Celjski tednik
CELJE, 4. novembra 1960
Leto X., štev. 44
GLA5n.O SOCIALISTIČNE ZTEZI
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
UST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
.CELJSKI TISK.
DIÄEKTOR  IVAN  MELIK-GOJMIl
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Minuta
tišine...
Minuta tišine.
Na vrhnji stopnici ob spome-
niku so stali praporščaki. V ro-
kah so držali zastave svojih or-
ganizacij. Med številnimi trakovi
je to pot visel tudi črn trak v
spomin na vse tiste, ki so žrtvo-
vali svoja življenja za to, da mi
danes svobodni gradimo novo
iživljenje...
\   Minuta tišine...
Žalostinka je sledila žalostinki.
Zdaj jo je zapel moški komorni
zbor, zdaj spet jo je intonirala
godba na pihala železničarskega I
prosvetnega društva »France Pre- ,
šeren«. Spominu padlih junakov
sta se poklonila tud recitatorja.
Vsem tem, ki so darovali svoje
najdražje za svobodo, pa je bil
posvečen tudi govor, ki ga je imel
član občinskega odbora Zveze
borcev in nekdanji komandant
Kozjanskega odreda tovariš Mar-
jan Jerin. Stoterim, ki so se ude-
ležili osrednje žalne svečanosti
pri spomeniku na Slandrovem tr-
gu v Celju, zlasti pa celjskim pio-
nirjem, ki so v lepem številu pri-
sostvovali komemoraciji, je zno-
va obudil like padlih junakov,
i trpljenje talcev... Spomnil se je
W^rtev, ki so položili temelje novi
'svobodni, socialistični državi.
Po salvi, ki so jo izstrelili pri-
padniki celjske garnizije JLA je
znova sledila — minuta tišine ...
K spomeniku so pristopili čla-
ni okrajnega in občinskega ljud-
skega odbora, zastopniki okrajnih
in občinskih političnih organiza-
cij ter položili k veličastnemu
spomeniku lepe vence.
Minuta tišine ...
Tako je bilo na osrednji žalni
svečanosti v Celju in prav tako
je bilo tudi pri vseh tistih spo-
menikih in pominskih ploščah, ki
opozarjajo mimoidoče o junaški
borbi za svobodo in o žrtvah, ki
jih je ta borba zahtevala.
OBISK
AFGANISTANSKEGA
KRALJA V JUGOSLAVIJI
Kralj Afganistana Mohamed
Zahir je v ponedeljek popoldne
na povabilo predsednika Tita
prispel na osemdnevni uradni
obisk v Jugoslavijo. Na letali-
šču v Batajmci so visokega go-
sta iz Afganistana sprejeli z
najvišjimi častmi, s kakršnimi
sprejemajo šefe prijateljskih
držav.
Obisk Mohameda Zahira, vla-
darja prijateljskega afganistan-
skega ljudstva, bo prispeval k
nadaljnji krepitvi in razširitvi
prijateljskih odnosov med obe-
ma državama, k razvijanju ena-
kopravnega mednarodnega so-
delovanja in k splošnim napo-
rom za utrditev miru v svetu.
Med svojim obiskom v Jugo-
slaviji bo afganistanski suve-
ren obiskal tudi Slovenijo.      ,
SAMOUPRAVLJANJE
je sprostilo
iniciativo
delavcev
OB DESETLETNICI DELAVSKIH SVETOV V CINKARNIj
Zadnji dan preteklega tedna je delovni kolektiv 'Cinkarne po-
častil deseto obletnico delavskega samoupravljanja. Po sprejemu
gostov se je v sindikalni dvorani začela slavnostna seja delavske-
ga sveta, takoj zatem pa še množično zborovanje kolektiva. Ka-
kor seje, tako so se tudi zbora kolektiva udeležili številni gosti;
med njimi podpredsednik Zverne ljudske skupščine Franc Lesko-
šek-Luka, predsednik republiškega odbora sindikata rudarskih, me-
talurških in kemičnih delavcev Jože Plevnik, nadalje Franc Simo-
nič, Cveto Pelko, polkovnik Franc Rojšek, Franc Rupret, Janko An-
čik, Jože Beve in drugi.
Slavnostno zasedanje delavskega
sveta je z^čel predsednik Jakob No-
vak. Potem, ko so v delovno pred-
sedstvo izbrali vse dosedanje pred-
sednike delavskih svetov, je o pre-
hojeni poti v zadnjih desetih letih,
pa tudi o glavnih smernicah per-
spektivnega načrta razvoja tovarne
govoril predsednik sindikalne po-
družnice Jože Naraks. Ko je anali-
ziral uspehe, ki jih je kolektiv Cin-
karne dosegel v zadnjih desetih le-
tih, je na prvem mestu opozoril na
stoodstotno povečanje proizvodnje.
V istem razdobju se je povečala pro-
izvodnost na zaposlenega za devet-
deset odstotkov. Hkrati s tem pa je
rasla ekonomičnost proizvodnje; iz-
boljšali pa so se tudi izkoristki su-
rovin. Vsi ti usp'ehi so vredni naj-
večje pozornosti tembolj, ker jih je
kolektiv dosegel le na račun manj-
ših rekonstrukcij in v glavnem na
dotrajanih kapacitetah. Ed.no pove-
čanje proizvodnje žveplene kisline
je rezultat nove naprave. Na vse te
uspehe smo lahko ponosni, je med
drugim dejal tovariš Naraks, saj re-
zultati gospodarjenja potrjujejo, ka-
ko močno se je z uveljavitvijo delav-
skih svetov sprostila iniciativa de-
lavcev.
Zatem je v imenu občinskega
ljudskega odbora ter občinskih po-
litičnih organizacij čestital članom
delavskega sveta in po njih celot-
nemu kolektivu predsednik ljudske-
ga odbora celjske občine Franc Ru-
pret.
Po krajšem odmoru se je na dvo-
rišču Cinkarne začelo zborovanje
kolektiva. Tu pa je o uspehih kolek-
tiva, pa tudi o bližnjih nalogah, ta-
ko proizvodnih kot tudi onih, ki jih
nakazuje skrb za zboljšanje delov-
nih in življenjskih pogojev zaposle-
nih, govoril predsednik delavskega
sveta Jakob Novak. V tej zvezi je
še zlasti opozoril na gradnjo stano-
vanj in nekaterih sanitarnih naprav
v tovarni. Naloge niso majhne, je
ugotovil, toda s skupnimi napori jih
bomo rešili tako, kot smo vse dose-
danje.
