamje prednjih .poganjkov je potrebno zato da se -zadnji .pogainijki, ki nam bodo stožili prihodnje leto kot rodni les — glave! — -bolje raizvijejo. Preščipavanje moramo Izvršiti nad četrtim listom nad grozdom, de. tako damo grozdu dovolj listja-, ki je važno za tvorbo sladkorja. Šibke poganjke pa -sploh ne prešči-pava-mo, da bi jih še -bolj ne ošibeli. Mlade -trte v prvih dveh -letih ne smerno ne pleti, niti ne preščipo-vart-i, 'ker -hi Jih v talcem slučaju preveč oslabili, v tretjem letu pa-bomo -pleli in preščipova-li -le spodnjih mieka-j poganjkov. V SADOVNJAKU. Nadaljujemo vsakih deset do petnajst dni s škropljenjem jablan in hrušk proti črvivosti. V ta namen rabimo svinčeni arzena-t po 500 gr. odst. Da istočasno pobijamo -tudi grin- (zolfo -bagnablle) v odstotku -kakor je povedano v navodilih. Ako opazimo ne- drevju -uši, k,i -se pojavljajo posebno na breskvah in češpljah, jih najuspešnejše uničimo z novim sredstvom, imenovanim »Sistox a-1, »Metasistox«, ta zadnji je manj strupen. Odstotek j-e naveden na o-voj-u. Dovolj je, da poškropimo na lahko krono drevesa ob j-utra-njiih urah, listje to -zmes .uplja ta uši, ki tepi j®jo sok iz listja, takoj poginejo. To sredstvo je močan strup, ato moramo biti pri škropljenju oprezni in ne smemo škropiti vsaj 4 tedne pred obiranjem sadja. KOŠNJA. Kosili bomo, ko je trava zrela, to je, ko je večina -traiv v cvetju. Pa-ziti moramo, da ne shranjujemo premalo osušene krme. Ce pa smo do tega i-z kakršnega koli v-zroka primorani, bomo pri vskladanjui na se-nik .potrosili po 20-25 dkg krmske soli na stot k ime tn seno dob-ro stlačimo. Sol vpija- vlago in seno ra-z-kuži in ga -tako ohrani* pred plesnobo, NA NJIVI. Krompir smo ob tem ča-su povečini že osuli. Zasledujemo na- kro-mpiri-šču koloradskega hrošča ter ga uničujemo s škropljenjem -z apnenim ali svinčenim arzenatom, prvega- 1-odstotno, drugega pa petodstotno. Brozgi dodamo -tudi po 1-11/2 kg prahu Caf-faro, da uničujemo pe-ronosporo. S tem prihranimo na delu. V KLETI. -Zadnji čas je, da- se vino vdrugič pretoči. Pazimo, da so -sodi čisti in da je klet vedmo hladna. V -ta- -na-men odpiramo okna -zvečer in jih -zjutraj pred sončnim vzhodom zapiramo. T-udi je dobro doda-ti pretočenemu v-inu- po eno kocko »Enososine« na 100 I viiraa, To sredstvo ohranja vino čisto in ga obvaruje pred kisanjem (seveda če nismo vino pretočili v -kisel sod!). Vaša dolžnost je, gospod -prefekt, da Slovencev, -italijanskih državljanov, ne pozabljate in ne prezirate, kajti Vi. st-e v naši provinci zastopnik vlade in ste za,radi -tega dolini ravnati, z vsemi in napram vsem državljanom enako! To Vam, -gospod prefekt, veleva tudi tretji člen republikanske ustave, 'ki proglaša, da .so vsi državljani, ne glede na njihov jezik, er.aike -social-n-e dostojanstvenosti! (Praznik Republike pa- je tudi praznik nas Slovencev, italijanskih državljanov, ki -smo na -tem ozemlju, in lahko rečemo- na vsem- o-zcmlju -Ital i j-e bili od fašizma ta ‘Savojs-ke -monarhije najbolj prezirani, preganjani, mučeni In- na nar rodno smrt obsojeni! Za-radi -tega smo s tem -svojim trpljenjem in, v upravičenem od-poru .proti fa-ši-zmu, ki ,ga je Sa-voj-s-ka monarhija podpirala in držala ica vladi, mnogo pripomogli -k -zlomu fašiizma In krivične monarhije ter k nastanku Republike. V -soboto 2. junija pa -ste med povabljenci in udeleženci sprejema za praznik Republke imeli na prefekturi avtentične biv-še fašistične -hie.rarh-e in celo »po-slalnica«! :N,ič -za- -to, če so danes predstavniki kake ja-v-ne -uprave, ustanove, združenja itd, De-mok-racija dovoljuje -to, kar ni -dovoljeval fašizem. Le žal, gospod prefekt, da Va-m republikanska demokracija -ne dovoljuje tudi tega, da povabite na sprejem za praizn-ik Republike tudi državljane slovenskega jezika, nekdanje žrtve fašizma!... Irj vendar je predsednik Republike, Gron-chi, od -svoje visoke izvolitve do ponedeljka 4.. t. m. večkrat svarilno in očetovsko svetoval ta -zapovedal, da morajo državni in vs,i javni funkcionarji ravnati z vsemi državljani enako, pošteno in pravično, v ponedeljek 4. -t. m. pa je dobri predsednik Republike. Gronchi, sprejel -mednarodni odbor »Svetilke brats-tva« ter ga -takole na,govoril: »Vse, kar se -sk-Iic-uje na kult nravnih vred not človeka, 'prispeva k povzdi-g notranjega socialnega in političnega življenja, vsake države, v med narodnih odnosih pa- k -ustvaritvi pogojev za dejansko in delujočo solidarnost.« Zakaj- pa se Vi, gospod prefekt, ko gre za nas 'Slovence, po ustavi italijanske enakopravne državljane, .ne držite nasve-tov in zapovedi, k. jih sam -predsednik Republike daje?! Ali na.s .smatra-te -za d-ržav-j-i-ne ‘druge, podreje-ne vrste, in 'torej neenakopravne, dolžne samo plačevati davke in slu-žiti vojakom? ! -Slovenci smo na tem ozemlju avtohtono prebivalstvo -in smo nekoč enakopravno z italijanskim prebivalstvom že -uživati svoje jezikovim isploh narod-ne- pravice, ki nam jih po italijanski republikanski -ustavi, po medma-rodni listini človečanskih pravic in po naravnem -zakonu ne sme nihče kratiti, niti ne -teptati! Ne bomo mirovali, gospod prefekt! Z vso silo naše pravice se .bomo vedno borili -za- -ravnainj-e z na-m' na podlagi -stroge- enakopravnosti, ker izvršujemo vse dolžnosti lojalnih državljanov in ker ne maramo, -da nas kdo ponižuje na stopnjo brezpravnega- ljudstva-! ŠOLSKI USPEHI Na Nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici so izdelali sledeči dijaki: I. razred: Berdon Ivan, Bučtael Anton, COTAR Daniel ( z odliko), Franko Ivam, Gerg-olet Karel, Lavrenčič Marjam, 'Peliiz-zo Lucijan, Pertot Vojko, Qu-inzi Ernest, Zavadlav Jordan, Be-uciar Bogdana, Di Betlista Anka, Fi-gelj Antonija, La-panja Marija, Makuc Lucija, Peric Seve-..na, Ricca Gracije-la, RUTAR Ma-rijia (odličnjakinja), TO-MMASI Daša (odličnjakinja-), Tomasino Ma-riza. II. razred: Devetak Leopold, Fe-r- -n Josip, F-lgeli Ivan, Hoban A- .ksar,d:r, Llubich Marjan, Paulin Domijan, Sirk Aleksander, Vidrih Aleksander, IVinkle-r Aleksander, BERTO-S-SI Naidj-a (odličnjakinja), Bc-nini Norma, Bordon San-tina, CERNETIG Silvija- (odličnjakinja), Erzetič Marija Marta, Levpuscech Helena, MARV-IN Florijana (od-lič njafcinja), M AS SE RA Majda (odličnjakinja), -Peteani Anai Marija, Pulc -Ner-ina-, Reggente Alida, Rožič Nevina, Sfiligoj Leopolda, Sosed Marija. Dijaki im dijakinje vz -III. razreda so vsi pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. * * * 'Na slovenski nižji Strokovni šoli v Gorici so izdelali sledeči di-j-aki: I. A: Bot-be-ra Franko, Brlseo Vladimir , Cern-ic B-ranisla-v, Ferletič Silvan, Gcmiscec-h Bruno, Humar Ivan, Lakovič Marin, Lavrenčič Albert, Lutman Boris, Mado-ttb Klav-dij, Pete-jan Ja-nko, Pra-šelj Marij, R-ustija Bruno, Sinicco Gvi1-do, Te-nce Marij. I. B: Carrara (Silvana, Ho-ban U-roš, Levpušček Ljubka, Marvin Berta, Pintar Nadja, Šuligoj- Sonja. II. A: Bensa Darko. Blasi Branko, Debellis GeLindo, -Devetak Ri-nal-d, Ferletič Marij, Frandolič Ma rta, Klanjšček Aleksander, Rebul-la -Franko, iSlba-u -Ivan -Pavel, Vi-sintin Marjan, Zotti Zorko. II. B: Brandcil-im Bruna, Gorkič Bruna, Hmeljak Silva, Kobal Kon-če-ia, Marussi Jolanda, Qu-inzi Olga.. Zotti Ma-rlir.a. (Iz III. razreda so bili vsi pr-i-pu-ščeni k zaključnemu izpitu. Izid šolskega leta V četrti -klasični gimnaziji v Gorici je izid šolskega- leta sledeči: Izdelali so: Bednarik Marijan, Kac-in Metka, Ke-rševan Silvan, Klei-n-dienst Ksaverij, Komac Lucija, Sfiligoj Majda in Vižintin Franka. Sest dijakov ima- popravljalne -izpite v jeseni, pet jih je bilo pa zavrnjenih. -V peti gimnaziji -so vsi dijaki prepuščeni k zrelostnemu izpitu. V prvem licej-u so izdelali: Bednarik Jožef, Bravč Renato in Bt> dihna Anamarija. O-stal-i štirje i-majo popravljalne izpite v jeseni. V drugem liceju sta izdelala: Colja Josip in Cernic Ivan. Vsi o-stgt-i, sedem -po številu, imajo popravljalne i-zpite v jeseni. V tre-tjem liceju- so vs-i dijaki' prepuščeni k maturi. Šolske namestitve Na -razglasni deski didaktičnega-ravnate-l-js-tva- šol s slovenskim učnim jezikom (Gorica- - ul. Croce 3) je Min. odredba štev. 2700-38 z dne 25.-5.1956 glede začasnega nameščanja in su,plene za šolsko leto 1956-57. Rok 'za vlaga-nje prošenj zapade 30. junija 1956. Me u Slovenski Benečiji V -Slovenski Benečiji so Ij-udje okoli »Matajurja«, glasila beneških Slovencev v videmski provinci, postavili na- zadnjih volitvah skupne komunistične ta socialistične liste, ki so j-im prinesle nekaj uspeha. Tako si je ta lis-ta priborila- v Grmeku drugo -mesto in v občinski svet prideta dva zavedna Slovenca, gg. Izidor Predan In Ernest Z.d-rav-ljič. Zračni promet Milsn-Beograd V torek 5. t. m. je bi'l ot-vorjen zračni -promet med Milanom ta Beogradom ter obratno. ‘Promet jo otvori-la jugoslovanska zrakoplov-ska družba- J. A. T. Pasja razstava v Gorici V nedeljo 10. t. m. se bo vršila v -Gorici razstava psov, in sicer z. udeležbo najboljših avstrijskih, 'jugoslovanskih, nemških in francoskih produkcij. Istočasno .z -razstav vo se bo -v soboto 9. in v nedeljo 10. t m. vršila -tekma policijskih psov na igrišču Ba-iamonti. Regulacijski načrt V -sredo se je sestal gori-ški občinski svet ta razpravljaj o regulacijskem načrtu za goriško občino. Vprašanje je precej ak-tua-lno in bif bile mnoge -izboljšave zelo zažele ne. če me -kar potrebne. Ta-ko je že dolgo časa čakala na. popravilo cesta-, -k-i pelje na goriški grad. V torek so med drugimi sklepi potrdili tudi to popravilo in potrdili potrebno vsoto 2,600.000 li-r. IZ SLOVENIJE Gospod Komjanc piše kazenske ovadbe Kot -znano je duhovnik g. Marijan Komjamc vložil tožbo proti odgovornemu uredniku- »Demokracije«. češ da ga je ta s svojim člankom od 13. januarja 1.1. obrekovala. 'Zvedeli pa smo, da je- isti g. Ko-mjanc že prej vložil na- cerkveno Sedišče tožbo .-proti odgovornemu u-rednik-U' »Katoliškega glasa« t-udi zaradi obrekovanja ali iža-litve! Pred' kratkim pa je na videmsko državno sodišče vložil tožbo izope-r odgovornega urednika »Arene di' Pola«, češ da ga je tudi ta- z nekim členkom od 16. februarja 1.1 obrekovala. 