Nato je kolektivu spregovoril še
sekretar Okrajnega komiteja Zveze
komunistov Franc Simonič. Najprej
je kolektivu čestital za dosežene
uspehe, nato pa dejal, da jih bo tu-
di vnaprej dosegel prav takšne, če
ne še večje, v kolikor bodo pri re-
ševanju problemov sodelovali vsi in
če bodo pri tem upoštevali predlo-
ge ljudi. Zavedati se je namreč tre-
ba, da je delavsko samoupravljanje
prineslo članom kolektiva ne samo
pravice, temveč tudi dolžnosti. Zato
bo treba tudi vnaprej delati na tem,
da se bodo proizvajalci zavedali da
brez dolžnosti tudi pravic ni.
Ko pa je govoril o demokratizaci-
ji v kolektivih, o uveljavljanju pra-
vilnih odnosov med zaposlenimi je
dejal:
Organi delavskega samoupravlja-
nja, sindikalna organizacija ter or-
ganizacija Zveze komunistov bodo
morali delati ne samo, da bodo pro-
izvajalci v redu izpolnjevali proiz-
vodne naloge, temveč tudi, da bodo
v tovarni delali pošteni in zavedni
ljudje. Ш sicer gradimo nove to-
varne, krepimo materialno osnovo
in razvijamo kmetijstvo in podobno^
toda vse to nam ne bo pomagalo,
če istočasno ne bomo vzgajali lju-
di, ki si bodo med seboj zaupali. Za-
to bi morali prav komunisti in člani
sindikalnih organizacij v podjetjih
skrbeti za to, da bodo ljudje odkri-
to povedali vse, kar mislijo, da bo-
do povedali svoja mnenja o zbolj-
šanju proizvodnje, o organizaciji de-
la, o notranjih odnosih itd. Ko go-
vorim o teh nalogah, bi rad dodal
še to, da bi v Cinkarni ne dosegli
takšnih uspehov, če bi ne šli po tej
poti. To pa ne pomeni, je nadalje-
val, da ste naredili vse. Delavsko
samoupravljanje je za nas šola, zla-
sti kar tiče prevzgoje ljudi.
V nadaljevanju je tov. Simonič
govoril o materialni decentralizaci-
ji in želji kolektivov, da bi razpola-
i^ali še z večjimi sredstvi. Ko za-
htevamo zase večja sredstva, je po-
udaril, potem moramo vedeti, da ne
bomo mogli pričakovati iz central-
nih skladov pomoči za rekonstruk-
cije. V tem primeru bodo morali ko-
lektivi sami preskrbeti sredstva za
nadaljnjo modernizacijo svojih
obratov. Prav tako pa bodo morali
v večji meri kot doslej sodelovati
pri reševanju problemov komune. To
pa jim hkrati nalaga, da bodo mo-
rali postati dobri gospodarji tudi v
merilu občine.
Na zaključku svojega govora se
je spet povrnil k uspehom, ki jih je
dosegel kolektiv Cinkarne v zadnjih
desetih letih. Pri tem pa je opozo-
ril še na velik delež strokovnih ka-
drov. _ M. B
IMELI BODO VEC TEČAJEV
Poleg ostalega izobraževalnega
dela bo letošnjo zimo v konjiški ob-
čini še več strokovnih tečajev za de-
lavce, ki si želijo pridobiti kvalifi-
kacijo. Tečaje bo organizirala de-
lavska univerza ob pomoči gospo-
darskih organizacij. Razen tega bo-
do v Konjicah in Zrečah pripravili
strojepisne tečaje. V. L.
Trije posnetki s svečanosti: spodaj — pogled na del udeležencev zbo-
rovanja; zgoraj levo — predsednik DS tov. Jakob Novak, desno —
predsednik sindikalne podružnice tov. Jože Naraks.
VREME V NASLEDNJIH DNEM
Do 6. novembra še nestalno s po-
gostimi padavinami. Nato pretežno
lepo vreme z meglami v nižinah
Okrog 9. novembra nekaj krajevnih
padavin.
Perspektive gostincev v Celju
Ko so člani Sveta za turizem in
gostinstvo pri celjski občini pred
dnevi razpravljali o perspektiv-
nem načrtu v gostinstvu, so me-
nili, da bo v prihodnjem obdobju
petih let potrebno poleg hotela
in obrata družbene prehrane
obnoviti in modernizirati obsto-
ječa gostišča.
Gostišče »Na gričku« bodo ure-
dili v okviru rekreacijskega
centra, obnovili pa bodo tudi go-
stišče »Na-Na«, restavracijo Po-
šta in Ljudsko restavracijo, ka-
tero že obnavljajo. V gostilni
>Pri ribiču« bodo uredili vrt, v
restavraciji »Koper« pa razširili
gostinske prostore. Prav tako
bodo obnovili gostišče »Dalma-
cija«. Na Ljubljanski cesti pred-
videva perspektivni načrt grad-
njo motela. Ze prihodnje leto pa
oodo zraven gledališča, kjer je
sedaj skladišče pohištva, uredi-
li sodobno restavracijo in kavar-
no, ki bo priključena mlečni re-
stavraciji Mignon. Tako bo Celje
dobilo še eno kavarno, ki bo zla-
sti prikladna za prebivalce Oto-
ka, ki se vedno bolj širL Ta
kavarna bo na lepem kraju, pro-
stori prikladni in dovolj prostora
za kavarniški vrt.
7 dograditvijo in obnovo vseh
gostišč se bo šcevilo sedežev sko-
raj podvojilo. Ker se bo zmoglji-
vost gostinskih obratov precej
povečala, so člani Sveta razprav-
ljali tudi o gostinskih kadrih, ki
jih že sedaj primanjkuje, zlasti
je v Celju veliko premalo vajen-
cev. Pri tem so menili, da bi naj
zaposlovali ljudi izključno iz
najbližje okolice, saj že sedaj
občutno primanjkuje stanovanj.
Razpravljali so tudi o izbiri
jedil in pijač, ki je nezadovolji-
va ter so menili, da bi morali
biti jedilniki bolj pestri. Glede
nagrajevanja gostiuskega osebja
so predlagali Gostnski zbornici,
da bi še bolj proučila nagraje-
vanje po učinku, katerega bi mo-
rali v gostiščih bolj smelo uva-
jati, morda v obliki p>ostrežnine,
ki se je ponekod že dobro ob-
nesla.
Ko so razpravljali o perspek-
tivnem planu T gostinstvu in tu-
rizmu, so člani Sveta le anali-
zirali stanje in potrebe razvoja,
ki bi moral iti v korak z osta-
lim življenjem. Zato bo temeljil
perspektivni načrt, ko bo izdelan,
predvsem na ipolrebah, ne oziraje
se koliko bo na razpolago v ta
namen denarnh sredstev. Zato
pa bo letni nacrt slonel izključ-
no na konkretnih p>ostavkah, ki
bodo v skladu z razjpoložljivimi
sredstrL -zna*
Konferenca delavskih svetov
Danes dopoldne se je v veliki
dvorani Narodnega doma začela
prva konferenca delavskih svetov
celjske občine. Občinski sindikalni
svet jo je sklical predvsem z name-
nom, da novim predsednikom delav-
skih svetov obrazloži najvažnejše
naloge, hkrati pa jim posreduje po-
zitivne in negativne izkušnje iz do-
sedanjega dela organov delavskega
samoupravljanja. A\imo tega bodo
na konferenci obravnavali še razvoj-
ne programe podjetij.
Po predlogu dnevnega reda bo
konferenca trajala danes in jutri.
Med referenti so znani politični in
javni delavci celjske občine kot To-
ne Skok, Franc Rupret, Beno Kri-
vec, Drago Spendi, Tugomer Voga
in drugi. Več o konferenci bomo pi-
sali v prihodnji številki.
AU KLMUIVAK
ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAK
Pred približno enim mesecem so
bila končana vsa ekipna tekmovanja
države v atletiki. Čeprav je članska
vrsta Kladivarja v finalu zasedla še-
le peto mesto, je vendarle kolektiv
celjskih atletov in atletinj ohranil
tudi v letošnjem letu neuradni na-
slov absolutnega državnega prvaka.
Zanimiva je ugotovitev, da sta po-
leg Kladivarja le še Mladost iz Za-
greba ter osiješki Metalac sodelova-
la s sovjimi tekmovalci in tekmoval-
kami v vseh skupinah ekipnega tek-
movanja. Od teh treh pa so se le
ekipe Kladivarja in Mladosti uvrsti-
le v vsa zaključna tekmovanja. Ce
pa seštejemo točke, ki so jih atleti
in atletinje Kladivarja ter Mladosti
zbrali v vseh finalih, potem ugoto-
vimo veliko prednost za Kladivarja.
Medtem, ko je Kladivar zbral vsega
skupaj (od vseh petih ekip) 96.618
točk, je Mladost dosegla 91.915
točk. Vse to govori, da je Kladivar
tudi letos ohranil naslov absolutne-
ga državnega prvaka v atletiki.
V posameznih skupinah pa so
celjski atleti dosegli naslednje uspe-
he:
Ф mladinci do 18 let — drugo
mesto — 15.904 točk;
Ф mladinci do 20 let — prvo me-
sto — 19.736 točk;
Ф mladinke — prvo mesto —
14.414 točk;
Ф člani — peto mesto — 30.317
točk;
Ф ženske — drugo mesto —
16.247 točk.
Ti podatki kažejo, da je imel Kla-
divar v letošnjem letu svoje najbolj-
še moči v mladincih in mladinkah.
Lepo pa je napredovala tudi ženska
ekipa; medtem, ko so se morali mo-
ški, predvsem zaradi odsotnosti ne-
katerih tekmovalcev, zadovoljiti šele
s petim mestom.
Osvojitev naslova absolutnega
državnega prvaka je rezultat večlet-
ne pravilne politike društvenega de-
la, zlasti pa posledica resnega in si-
stematičnega dela pri vzgoji mladih
tekmovalcev in tekmovalk, še pose-
bej pa ženskega naraščaja.
Na obisku v Кгсп(и
Pretekli teden eo člani Svete za кш1-
tnro pri Občinskem ljudskem odboru т
Celju pod vodstvom svoje predsednice
Marice Zorko obiskali Kranj in se sre-
čali s člani enakega sveta pri tamošnjem
ljudskem odboru. Celjske goste je med
drugim sprejel tudi tajnik Občinskega
ljudskega odbora Rudi Balderman in le
1 njimi zadržal v daljšem in prisrčnem
razgovoru o problemih, ki jih ljudski
odbor rešuje in srečuje шш kulturnem
in prosvetnem področju.
Srečanje je bilo koristno za člane
obeh svetov predvsem zaradi izmenjave
delovnih izkušenj. Čeprav nimamo na-
mena na tem mestu pisati o tem, kaj
imajo v Kranju boljše urejeno in kaj
v Celju, je vendarle razgovor in poznej-
ši ogled nekaterih kulturnih ustanov dal
spodbudo za marsikatero akcijo. Zlasti
posrečeno so v Kranju rešili problem
Ljudske knjižnice, ki je postala osred-
nja občinska ustanova, ki tudi skrbi za
delo in poslovanje manjših knjižnic v
obrobnih predelih občine. Razen tega
ima ta knjižnica т Kranju prekrasne
prostore; sicer pa posluje tako, da njeni
obiskovalci sami pristopajo k policam in
izbirajo knjige. Nad knjižnico so ure-
dili prostore Kluba kulturnih delavcev.
Klub je zaživel in uspešno dela. Zlasti
pa se lahki^^ponašajo z njegovo uredit-
vijo, pa tudi delovnim programom.
Čeprav so mnenja deljena, ali je bilo
prav, da so v Kranju ukinili poklicno
gledališče, pa navzlic temu ugotavljajo,
da z delom amaterskega odra ni nastala
večja vrzel. Sicer pa abonmajski pro-
gram izpopolnjujejo gostovanja ljubljan-
skih poklicnih ansamblov. Razen tega
drla v Kranju stalna servisna delavnica,
ki izvršuje vsa dela za amaterske odre.
Razen tega imajo tri poklicne režiserje,
ki stalno obiskujejo amaterske odre in
jim pomagajo pri delu.
Študijska knjižnica in muzej se za-
enkrat stiskata v tesnih prostorih. Sicer
pa je na vidiku skorajšna rešitev pro-
blema. Vodstvo glasbene šole pa tudi
ostali činitelji v občini se zavzemajo,
da bi kranjska šola dobila status sred-
nje glasbene šole. Za to imajo vse po-
goje! In ko bo premagano še ljubosum-
je ljubljanskih sosedov, potem je go-
tovo, da bo dosegla glasbena vzgoja v
Kranju še večje uspehe.