'Sredi minulega meseca maja je vložil pa že četrto tožbo, topot na redno državno goriško sodišče, zopet proti odgovornemu uredniku »Katoliškega glasa« in podpisanemu avtorju pisma -i-z Trs-ta »Dia ne •bo skrivnosti«.,., ki ga je »Kat. gla-s« priobčil 16. februarja 1.1. NOVA VODILA V JUGOSLOV. GOSPODARSTVU V Sloveniji so v teku volitve novih delavskih svetov, katerim poteka letos njihov dvoletni -mandat Mavricij Bore, predsednik republiškega zbora- proizvajalcev, je -ob tej priliki smatral za potrebno izjaviti: »...da so delavci odločno eag-Irali na poizkuse podtalne reakcije, da bi onemogočila izvolitev najboljših delavcev v organe samoupravljanja, predvsem pa izvolitev komunistov.« Vkljub prizadevanju, da ne bi -bili izvoljeni, so »bil-i slednji -izvoljeni v veliki večini.« Vsekakor je značilno, -da delavci nis-.* nič kaj navdušeni nad svojimi, partijskimi in -sopotniškimi pristaši, ko vkljub vsej brezupnosti še vedno poskušajo, da bi jim ne volitvah pokazali svoje neza-upanje. Gospodarsko politiko, ki naj b: vodili novi delavski sveti, je tovariš Bore orisal z besedami: »Tako imenovano sentimentalnost in socialnost pri organiziranju gospodarstva 'bomo morali opust-iti ter jo prepustiti družbe,nim organizacijam in ostalim socialnim organom. V podjetju pa bi morali najti, za vsakogar, tudi za manj sposobnega. — bodisi duševno a-li fizično — rentabilno zaposlitev. Namesto da bi primerno preuredili delo-vna mesta za odgovarjajočo produktivno delo teli ljudi, jih -pa sebi in njim- v škodo vzdržujemo kot soc-ia-len problem in nerentabilno breme. Novi delavski sveti naj bodo res dobri gosp)-darji!« V jugoslovanskih podjetjih bodo torej predvidoma izpeljane precejšnje čistke delovne sile. PREPOVEDANO NOČNO DELO Z odtokom Zvetznega izvršnega sveta je -bil-o prepovedano nočno delo žensk v -gradbeništvu- in tar dustriji. Prepoved se pa ne nanaša na -žene, ki so -zaposlene na vodilnih ali odgovornih -mestih tehničnega značaja, kakor tudi ne za žene, ki so zaposlene v sanitarnih in socialnih službah, kjer ne o-pravlja-jo telesnih del. OBRTNIŠTVO To leto je število obrtnih obratov v Jugoslaviji doseglo predvojno višino 134 tisoč. Število zaposlenih' znaša- 283 -tisoč, t. j. komaj dva do tri delavce na cbra-t. Ce izvzamemo obrtništvo zadružnega sektorja, kj-er imajo posebne olaij-še-ve i-n ugodnosti -tudi pri zaposlitvi delavcev, ostanejo privatni o-brtniki brez vajencev in delavcev. JUGOSLOVANSKI RADIJSKI SPREJEMNIKI Jugoslovanska elektroindustrijska podjetja bodo — kot predvideva plan — izdelala v tem letu 160 tisoč radijskih sprejemnikov. BURMANSKI RIZ Koncem apri-la je neka jugoslovanska ladja pripeljala na Reko polovico riža (11 tisoč ton), ki ga jt burmanska vlada darovala Jugoslaviji. Tako ima' ljudstvo vsaj malo od tega, kar je moralo prispeva-ti za (bajno maršalovo vožnjo v pravljične de El e. Radovani -smo, koli-k, ladij- bo darovala sedaj Rusija.... PROIZVODNJA JEKLA IN ZELEZA Po nepopolnih podatkih je jug-> slovanska črna metalurgija lani dosegla rekordno proizvodnjo: izdela li so 800 tisoč ton jekla in okoli 500 tisoč ton surovega železa. Praznik češenj Slovensko katoliško prosvetno društvo v Gorici prireja dne 10. junija 1956 ob 16.30 v Steverjamu »PRAZNIK CESENJ«. Prireditev se bo vršile na prostoru med borovci. Narodne in u-met-ne pesmi nam -bodo peli- moški zberi iz Doberdoba-, Gorice, Rupe, Standreža in S-teverjana. Nastop zborov ima 'tekmovalni značaj. Vstopnina: sedeži 150 lir; stojišča 100 lir. Koriere vozijo i-z Go-rice izpred p::,staj,e Ribi ob 14.30 in 15.30. — Povratek ob 19.30 in 20.30. Ce bo deževalo, se prireditev prenese na naslednjo nedeljo. Obmejni promet na Goriškem meseca maja Na 16 obmejnih prelazih na Goriškem je meseca maja prišlo v I-ta-Lijo 29.519 Jugo-siovanov, v Jugoslavijo pa je v istem mesecu šlo 20.615 italijanskih državljanov. To, kar -zadeva prehodov s prepustnico v palsu 10 kilometrov. Bloh pri Bdeči hiši Tehnični u-rad v Gorici je te dni odobril načrt -za prenovitev državnega bloka pri Rdeči hiši. To je bilo v resnici potrebno, kajti na tem področju je promet zelo velite in sedanja zgradba ni- več ustrezala -svoji potrebi. Ostanki padlih vojatiov iz prve vojne Te dimi so na hribu Košiču na dolnjem Krasu- našli ostanke v prvi svetovni- vojni padlih vojakov, in sicer 17 avstrijskih in enega i-talijanskega. Osta-nke prvih so prenesli na- avstrijsko pokopališče v Foljanui, ostanke drugega pa na S redi pol je. DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE DROGERIJA AMTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009 KRIK NA POMOČ IZ ERIVANA TVepristranski pogled po ruski zemlji * Michel Clerc, francoski časnikar Deset tisoč kilometrov sem v •desetih dneh prevalil po Sovjetiji To je .istočasno- preveč in premalo, da bi človek i>re!me.ril obseg sprememb, ki. so se izvršile v nekda-njem Stalinovem cesarstvu im da bi si ustvaril popolno sodbo o gospodarskem in političnem položaju dežele. Morem pa -takoj povedati, da je naše -bliskovito potovamlje potekalo v Izredno ugodnih okoliščinah in. mi je .na ta način uspelo predo-č ti si orjaško sedanjost razpro-strane celine, ki pričenja ob naših vratih in se razteza vse .do Kitajske. S petnajstimi francoskimi časnikarji sem spremljal ministrskega predsednika G»Pred šestimi meseci«, so nam priznali, »ne bi tvegali nikoli takih poklicev.