Kot rečeno so celjski gostje obiskali
tudi več kulturnih ustanov,- si ogledali
poslopje Okrajnega ljudskega odbora,
obiskali šolo v Stražišču ter končno tudi
Prešernov gaj. Tu, pri Prešernovem na-
grobnem spomeniku, jih je ujel tudi naš
reporter.

CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 4. novembra 1960]
ZDRAV IN ENOTEN KOLEKTIV
V soboto popoldne je tudi kolek-
tiv veleblagovnice »LJUDSKI MA-
GAZIN« v Celju počastil deseto ob-
letnico delavskega samoupravljanja.
Zbora kolektiva so se udeležili šte-
vilni zastopniki ljudskega odbora
ter političnih in družbenih organiza-
cij kot podpredsednik ObLO Celje
Beno Krivec, član Občinskega komi-
teja ZK Raman Boben, predsednik
in tajnik Trgovinske zbornice za
celjski okraj Ivan Selšek in Risto
Gajšek, podpredsednik Občinskega
sindikalnega sveta Emil Pepelnjak,
ravnatelj Trgovske šole prof. Ludvik
Rebeušek itd.
Zborovanje je začel predsednik
delavskega sveta Milan Keblič, za-
tem pa je o uspehih kolektiva v zad-
njih osmih letih poročal tovariš
Zdravko Božičnik. Kot so pokazala
njegova izvajanja, ti uspehi niso bi-
li majhni. Tako so v zadnjih osmih
letih povečali vrednost prometa od
317 milijonov na eno milijardo tri-
deset milijonov. V istem času pa so
povečali število zaposlenih za ko-
maj deset, kar kaže na veliko priza-
devnost kolektiva. Tako močan po-
rast prometa pripisujejo uspešnemu
delu organov samoupravljanja,
hkrati pa tudi dejstvu, da so pove-
čali odgovornost in zainteresiranost
oddelkovodij pri nabavljanju in od-
ločanju o asortimentu blaga. Podat-
ki pa tudi kažejo, da so največji po-
rast prometa zabeležili od 1958. in
1959. leta naprej, torej v času, ko so
začeli uveljavljati nagrajevanje po
učinku.
Skrb za solidno poslovanje pa se
zrcali tudi na drugih področjih, kot
v modernizaciji trgovine itd. Pod-
jetje pa je svoja skromna sredstva
pogumno vlagalo tudi za reševanje
problemov standarda. Tako so v tem
času zgradili deset stanovanj, na-
dalje so uredili lasten počitniški
dom ob morju itd. Prav tako niso
pozabili na skrb za vzgojo kadrov.
In končno med člani kolektiva vlada
veliko zanimanje za športno udej-
stvovanje, zlasti pa še za namizni
tenis. Hvaležna je namreč ugotovi-
tev, da je bil prav Ljudski magazin
pobudnik doslej največjih tovrstnih
tekmovanj v Celju.
Podatki o stalnem naraščanju
prometa — in to v istih prostorih —
kažejo na upravičeno zahtevo kolek-
tiva po razširitvi poslovnih in skla-
diščnih prostorov. Ta želja pa bo
uresničena šele takrat ko se bo iz
dosedanjih prostorov preselilo tr-
govsko podjetje na debelo »Tkanina-
galanterija«.
Uspehi, ki jih je dosegel kolektiv
Ljudskega magazina so lepi in ka-
žejo, kot je v čestitki dejal tovariš
Selšek, da je to res zdrav, soliden
in enoten kolektiv, ki se ponaša tudi
s tem, da je v povprečju dosegel
največji promet na enega zaposlene-
ga v državi in sicer 14,3 milijona
dinarjev.
Gostom, ki so kolektivu čestitali
za dosežene uspehe, se je na svoj-
stven način pridružil še moški ko-
morni zbor. Po cestitici, ki jo je v
imenu zbora izrekel njegov pred-
sednik Bogdan Jereb, je priznani vo-
kalni ansambel zapel pod taktirko
Egona Kuneja še nekaj borbenih in
narodnih pesmi. Spored svečanosti
pa je izpopolnil še član Celjskega
gledališča Sandi Krošl z recitacijo
Zupančičeve »Dume«.
Prisrčen je bil tudi dogodek, ko
je učenka Marta Repine čestitala v
imenu kolektiva in zlasti vseh mla-
dih v njem predsedniku upravnega
odbora Zdravku Božičniku, predsed-
niku delavskega sveta Milanu Keb-
liču in direktorju Ivu Šepcu za trud
in prizadevanje pri upravljanju in
vodenju podjetja. Ta dogodek pona-
zoruje tudi naš posnetek.      M. B
Plodno delo
Počitniške zveze
v Velenju
Velenjska orgaлizacija počitni-
šlke zveze v Velenju vključuje 260
člaraov. Pred leti so ustanovili
prvo del. družino v okraju sploh.
Nemalo zaslug za tako dejavnost
ima njen vodja Gusti Tanšek. Le-
tos je ob obali Jadrana letovalo
160 njenih članov. To je enkrat
več kakor lani. V načrtu za pri-
hodnje leto imajo ureditev spre-
jemnega centra ob Velenjskem
jezeru. Organizacija pa navezuje
prisrčne stike tudi s člani sosed-
njih republik. Tako so pred ne-
davnim obiskali mladi člani te
organizacije iz Siska Velenje. V
načrtu je izmenjava gostovanj
piiooiirskih pevskih zborov obeh
krajev. Prihodnje leto pa se bodo
velenjski ferijalci povezaU še s
počitniško zvezo iz Nikšiča.
V. б.
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 28. (Stobra
NA PRVEM jesenskem zasedanjn sta
oba zbora Zvezne ljudske skupščine
sprejela tri nove zakone, in sicer sploš-
ni zakon o organizaciji zdravstvene služ-
be", zakon o patentih in tehničnih iz-
boljšavah ter zakon o tisku in drugih
oblikah informacij.
Sobota, 29. oktobra
NA PLENUMU Centralnega odbora
Zveze vojaških vojnih invalidov Jugo-
slavije so obravnavali petnajstletno de-
javnost Zveze ter družbeno politično de-
javnost vojaških vojnih invalidov. Ztc-
za ima 320.000 aktivnih članov.
Nedelja, 50. oktobra
NA NOVEM POKOPALIŠČU т Beogra-
du so pokopali člana Srbske akademije
znanosti in dolgoletnega rektoria aka-
demije za likovno umetnost, kiparja
Sretena Stojanoviča.
Ponedeljek, 31. oktobra
OB PROSLAVI svetovnega dneva var-
čevanja so ugotovili, da je imelo konec
septembra 850.000 prebivalcev v Slove-
niji hranilne knjižice, kar pomeni, da
ima vsak drugi Slovenec hranilno knji-
žico. Skupna vrednost vseh hranilnih
vlog v Sloveniji pa je znašala 20.7 mili-
jard dinarjev.
Torek, 1. novembra
V VSEH KRAJIH naše ožje domoTÍne
so počastili dan mrtvih z vrsto žalnih
svečanosti pri spomenikih padlih bor-
cev in pri drugih spominskih mestih.
Sreda, 2. novembra
V MARIBORU se je začela razprava
proti navijačem bivšega NK Branika in
v zvezi z znanimi dogodki pred neod-
igrano kvalifikacijsko tekmo Branik—
Karlovac.
MESEC ТЕНтКЕ
SP ORED  PRIREDITEV
Nedelja, 6. Hovembra:
Otvoritev doma Ljudske tekaike т Sloveaskih KtMijicah.
Sreda, 9. novembra:
>Elektronika   ia   polprevodaikic.   Predar* inž. Janko Holobar
y dvoraai Delavskega odra. Začetek ob 18. uri.
Sobota, 12. novembra:
Otvoritev   doma   foto-kino   kluba т Celju (Cankarjeva ulica).
Svečanost bo ob 17. uri.
Tret¡a razstava
v »Mesecu tehnike« smo se že
tretjič zbrali k otvoritvi razstave, je
začel svoj pozdravni govor predsed-
nik Okrajnega odbora Ljudske teh-
nike tov. Ludvik Gorenjak, ko je v
nedeljo, 30. oktobra dopoldne odprl
v mali unionski dvorani okrajno
razstavo foto- in radioamaterskih
klubov in sekcij ter tehnične dejav-
nosti na naših šolah. Potem pa je
nadaljeval: »Ta razstava naj da pri-
znanje tistim sto in še več tihim čla-
nom naših organizacij, ki nesebično
brez nagrad in javnih pohval, zato
pa neustavljivo ter izredno priza-
devno proučujejo sodobna tehnična
dogajanja. Na tej razstavi je s svo-
jimi izdelki v absolutni večini ude-
ležena naša mladina.«
Razstava prikazuje izredno dejav-
nost foto klubov, saj je v' mali uni-
onski dvorani zbranih kar 179 deJ'
mladih, pa tudi že priznanih ama-
terjev. Tudi radioamaterji so poka-
zali, da so v zadnjih petih letih na-
pravili velik korak naprej. Čeprav
na razstavi ni zbranih dosti tehnič-
nih izdelkov iz naših šol, pa to ne
pomeni, da bi bila politehnična
vzgoja na šolah zapostavljena. Od
150 šol v okraju jih ima že 130 naj-
nujnejše orodje za tehnično vzgojo.
Tu je opaziti največji uspeh dejav-
nosti Ljudske tehnike, nadalje, da je
bila v višjih razredih osnovnih šol
uvedena politehnična vzgoja kot
učni predmet. Tako je tehnična
vzgoja na šolah prenehala biti ile-
galna. Kako široka je ta dejavnost
priča tudi dejstvo, da je bilo zelo
veliko tehničnih izdelkov iz naših
šol določenih za republiško razsta-
vo, ki je te dni v Ljubljani. Zato je
prav, če ob tej priložnosti izrečemo
priznanje vsem učiteljem, ki se po-
leg težkega rednega dela še požr-
tvovalno poglabljajo v šolsko poli-
tehniko, kot njeni pionirji.
Na koncu pa je tov. Gorenjak še
dejal:
Pred petirni leti je bilo v celjskem
okraju 42 društev z nekaj manj kot
štiri tisoč člani. Danes imamo že
53 organizacij Ljudske tehnike z
nad pet tisoč člani. To je dokaz, da
se vsi zavedamo značilnosti naše
dobe, časa tehnike. Zato rastemo in
se razvijamo v vse večjo silo, ki si
je zadala nalogo: širiti tehnično
znanje in sodobna tehnična dogna-
nja med delovne ljudi naše mlade
domovine in s tem dati svoj prispe-
vek k zboljašnju proizvodnosti dela.
V nadaljevanju slovesnosti je
predsednik odbora za »Mesec teh-
nike« tov. Ludvik Krajec razglasil
odločitev žirije o razdelitvi priznanj
in nagrad najboljšim foto- in radio-
amaterskim klubom ter njihovim
članom. Tako so denarne nagrade
med foto klubi sprejeli: gimnazija,
osnovna šola Podčetrtek ter dom
Tončke Cečeve, diplome pa Pavel
Zele, Avgust Deržek, druga osnovna
šola Velenje in Janez Vrhovec,
Praktične nagrade so bile namenje-
ne: šolam v Pristavi, Gornjem gra-
du; prvi osnovm v Velenju ter
Pesju.
Od radioamaterskih klubov pa so
dobili priznanja: klub Celje, Emajl,
osnovna šola Pristava, osnovna šo-
la Podčetrtek, tretja osnovna šola v
Celju, klub Velenje, klub Šmarje,
Cinkarna, Pomožna šola, Gornji
grad in prva osnova šola Celje".
Razstava bo odprta do petega no-
vembra.
Več pravic
HIŠNIM SVETOM
Na sestanku predsednikov hišnih
svetov s področja konjiške občine
so med drugim menili, da bi morali
imeti hišni sveti več pravic pri spre-
jemanju novih strank v izpraznjena
stanovanja. Prav tako so predlagali,
da bi morali starim hišam prepustiti
več sredstev za njihovo vzdrževanje.
____________.....^  . ■
Urbanistični program
in nov način nagrajevanja
Redna tiskovna konferenca v Ce-
lju, ki jo je vodil predsednik Občin-
skega ljudskega odbora Franc Ru-
pret, je bila v prvi vrsti namenjena
nekaterim problemom urbanistične
ureditve mesta.
Na vprašanje, kako daleč je z iz-
delavo urbanističnega načrta, je to-
variš predsednik dejal, da je zaen-
krat izdelan le urbanistični program
in še to z vidika urbanista. To je
program inž. arh. Franja Vehovar-
ja. Občinski ljudski odbor je v na-
čelu osvojil glavne zamisli tega pro-
grama. Hkrati pa ga je občma po-
slala v tako imenovano predrevizijo.