« Ta stavek nam razodeva vso razsežnost preobrata, ki s-e je pri-el razvijati v Sovjetiji. V sovjetskem svetu, daleč preko Armenije,, je zapihijal vetrček svobodei in rahlega poguma. Povsod — v Moskvi, Kijevu, Leningradu, smo lahko ugotavljali brezmočje, v kate- Pogum obupa Ti »povratniki«, ki so po devetih letih ‘življenja v Stalinovem peklu, v katerem so se temeljito seznanili v polni iz/imi. Vsa drevesa so bila z jaj^to, zaporom i.n strahom, so še go’a, stare- žene pa so zmrzovale zavite v volnene rute. Po vsej sivini in moskovskih vojašnicah smo se znašli tu v čudovito zahodnem ozračju palač XVIII. stoletja. Bajni zakladi, kamor jih je vtaknil stalinski komformiizem, so prišli zopet na svetlo, in kar je še ■bolj značilno — povsod so kipi Petra Velikega in Katarine II. Naslednjega dne smo prispeli v Kijev, v srce Ukrajine. Tu je vladalo popolno pomladansko zelenje. Kijev, ki so ga Nemci do polovica porušili, je zopet v celoti, pozidan. Arhitekt Vlasov, ki se je' trmasto odvrnil od ogn.usne.ga stalinovske-ga sloga, je Kijev uporabil kot preizkusevališče -in tako ustvaril mesto, ki je zračno in izredno pri- nas 22. maja na letališču Erivan sprejeli s poklici: »Rešite nas, rešite nas, hočemo proč od tu!« Zene Si> se nam vrgle na vrat, možje so r.as objemali. • Pred izredno začudenimi očmi gospodične, ki nas je vodila po nalogu Inturista., pred očmi sovjetskih policajev in pred inšpektorji tajne policije so zakričali sovjetski podaniki, ki so se prvič postavili po robu svojini jelnišniearjem. S krkom so izražali svojo stisko in svoje neomejeno sovraštvo proti komunistom. Pod varstvom uradne potovalne družbs so izigrali svojo zadnjo karto, -karto obupa-. Strahotne so bile1 besede. Medtem ko je čaše potovanje do tedaj potekalo v 'ljubeznivem vzdrš-ju potovalnih pisarn, se je krink-; rem s-o se ruski ljudje znašli po XX. kongresu komunistične partije. Uradniki, sovjetski časnikarji in množice' preprostih ljudi, vse: to je iskalo stikov z nami. Pri tem pa so*se st.rcgo držali območja uradnih razgovorov. M'ado dekle od Inturista, ki smo jo hoteli povabiti ra francosko poslaništvo, nam je dejalo: »Verjetno se ne zavedate, kaj bi tve-gala, če b.i šla it ja.« Vztrajali smo in se’ sklicevali na .popuščanje: »Bulganin im Hruščev bosta vendar t-udi tam, oba nudita pač najboljši primer: Vidite, da je sedaj vse drugače.« Odgovorila pa nam je kot ducati drugih Rusov: »Ne vem, kaj. naj bi šii verjela, vse je tako presenečeno. vendar ,se zavedam, da se bo spet vse spremenilo kakor je bilo.« To dekle nam je izročilo s fcimi besedami ključ k celotnemu vprašanju: Veliko osvobodilno gibanje pričenja, »Sneg kopna«, -kakor je dejal Ilija Ehrenburg. Vendar nič m določenega, nič nespremenljivega. Sistem ostaja-, kremeni, neusmiljeni blok. Kdo ga bo premaknil? Ljudje, ki hrepenijo po svobodi — in teh je na drugi strani železne zavese! ■neprimerno več kot na .tej strani. ŠPORTNI DROBIŽ Odbojka je na naših slovenskih šolah zelo priljubljena igra in se ja morda z tega porodla misel, da bi se postavilo nasproti igralce različnih šol, ki naj bi pokazali, ko-lko zmorejo, in ki naj bi zbudili zanimanje med dijaki ne samo za ta, ampak tudi 'za druge športe. Da je prišlo do srečanja med skupinami realne, učiteljišča, klasične in trgovske akademije, gre zasluga predvsem gospe Suhadolčevi, ki jih jo znala spretno izbrati -in pripraviti med njimi pravo prijateljsko vzdušje. Prva -tekma, se je odigrala 9. maja med skupinama klasične in trgovske akademije in se je zaključila z zmago -zadnje, ki je nastopila v sledeči obliki: Ferletič, Bizjak, Jerina, Batista, Mozetič, Milič, Rol-!,i in Žerjal, z rezervami Škerla vaj, Zlobec in Stoka. Klasične so odi-giale s Coljo, -Ukmar, Benčič, Kalc, De.žjot, Prelec, Marc, Košuta V., rezerve pa Košuta H. in Stoka. V trgovski so dobro igrale Jerina. Bizjak. Rolli in Žerjal, v klasčni p:, Colja, Dežjo-t, Košuta V. in Kalc. Naj se omeni disciplina. ,in složnost klasične, ki je zares posnemanja vredna in ki je trgovsko marsikaj naučila. Se istega dne sta se pomerili u-čiteljiišče realna: zmagalo je u-čiteljišče z .igralkami: Podobnik, Porota t, Peioza, Boštjančič, Vidali, Slovenski v Jugoslaviji svobodni kmet obsojen na smrt Specogna, Ukmar ter rezervama Bole in Gruden. Njih nasprotnica so bile Micheluzzi, Sancin, Kr.i’?-mančič, Metlike, Martelanc, Kla-kočer, Benulič, rezerve pa Fonda, Luin in Kerševan. Realna ima dobri igralki v Martelaicc in Klako-čer, učiteljišče pa v Pelozi, Vidali, ki je ustrahovala s svojimi servisi, in Ukmarjevi. Kar je pogubilo u-čiteljišče pri- nadaljnjih -tekmah je bilo pomanjkanje reda, ki je spravijo vso njihovo moč v predzadje in spremenilo polje v tekanje Iz e-ntga kota v drugi. Po nadaljnjih tekmah je prišlo ■do eliminacije realne iz tekmovanja in končimega srečanja med učiteljiščem, klasično in trgovsko, ki so si bile priborile enako število točk. Končno sta 21, in 22. maja klasična in trgovska premagali u-čitsljišče in se 23. srečali na istem polju, ki ju je videlo prvi tekmo vati. Mc-rda je bila ta tekma še zanimivejša od prve. vsekakor pa nesrečna za trgovsko, ki se je klj-u-b -trudu svojih Igralk vračala premagana s polja. -Prizinaiti je -treba klasični