Zato je bila spomladi v Celju poseb-
na komisija pod vodstvom direktor-
ja Inštituta za urbanizem inž. Roj-
ea, ki je v glavnem pozitivno oceni-
la njegove zamisli. Istočasno pa je
seveda zahtevala ekonomske izraču-
ne za smotrnost nekaterih akcij. Te
ekonomske dokaze z:a izvajanje po-
sameznih del po urbanističnem pro-
gramu izdeluje Zavod za napredek
gospodarstva v Celju. Poleg tega pa
je komisija sprožila tudi nekaj po-
mislekov, oziroma predlogov za
boljše reševanje določenih poglavij
urbanističnega programa, oziroma
poznejšega načrta. Spričo tega je
ljudski odbor angažiral tudi neka-
tere strokovnjake za reševanje posa-
meznih poglavij bodočega urbani-
stičnega načrta.
V nadaljevanju razgovora je tov.
Rupret še poudaril, da si je občina
zadala kot eno svojih prvih nalog
regulacijo potokov na mestnem ob-
močju. Gre namreč za njihovo usme-
ritev v Ložnico. Kot kaže bo regu-
lacija teh potokov postavljena na
prvo mesto akcijskega programa za
prihodnje leto. Razen tega čaka ob-
čino kot prvenstvena naloga, še
zgraditev vodovoda ter ureditev ka-
nalizacije.
Na vprašanje, kako je z realiza-
cijo sklepa o zgraditvi kulturnega
centra v Celju, je dejal, da osvojeni
program trenutno dopolnjujejo. Se-
le po tem delu bo ljudski odbor raz-
pisal natečaj za izdelavo načrtov.
V drugem delu tiskovne konfe-
rence je tajnik Slavko Grčar sezna-
nil časnikarje s prizadevanji ljud-
skega odbora po uveljavitvi novega
načina nagrajevanja v aparatu ljud-
skega odbora. Bistvo novega načina
je v plačevanju po uspešnosti dela.
Po sedanjih ugotovitvah kaže, da
bodo lahko za več kot 60 % vseh
del na občini uveljavili določena
merila. Osnovna slabost sedanjega
sistema nagrajevanja se kaže v for-
malnih kriterijih, ki ne upoštevajo
uspeha dela. Slabost je tudi v zako-
vanosti in centralizmu. Ljudski od-
bor trenutno nima možnosti, da bi
povečal prejemke bolj prizadevnim
uslužbencem. Spričo tega naj bi nov
sistem nagrajevanja prinesel dolo-
čeno samostojnost in samouprav-
nost tudi na to področje. K odlo-
čitvi, da uredijo nagrajevanje tudi
pri uslužbencih ljudskega odbora,
oziroma vseh javnih služb, pa jih-je
primoralo tudi dejstvo, da so redni
prejemki med uslužbenci v javnih
ustanovah ter enakimi nameščenci
v gospodarstvu v prevelikem neso-
razmerju. Od tod tudi beg strokov-
nih kadrov iz javnih služb v gospo-
darske organizacije. Po statističnih
podatkih so znašali povprečni redni
prejemki uslužbencev prve vrste me-
seca julija letošnjega leta v javnih
ustanovah 31.830 dinarjev, enakih
uslužbencev v gospodarstvu pa
48.295 ali za 34 % več. Podobna ne-
sorazmerja so se pokazala tudi pri
uslužbencih druge vrste, kjer so zna-
šali povprečni redni prejemki mese-
ca julija 28.294 dinarjev v javnih
službah ter 37.568 v gospodarstvu.
Trenutno dela na ljudskem odbo-
ru celjske občine posebna komisija,
ki ocenjuje delovna mesta. Kot vse
kaže bodo nov način nagrajevanja
uveljavili že proti koncu letošnjega
leta, na vsak način pa s prvim ja-
nuarjem prihodnjega leta.
M. B.
 Tovopni organskih barvil
so proslavili 10. letnico samoupravljanja
v soboto so tudi v Tovarni organ-
skih barvil proslavili desetletnico
delavskega upravljanja.
Ob 9 so se zbrali člani kolektiva
in povabljeni gostje v lepo okraše-
ni dvorani, da s svojo prisotnostjo
poudarijo pomen praznovanja.
Kot smo iz referata, ki ga je po-
dal predsednik delavskega sveta tov.
Franc Romih, razbrali, je imela ta
slovesnost prav v Tovarni organ-
skih barvil poseben pomen. Delovni
kolektiv je v tej tovarni prevzel
upravljanje takoj ob rojstvu tovar-
ne in to v zelo skromnih razmerah.
Dejstvo in zavest, da so vseh deset
let razvoja tovarne, organi delav-
skega upravljanja sodoživljali in o
vsem odločali, sta dala proslavi po-'
seben pečat. Lepi uspehi in nenehni
razvoj podjetja, so predvsem rezul-
tat vestnih prizadevanj celotnega
kolektiva, ki si je tovdrno, katera
jim danes daje zaslužek in kruh.
zgradil skoraj izključno z lastnimi
sredstvi. Podatki o porastu proiz-
vodnosti, v desetih letih razvoja to-
varne, dajo slutiti, da je celotni ko-
lektiv tovarne že od vsega začetka
na čistem v tem, da z dobrim go-
spodarjenjem koristi tovarni in sebi.
Slovesnost je poudaril tudi nastop
članov Delavskega odra, ki so z od-
lomkom iz Cankarjevega Hlapca
Jerneja zelo navdušili.        *
Z realizacijo 5-letnega načrta se
bo celotni dohodek Cinkarne pove-
čal v nasledniem obdobju za šest
milijard dinarjev in bi potemtakem
znašal 1965. leta dvanajst milijard
dinarjev.
Petletni perspektivni načrt pa ra-
zen tega predvideva še gradnjo sta-
novanj (letno najmanj 32), nadalje
gradnjo samskega doma, ureditev
kopalnice, dokončarje ambulante,
nadaljnja dela pri obeh počitniških
domovih, vzgojo in štipendiranje
kadrov ipd.
Naša slika pa kaže najznačilnejši
proizvod celjske Cinkarne — fini
cink v ploščah.
Lepi Bspehi
KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Letos je bilo v mozirski občini
izroòeno nameaiu večje število ob-
jektov družbenega standarda. Naj-
večji pomen ima vsekakor asfalti-
ranje ces.te na odseku Sentruipert
—Nazarje. Letos sta bila zgrajena
zdravs'tvena domova na Ljubnem
in v Gornjem gradu. V načrtu pa
je še zgraditev zdravstvenega do-
ma v Mozirju. Z deli bodo začeli
že letx>s. Tudi zgraditev ceste v
Šmihel nad Mozirjem sodi med
važne uspehe. Zraven tega je Lo-
garska dolina dobila elektriko.