prednost pred ostalimi skupinami tako v organizaciji, kot v izpolnjevanju tega, kar je pri tej i-gii najpotrebnejše: disciplini. O-stalim skupinam pa se priporoča še nadaljnje zanimanje ,za te tekme, ki nimajo samo namar.a, da dajo prednost posameznim, ampak da-zbližajo slovenske dijake v takti skupno sodelovanje, ki bo imelo za cilj predvsem slogo, Tako mi je odgovoril znanec, ki je prišel iz nekdanje cone B, sedaj pod Jugoslavijo, na vprašanje, kako se tam kmetu godi. In ko sem mu izrazil svojo misel, da je njegova sodba preveč črnogleda, je 'd-vrnil: »Vi Tržačani ste neverni Tomaži, ko se vam govori o mizeriji pri nas. Tja bi morali iti, ali ne na nedeljski izlet za en ali dva dni, ampak vsaj za mesec ali dva. Tako da bi imeli priložnost in čas gledati nas pri delu, pri vmovčevanju naših skromnih pridelkov, pri zbiranju od. dinarja do dinarja za plačevanje davkov, za nakup kake cunje za se obleči. Potem bi se vam vsaj nekaj posvetilo, kakšno je naše življenje.« Pričel je naštevati križe in težave, ki tlačijo tam preko vse prebivalce, posebno pa kmeta, ki je le do leta 1948 živel človeka vredno življenje. Prisilili so ga bili v »kmečke skupščine«; par -let so ga nagovarjali k skupnemu delu, se nad njim jezili in ga strahovali, la premalo dela, premalo skrbi in se za skupnost ne žrtvuje. Očitali so mu, da je pohajač, ki ni nikoli bu nič prida, ampak sam delomrzne/, ki ni nikoli delal in skrbel. Pod ti>-vim gospodarjem pa so prav t,’ smeti zlezle na površje im zasedi? po kmečkih vaseh udobne stolčke ljudske oblasti. Naravno je, da so morale vse kmečke skupne obdelovalne zadruge skrahirati. Kdo pa naj bi delal za druge, ki se dela '-tepajo in beže pozimi za ogenj m poleti v hlad! Ko so take obdelovalne zadruge po kratkem životarjenju klavrno propadle, je 'ljudska oblast prišla do prepričanja, da je treba vrniti kmetom njih zemljo in pustiti jim svobodno gospodarstvo. Kmetje so se oddahnili. Z marljivim delom so si v kratkem zopet nakupili nekaj živine, ki je bila po številu v dobi »kmečkih skupščin« ogromno padla. Kmet je znal, za koga dela. Vsi soitos pa moram vse, kar pridelam, pričakovali, da je ponesrečen p j- prodati zadrugi in tako tudi vino. skus z zadružno obdelavo zemlje Ta pa mi plača za vsako stopinjo izpameioval glave ljudske oblasti. Ali ta pamet je bila kratkotrajna. iSam Tito je ponovno proglasil načelo, da se mora zemlja in njeno obdelovanje za vsako ceno kolekti-vizira-ti, kajti zasebna lastnina, svobodni kmetje in občutek, da si sam gospodar svoje hiše, svoje -njive in -tega, kar pridelaš, so grobokopi kolektivne miselnosti in komunizma. Zato zahteva komunistični družabni red odpravo svobodne lastnine, uničenje svobodnih kmetov in njihovo ponižanje v »kmečki proletariat«, ki bo komunizmu, in njegovim glavarjem zvesto vdan. Samo suženj zna biti ubogljiv ton poslušen. Zato je pričela država v službi komunistov udrihati po kmetu. Neznosni davki, nizke cene kmečk'h pridelkov, do zvezd naraščajoče jene oblačil in drugih potrebščin mora j* kmeta streti do tal. Ali se izseliti ali se podvreči zahtevi in »topiti zopet v obdelovalne zadruga. Vse to pa zato, ker hoče komunizem za vedno obračunati z najbolj stalnim in zdravim slojem v agrarni državi. Naš znanec nam je v podkrepitev svoje začetne sodbe o usodi kmečkega- stanu tam preko meje deja1: »Lani, leta 1955, so nam bili davtei povišani. Poprej sem plačeval 20 Jisoč din, potem pa kar 36 tisoč din, to je 80 odstotkov več. Pa nisem i-mel večjih dohodkov. Letos so vpeljali še dopolnilni progresivni davek, ki znaša do 40 odstotkov dosedanjega davka. Ali razumeš« — me je vprašal znanec — »kam to pelje? Ali to še ni vse. Lani sem vino prodal gostilničarju ali trgovcu, ki je prišel sam ponj na moj dom, po 115 din liter; 15 din sem plačal žitnine in 100 din je bilo mojih. Le- alkohola 6 din. Tako dobim za vino 10 stopinj 60 din in za bolj močno vino, od 11 stopinj, 66 din za liter. Za davek moram plačati 15 din in tako dobim za liter vina 45 do 51 dinarjev. To je, dragi prijatelj, polovica lanske cene. In hočeš še, da bi morali biti še veseli razmer, v katerih živimo?« B. N. Nehaj gostoljubnih nasvetov Mast, ki je pri cvrtju porjavela, postane zopet uporabna, če jo prekuhamo ima vodi. Ko je to storjeno, pustimo tekočino nekaj časa, da se umiri, -nato pa oprezno odlijemo vodo. ■Ce vam je preostalo nekaj vzhajanega testa., ga ohranimo še teden dni, če ga .zavijemo v pergamentna papir in čuvamo v hladnem prostoru. Umazane prstne odtise na' vratih in belo prepleskanem pohištvu odstranimo z belim loščitom. Grah in fižol hitreje skuhamo, če ti .stročnici, potem ko smo ju prebrali, vroče prepražimo v ponvi, nato pa zalijemo z vročo vodo. Med kuhanjem ne smemo dolivati mrzle vode, pač pa -dolivamo po potrebi vročo vodo. Mesna juha postaine večkrat pri dolgotrajnem .kuhanju umazano sive batrve. To lahko preprečimo, če v -ponvi zarumenimo nekaj obročkov čebule brez masti in tako o-(pečeino: čebulo priložimo v lonec za juho. Jedilne madeže na obleki lahko odstranimo s petrolejem. Najprej' izgleda, kakor da smo nesrečo samo še povečali. Cez nekaj dni pa petoolej popolnoma s-hlapi in z njim izginejo tudi madeži. OD TU /N TAM Nekega italijanskega kmeta je obšla bojazen, da mu bo čez noč nekdo ukradel kravo. Zato je kravi privezal okrog vratu dolgo vrv, odprl hlevska vrata, si privezal drugi konec vrvi okrog pasu in se ulegel na seno. Ni pa mčunal " tem, da tudi kravo lahko popade bojazen, strah pred vrvjo namreč. Nekaj časa je kram poskušala, da bi se vrvi znebila, to pa: ■> je tako zbegalo, da je divje zbežala skozi vrata in potegnila za seboj ubogega kmeta, ki ga je vlekla skoraj kilor meter daleč, predno se mu je posrečilo, da se je zanke znebil. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Salerno. * * * Sredi meseca februarja je poseben odbor meščanov v mestecu Gunnison v Coloradu oskrboval nekega konja, ki se je zatekel na štiri tisoč metrov visoko s snegom pokrito gorovje južnega Colorada, s pomočjo helikopterja. Dvakrat tedensko je letalo odletelo in odvrglo za konja seno in oves. Ljubitelji živali so do sedaj izdali že okroy štiri sto tisoč lir za oskrbovanje konja. ŠOLSKE VESTI Slovenska državna osnovna šola v Sv. Križu pri. Trstu priredi v petek 8. t. m. ob 19.30 v kinodvorani v Sv. Križu svojo zaključno priret^iev. Na sporedu so recitacije, petje, prizorčki in P. Krizostomova štiri-dejanka »Pavelčkova piščalka«. Vabljeni starši in ostali vaščani. Šolska razstava V nedeljo 10. junija, t. 1. ob 9. uri bo na šentjakobski šoli v Trsta otvoritev razstave deških in dekliških ročnih del. Razstava bo odprta od nedelje do torka, in sicer -od 9. do 12. iim od 15. do 18. ure. ll»IIIIH!!IM«l!l!llll!IW!lll!!llll!!!Mlllllini«HI!l«ll«'i!llllUU!IIN!!IN POD ČRTO Gledajoči slepec na Kiusiu Riokai Samurai je živel v sedemnajstem stoletju na japonskem o-itotou Kiusiu. Ni vedel, kaj bi počel s svojim ogromnim bogastvom. Pohajal iz prevare iat potegavščin, glava odpove, kaj? Izvrstno.... Na pristojnem mestu bova pač o vsem tem poročala!« Nadzorstvo za proizvodnjo je vstalo ,im je globoko užaljeno odšlo s trdimi koraki. * V dobrih starih časih bi takle proizvod lahko zaključil: »... V tem trenutku se je pisatelj zbudil ves oblit vročega 'znoja,« — Ali v novih časih, na žalost, ne smem tako zaključiti. Še ena poučna volilna bilanca Volilna borba - borba hrnhoborceo - Zakaj še žioi tltoostoo ? - Politični priskledniki - bazno oprašanie: od česa žloi dr. Besednjak? Gospod urednik, sem naročnik »Demokracije« in »Novega Usta«, prebiram pogostokrat »Prim. dnevnik« in priložnostno tudi »Delo«. Politično delovanje tržaških Slovencev zasledujem z vse pozornostjo. Zadnje volitve so mnoge Slovence morda presenetile in celo razočarale. Mislim pa, da je treba dejanski stvarnosti pogumno pogledati v oči. Zato ne bo odveč, če čitateljem »Demokracije« odkrijem nekaj svojih misli in predvsem zaključkov. Po končanih volitvah so se zavedni Slovenci, kjer koli so se že našli, začudeno spraševali, kako je mogoče, da je velik del naroda, ki živi tesno tik ob meji s komunizmom. ki vzdržuje toliko so-rodni-ških in prijateljskih vezi s svojimi brati ica oni strani, ki je prežet socialnega sočustvovanja do sočloveka, ki mu tiči čut enakopravnosti globoko v krvi in kosteh, s svojo volilno odločitvijo potrdil im pohvalil nezaslišane krivice komunistične diktature v matični državi. Odgovori na ta vprašanja, s katerimi je poskušal Besednjakov »Novi list«, ki ima vsekakor nekaj zaslug za tako žalostno zadržanlje določenega dela slovenskega, zlasti 'podeželskega- prebivalstva, so popolnoma- jalovi in iz trte izviti. Ve?, svet, zahodni in vzhodni, potrjuje po svojem tisku in radijskih oddajah, da so bile zadnje upravne volitve v Italiji eminentno političnega značaja, in kdor trdi nasprotno, vedoma zavaja del čitateljev v emoto. Se večje in bolj nerazumljivo postaja to vprašanje, če razvoj stvari ogledamo pri sosedni Avstriji, ki je 14 dni pred našimi volitvami tako temeljito obračunala s komunizmom. Najbrž zato, ker ga je na lastni koži '»uživala« deset let. Ko so Sovjeti svoj del Avstrije zasedali, se je tamkajšnjim komunističnim priganjačem — v senci sovjetskih bajonetov in tajne policije — n. pr. na Gradiščanskem posrečilo premamiti kakih 12 od sto volivcev. Ko so Sovjeti, odšli, je preostalo le še 0,8 od sto komunističnih volivcev. Ce bi naše ozemlje namesto Američanov zasedli Sovjeti, bi ne -bilo n. pr. v Ma-vhinj-ah zagotovo po njihovem odhodu niti t sega celega komunista-. Da je mestno prebivalstvo, slovensko in italijansko, pomnožilo komunistične vrste za 10.000 'glasov je brez dvoma- glavna zasluga župana Bartolija -itn -njegove druščine narodnih in socialnih pre-napet-ežev, -zasluga ifflacioinalistične-ga italijanskega tiska od Alessije-vega »Pi-ccoia« do »Messaiggera«. Zasluga pa -tudi V-idalija in njegovih plačanih agentov, ki jim je ta del italijanske -tržaške javnosti ta-ko lepo igral v roke. Ves ta krog je ,načrtno gojil in /podžigal narodnostno i% socialno nezadovoljstvo, im; udarci maščevanja niso izostali. Indipendentisti, katerim -je prav Bartolijev -krog pripravljal pred leti zakonito vrv za vrat samo zato, -ker so se zavzemali za spoštovanje mirovne pogodbe, niso volili po svoji vesti, pač pa po diktat-u maščevalnosti. Ba-rtolijev iredentistični krog pa se tudi iz tega nauka ne bo ničesar naučil. Dvojica političnih omizij Pa oglejmo si pobliže ožji slovenski krog. Dve leti po -ustanovi-itv’ Slovenske demokratske zveze v Trstu je v našem političnem živ-Sjenj-u vzbrstelo politično omizje brez opredelitve in seveda tudi brez pristašev. To omizje je bilo goli odraz gospodov, ki so se jim nosovi .zavihali v družbi proslule-ga UAIS-a. Mo-gli bi govoriti o de-sidentih, če bi -ti ljudje obdržali -o--snovni program pok. -UAIS-a in spremenili -tisto, kar jim tam ni u-gajalo. Izgleda pa, da si niti o progi arnu, niti o -ciljih te organizacije niso bili na jasnem, -ka-kor si kasneje niso bili -na jasnem -tisti, ki go UAI-S ustanavljali, finansirali in vzdrževali. Zato je -tudi ta politični spaček poginil kakor za njim ie vrsta drugih njim podobnih. Te likvidacije pa -tudi z USI še Mišo eeključene. Politično delovanje zahteva v današnjih časih in v demokratičnih organizacijah ogromnega dela, nezlomljivo načelnost in premočrtnost ter še -več požrtvovanja, nesebičnosti te vere v hotenja lastne organizacije, pri nas pa tudi še precej poguma -in samozavesti-. Avtoritarne stranke, kakršna- je rned drugimi tudi tukajšnja, titovska, -razpolagajo s stotnijami plačanih aktivistov, ki prevohajo vs-a,-ko hišo, vsako družino. Od njihovih akviziterskih uspehov ali neuspehov je odvisno, ali bodo še nadalje ostali na plačilnem seznamu ali jih -bodo pognali trdi gospodar- ji na- cesto. Poleg -teh aktivistov so trume -uslužbencev po raznih titovskih ustanovah, katerih obst-oj je popolne ma odvisen — ne od strokovne sposobnosti posameznika — pač pa od njihove -izpovedane partijske gorečnosti. Politika kruhoborcev Titovsko časopisje, -titovski radio, titovske kulturne, dijaške, gospodarske, trgovske, kmetijske ali kakršna koli že stanovske, športne, skavtske in podobne organizacije so prvenstveno v stranka-rsko-poli-tični službi titovstva. Ce izgine -ti-tovstvo, izginejo — po razumevanju državnih interesov komunističnih prvakov, ki jim je partij® v-i ,so,ko nad državo -in njenimi koristmi — verjetno -tudi -te ustanove. To fiksno idejo so vsaj -titovski agenti vcepili v kri vsem svojim- podložnim uslužbencem. Gotovo je, da je komunističnim oiblas-tnežem ljubše, če so te ustanove v roka-h komunističnih podložnikov kot pa v rokah zavednih in poštenih ljudi. -Prav zato i-e bilo glasovanje za -thovstvo pri vse-h dosedanjih volitvah vprašanje, verjetno zgolj .namišljeno vprašanje, -obstanka -za tisoč?. ljudi, ki so v kakršni koli od-visno-s-ti <:1 .titovske sklede. Samo zato je -tudi povsem razumljivo, da so -ti ljudje volili že vse programe, vsa preimenovanja, vse znake, ki jih je fitovstvo izobešalo na našem ozemlju. -Stalno -so ostali- isti ljudje na vrhu, pa -čeprav so izdali programe in lomili prisege, ostali so isti ljudje pa tudi na temeljih piramide — politični zaslužkarji in -p r: s i 1 jen« priskledniki. Med kandidati U.-SI stoje poleg nosilca liste po ogromni večini neposredni ali posredni titovski -nameščenci ai; kakršni koli -titovski kerion-ki. P-rograml, ideje, cilji, v.sp to so za to druščino zgolj pri-kiada, glavno j-e borba za obstanek, k-ruh, pa naj -bo -moralno še tako neužiten. Prav spričo takega, morda zgolj- namišljeno življenjskega vprašanja bo na tisoče -i;n ti-soče- od titovstva odvisnih -najemnikov pod sedanjimi težkimi življenjskimi pogoji, -ki se lahko še poslabšajo, o stalo fitovstvo oportunistična stalnica. La vprašajte poštenega-, prostodušnega tiitovca. če ste z njim v intimnejših prijateljskih stikih, pa vam -bo zaupal, de pri najboljši volji in še tako na-sprotnem prepričanju ne more žagati veje, na kateri sedi. Vs-ega te-ga očitno ni spoznalo o-mizje nekdanjih ub;ižn,ikov UAIS-a. Ker ni imelo- tiste go-nilne sile, ki rodi in poganja prep-riča-ne demokratične voditelje, -na- drug-i strani pa ni imelo kori-t, s katerimi ■razpolagajo avtoritarne stranke, je -o-sfalo in je moralo ostati zgolj — skrčeno omizje. Po trenutni politični špekulaciji -se m-u je sicer posrečilo vfakni-ti’ enega, člana v prejš nji nabrežinskiii občinski sve-t, ampak špekulacije so v politiki prav tako redke kot dobitki -na t-oto. V ostalem pa je tudi ta član le titovski koristnik.... Drugo omizje, ki je dospelo v Trs-t z blejskega letovišča, j-e -bilo Vsekakor -strokov,no politično neprimerno .bolje opremljeno. Tudi pri tem -omizju domišljavosti niso tjil-ei skromirj?. Opirale in petelinile so se na preteklost in na- -dolgoletno politično profesionalnost. -Politične .prostodušno-sti tu. ni bilo, kakršna ie prevladovala pri prvem omizju. Dr-ugo omizje ,s-e j-e po svojih tva.