S sredstvi občinskega stano-
vanjskega sklada so letos zastavili
gradnjo 31 stanovanj, od katerih
jih bo 18 vseljivih do konca leta.
Ostala dva bloka, v Rečici ob Sa-
vinji in na Ljubnem, ki sta na-
menjena predvsem učiteljem, pa
bosta vseljiva prihodnje leto. Iz
sredstev stan^ovanjskega sWada
so letos dogradili tudi novo os-
novno šolo v Nazarjih.
POGLED
^ PO
SVETU
Atomsko orožje je zazdaj še v
rokah ZDA, SZ, Britanije in de-
loma Francije. Kljub blokoma
in vezam, s katerimi oba bloka
krepita svoje tamponske države,
je atomsko orožje še vedno na-
cionalnega značaja celo v tem
smislu, da ga de Gaulle imenuje
bistveno sestavino neodvisne na-
cije. Tiste sile, ki bi želele nad-
nacionalno vojsko na Zahodu, pa
resno razmišljajo o tem, da bi
Atlantski pakt postal atomska si-
la. Tako mnenje zastopa celo
Norstad, vrhovni poveljnik
NATO pakta, dalje State Depar-
tement, zunanji minister Herter,
Douglas in drugi. Atlantski pakt
naj bi se v prihodnjih desetih le-
tih razvijal v znamenju strate-
ških atomskih sil pod skupnim
poveljstvom.
Nadnacionalno vojsko forsirajo
Nemci, ker so prepričani, da bo-
do z njo avtomatično zasedli v
vojaški hierarhiji najvplivnejše
mesto. Nemci so že zdaj najmoč-
nejša sila v Evropi. Francozi so
jim odstopili precej oporišč, na
katerih se bodo urili v diskretnih
uniformah, z enim samim ciljem,
da, ubranijo Evropo pred »welt-
komunizmom«, kakor tako radi
ponavljajo za Goebbelsom. Med-
tem ko se Francija duši v gospo-
darskih težavah in se pri Nem-
cih zadolžuje, nemški posli- ra-
stejo. Nedavno tega so uprizorili
celo »afriški teden«, na katerem
so pridobivali nerazvite afriške
države za nemške načrte, češ,
Nemcem že lahko zaupajo, saj
Nemci niso obremenjeni s kolo-
nializmom. Ameriški prestiž pa,
da, maje se celo dolarska valuta,
nemška marka pa s svojo močjo
ogroža vse druge valute na vseh
petih kontinentih. To ni risanje
hudiča na tablo, hudič je ie tu гл
Francozom se je prikazal kar v
zeleni uniformi, verjetno s kak-
šno praktično modifikacijo pru-
skega škornja.
Francozi so v parlamentu iz-
glasovali, da bodo postali samo-
stojna atomska sila. To bo sicer
še bolj pretreslo njihove finance.
Tristodvajset tednov alžirske voj-
ne je razjedlo Francijo do take
mere, da je de Gaulle sam že
začel groziti z državljansko voj-
sko. Njegov bivši somišljenik
Soustelle razlaga po francoskih
mestih pravi pravcati fašizem in
dela proti de Gaullu. Ta fašizem
— kdo bi si bil mislil, da se bo
v Franciji še kdaj pojavil, raz-
čuna s korporacijami in s sku-
pinami, ki bi koordinirale »ak-
cijo in misel«, torej pravo oživ-
ljanje fašizma, po besedi Dimitro-
va, okrutne, a negotove oblasti,
ki jo kapitalizem vzpostavlja ta-
krat, kadar se čuti ogrožen od
gibanja demokratičnih sil. De
Gaulle se ne bo mogel dolgo gi-
bati med desnico in levico. Al-
žirsko vprašanje ni rešljivo z me-
todo, ki jo je doslej de Gaulle
uporabljal. Svobodni Alžir pome-
ni sovjetsi<\i Alžir, tako vpije
francoska desnica, da bi se po-
vsem prikupila Ameriki in seve-
da zvozila dobro tudi z velikim
mecenom antikomunistične pro-
pagande Adenauerjem.
V Kongu stvari slabo stoje. Ko-
lonialisti se vračajo. Belgijci —
v znamenju odmirajočega kolo-
niializma. Akcija za neodvisno
Afriko zaenkrat doživlja polom.
Položaj sicer ni jasen, toda ved-
no bolj živo stopa pred oči dej-
stvo, da čete OZN niso bile kos
položaju od vsega početka, do-
mačini, ki so prišli na površje,
pa so bili le lutke v rokah dote-
danjih mogotcev v Kongu. Pod-
kupovanje, izsiljevanje, intrige,
surovi prestopki, to so stvari, ki
jih Evropejec vidi v tej naj-
bogatejši afriški deželi. Dovolj je
bogata, da bi lahko živela lepo,
svobodno življenje, toda temu bo-
gastvu se beli gospodar zlepa ne
mara odreči, prav po besedi ve-
likega misleca iz 15. stoletja, da
laže sin ubije očeta, kakor pa da
bi se odpovedal premoženju. Bel-
gijci pa se na debelo vračajo, do
konca novembra so vse letalske
zveze s Kongom rezervirane za
Belgijce, ki da se to pot vračajo
»pour toujours^
T. O.
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 - 4. novembra 1960

PREDLOGI
za organizacijo proizvodnje
v zasebnih gozdovih
v sredo dopoldne je bila seja sve-
ta za gozdarstvo pri Okrajnem ljud-
skem odboru v Celju, na kateri so
predvsem proučili organizacijo pro-
izvodnje v zasebnih gozdovih. Na
»snovi ocene o dosedanji organiza-
ciji proizvodnje in v zvezi z novimi
nalogami na tem področju, je svet
sprejel nekatere zaključke, ki jih bo
predlagal bližnjemu zasedanju obeh
zborov Okrajnega ljudskega odbora
v Celju.