-rnih ponudbah mnogo -tesneje približevalo tudi oblikovno titovski tržaški -taktiki. Kor-iitca sicer res niso bila preinia-poln-jena, zato pa obljub .in -neznatnih usl-ug ni manjkalo. Drugo omizje -se je od prvega razlikovalo tuldi v -tem-, da st- se pri prvem -ukvarjali s politiko ljudje, ki .so imeli im imajo tudi še -druge čisto eksistenčne dolžnosti in, skrbi, čeprav j.im j-e- titov- s-tvo navrglo tu -i-n ta-m kako suho skorjico. Drugo omizje ne pozna teh dolžnosti -iia -trenutno vsaj še nima -teh -skrbi. Je -torej -tudi. v tem pogledu .identično -tistemu, -kar velja -z?, čistokrvno, odkrito- tit-ovstvo. Omizje blejskega letoviščarja To omizje se pra-v tako -bori za osebni obstanek, za k-ruh, -ka-kor tit-tevstvo. Kamor koli, vas pot zanese med umne Slovence, je prvo vprašanje, od česa živi dr. Besednjak. Vprašanje res ne bi bilo preveč korektno v normalnih časih. Dac-e,s pa ie prvenstveno vprašanj'' za vse, ki- si želijo raizčiščenja — in to razčiščen,je je danes -bolj potrebno kot kdaj -koli v politični zgo- -č »Vistousmerjeni uspehi« Togliattijevega obiska pri Titu. Vsi za enega, eden za vse! Rdo bo gospodaril p tržaški občini? -Pretekli torek so v mali Verdijevi dvoran-i- proglasili za izvoljene 60 članov tržaškega občinskega sveta. Kakor v mnogih drugih italijanskih mestih, -tako je proporcionalna razdelitev mandatov tudi v Trstu spodkopala tla -dosedanji u-me-tno ustvarjeni večini. To vidimo i-z razdelitve mandatov: svetovalcev Krščanska demokracija Komunistična partija-Mišini ‘Socialni demokra-tje Nennijevci in Unija MEN -Republikanci Monarhisti Titovci Liberalci -Slovenska lista 20 14 9 4 3 2 2 2 2 1 1 60 Demokrščani, liberalci, republikanci i.n socialni demok-ratje, ki so tvorili, oziroma- podpirali, dosedanji občinski odbor, razpolagajo torej v -novem občinskem sve-tu samo s 27 svetovalci od 60-ih. Sami torej ne morejo več gospodariti. Komunisti, titovci Jim nemnij-evci i-majo skupaj 19 svetovalcev in so še manj, usposobljeni- .za to -nalogo. Kdo -bo torej vodil -tržaško občino? Nekateri, menijo, da bodo- štirje svetovalci -monarhistične stranke- in Ne-rod-nega gospodarskega gibanja (MEN) podprli stranke demokratične sredine -in j.im na ta način zagotovili večino. Toda- t-udi- v tem primeru bi to bila le slabotna večina, saj -bi uživala podporo komaj 31 občinskih svetovalcev. Ce bi samo dva. zbolela ali bila- odsotna;, bi večine že ne -bilo. Bistveno enaka slika bi ibila, ko bi -namesto monarhistov podprli vlado Nennijevi socialisti, ki Imajo t-ri -svetovalce. V -tem primeru bi pač najbrž odpadla podpora monarhistov ,in liberalcev, ki imajo v občinskem svetu prav tako 3 svetovalce, in večina hi ostala tam kjer je bila, pri 31 svetovalcih. Kaj pa, če pride do koncentracije desnice in -se demokrščani -naslonijo nanjo? V tem primeru -seveda- ne morejo računati na -podporo socialnih demokratov, ki so ima svojem -zborovanj-u izrecno izjavili, da -zahtevajo naslonitev na levico. iPač bi najbrž še vedno o-sta-li v kombinaciji liberalci, svetovalci MEN-a, obenem pa monarhisti in seveda ste-ber takšne koali cije občinska večina bi v tržaškem občinskem -svetu -razpolagala s 36 glasovi. Za-to je razumljivo, da se po--sebno politični skrajneži ogrevajo za -takšno »sveto -zvezo«, :ki ima- pa med drugimi, -upoštevanja, vrednimi -negativnimi- lastnostmi -tudi to slabe stran, da bi nasprotovala sklepom glavnega vodstva- demokrščan-ske stranke, ki se j-e izreklo proti tako imenovanim .»odprtjem« tako na levo kakor -tud-i na desno. Vendar dejstvo je, da -bosta- tako izvolitev novega župana-, kako-r tu di sestava in nato delovanje novega občinskega odbora možna- samo, če bo krščanska demokracija dobila podporo nekaterih skupin, s katerimi se ne mara- odprto ve-zait-i. Naj to potem imenujemo odprtje ali ne, stran, od katere, ibo -takšna podpora prišla, -bo pokazala, kam so se tržaški, krščanski demokra-tje naslonili in voljo katerih strank -bodo pri svojem delu v -bodoče upoštevali. Pripomnili' bi le nekaj-: če bodo pri tem izbrali desnico-, če bodo -tako kot doslej ali pa še -bolj skušali ugoditi n jeni- nacionalistični nestrpnosti, potem so lahko že vnaprej gotovi, da so svoje karte na -bodočih volitvah v Trstu- izai grali. Ce so pametni, te napake ne bodo -zagirešli. Kaj pa, če ne bo mogoče sestaviti dele. -sposoben občinski odbor? Potem bo pač sledilo imenovanje komisarja i.n razpis novih volitev, za katere pa je Je malo verjetno, ■da bi. dale -bistveno drugačne rezultate kot -so jih dale te, ki smo jih pravkar imeli. Odgovorni čini--telj-i vedo, da je položaj za-ple/ten ,in težaven. Zato so -tudi odložili sklicanje novega občinskega- sveta do konca junija, da dajo s tem strankam in skupinam čas, da se medtem dodohra razgovorijo in premislijo, kaj 'bodo ukrenile. »naprednosti«; teorije tov. Dekle-ižalitve« — in s -tem je mislila, da ve so se namreč preveč kopale po partijskih poživilih in premalo po ■rasni znanosti, da bi mogle komurkoli že v-zbuiditi -kaj več kot bežen pomilovalen pogled. Res je »strelivo ogabnega izvo-ie«. -Sta-re uniforme čuvarjev Kulturnih domov hudo dišijo po naftalinu, tudi- govori devinskega gospodka niso družbici preskakovalcev v čast in ponos, pra-v -tako je- vzreji -sesljanski-h -kameleonov precej ogabna. »Napredne sile«, kil so Si postavile toliko spomenikov pn kraških jamah, skov-ikajo v -temnih nočeh in -bodo morda tudi- preska-kovalcem preštevale bo-te-garsko dušo.... Pljunki v -lastno skledo radi ,pcvz-ročajo d .... o! Nefalirani študent Iz mavhinlshe »trdnjave" Ubežniki naše »trdnjave« -so srečno dospeli med včerajšnje sovražnike, .današnje prijatelje in jutrišnje.... Umska muinieija novega poročevalca- »