Tako bo predlagal, da naj dose-
danjo dejavnost gozdafskih poslov
nih zvez prevzameta s prvim januar-
jem 1961. leta gozdni gospodarstvi
v Nazarjih in Celju, in sicer gozdno
gospodarstvo Nazarje za območje
•bčine Mozirje, gozdno gospodar-
stvo v Celju pa za območja vseh
ostal h sedmih občin. Da bi vskla-
dili teritorij obeh gozdnih gospo-
darstev tudi v gospodarjenju z goz-
dovi splošnega ljudskega premo-
ženja in vzpostavili med njima mejo
gozdno gospodarskih območij, to
je savinjskega in gornjegrajskega,
prevzame gozdno gospodarstvo Ce-
lje s prvim januarjem tudi gospo-
darjenje z gozdovi splošno ljudske-
ga premoženja z območja šoštanjske
tbčine. Gozdno gospodarstvo Breži-
ce pa zadrži v gospodarjenju one
gozdove splošno ljudskega premo-
ženja na območju celjskega okraja,
s katerimi gospodari že sedaj.
Nadaljnji predlog se nanaša na
zbiranje gozdnih sortimentov iz za-
sebnih gozdov, katere proizvajajo
gozdni posestniki sami. To zbiranje
lahko tudi v bodoče opravljajo kme-
tijske zadruge, ki pa bodo zbrane
Sortimente posredovale obema gozd-
nima gospodarstvoma, ki skleneta z
zadrugami posebne pogodbe.
Podružabljenje proizvodnje v za-
sebnih gozdovih (odkup lesa na pa-
nju, dolgoročni najem zasebnih goz-
dov itd.) vršita izključno gozdni go-
spodarstvi v Celju in Nazarjih, ki
na panju odkupljeni les samostojno
prodajata brez kmetijskih zadrug.
Obe gozdni gospodarstvi pa lahko
pogodbenim potom prepustita dolo-
čene delovne procese v izvršitev po-
sameznim zadrugam. Na isti način
in pod istimi pogoji lahko obe gozd-
ni gospodarstvi oddata kmetijskim
zadrugam vzdrževanje gozdnih ko-
munikacij v zasebnih gozdovih.
Končno bo svet predlagal ljud-
skemu odboru, da spremeni odlok o
prometnem davku tako, da bodo tu-
di gozdna gospodarstva uživala gle-
de prometnega davka na gozdne
Sortimente iste ugodnosti, kot goz-
darske poslovne zveze. Sekretariat
Izvršnega sveta pa naj spremeni od-
lok o posebnih pogojih za ustanav-
ljanje podjetij na področju gozdne-
ga in lesnega gospodarstva tako, da
popravi izdane registracije kmetij-
skim zadrugam, da bodo le-te lahko
posredovale les gozdnim gospodar-
stvom, namesto gozdarskim poslov-
nim zvezam.
Cesti Mozirje-Šmihel
šE VEDNO NI DOGRAJENA
Znano je, da je cesta iz Mo-
zirja v Šmihel bila dograjena;
vsaj v juliju je bila o4;voritev.
Toda vendar ni tako! Cesta je
še danes taka, da se je večina
šoferjev boji. Dobra tretjina ce-
«te še ni povaljana, po vsej dol-
žini pa nima pravih obcestnih
znakov, ki bi opozarjali na ne-
rarnost vožnje. Cas bi bil, da
pristojni organi to urede.
Ob otvoritvi so nam obljub-
ljali, da bodo prav zagotovo ce-
êto dogradili. Kmalu pa smo iz-
vedeli, da so sredstva, a ni va-
ljarja! Od tega je že dva me-
»eca, a valjarja še vedno ni. Ce-
starji pa posipajo cesto z ilov-
nato prstjo. A vendar nalivi od-
našajo droben gramoz in posle-
dice S(\ neizogibne. Čez nekaj
let bo treba cesto popravljat,
(Stroški bodo še večji kot bi bili
e valjanjem. In kaj pozimi?
Pa vendar so nam ob otvoritvi
eagotovili, da bo cesta dokonča-
na. Cesto ima sedaj v uprav-
ljanju GKPZ Mozirje, a ni iz-
gledov da bi se položaj izboljšal.
Ko bi ne bilo protekcije
Rezarjeva Tilčka iz Prebolda
pripoveduje...
Dolgo že hodim v tovarno. Pri-
ljubila se mi je, ker vem da si
v njej služim kruh — to prepo-
trebno stvarco, ki jo je za mojih'
mladih let naša družina tako po-'
grešala. Oče je bil v bolniški po-
stelji, mati sama se je ubijala, da.
je preživela otroke, očeta in sebe.'
Trpko je bilo življenje in na moja
mlada leta se nič kaj rada ne
spominjam.  Pa  se  jih  moram.
Kot reven proletarski otrok sem
bila zmeraj  slabo  oblečena in
močno podhranjena. Mladost je
šla, posledice pa so ostale. Morda
je k temu pripomogel tudi alko-
hol v družini; morda. Zdaj, ko
je oče že mrtev, mati stara in bo-
lehna, ne gre da bi ju obtoževala.
Tu sem in živeti moram. Pa če-
prav me spremlja ta vražji rev-
matizem, ki se ga kljub tolikim
injekcijam ne morem otresti. Pe-
čat moje mladosti. Naj bo. Eni
tako, drugi drugače. Prečrno ne
smemo gledati življenje. In bi ga
ne, da me ne bi spremljala uro-
čena smola. Zaradi stanovanja
gre. Z otrokom, bratom in ma-
terjo stanujemo v skrajno nehi-
gienskem stanovanju. Poleg je
imela KZ Prebold pitališče gove-
je živine, ki pa je bilo prej kon-
centracijsko taborišče goveje ži-
vine kot pa sodobno planšarstvo.
To je za KZ Prebold kar precej
temna luč. Ne morem si poma-
gati, tako je in konec. Od obolelih
živali se je prenesel prisad še na
mojega otroka. Že mesec dni se
zdravi v bolnišnici.
Že od leta 1956 imam vloženo
prošnjo za dodelitev novega sta-
novanja. Vsa ta dolga štiri leta
prosim in moledujem. V odgovor
dobivam obljube.O, kje so obljube
in kje stvarnost! Zdaj so v Pre-
boldu dogradili nov blok. Upala
sem, da bom končno le prišla na
vrsto. Hodim od urada do urada
in prosim, prosim. Komisija mi
skoraj obljubi. Razume mojo
upravičeno prošnjo. Upanje sem
imela tako rekoč v žepu. Pa me
lepega dne preseneti odgovor:
»STANOVANJA NI!« Razjokala
sem se. Vem, pač nisem tako »za-
nimiva«,  »prenavadna«  sem za
»boljše« stanovanje. Nisem tako
»markantna« oseba, da bi imela
protekcijo. Hm, ko bi ne bilo te
protekcije...
Z dlanmi si je pokrila obraz in
Џћо, čisto tiho zajokala..
V korak s časom
NEKAJ MISLI O DELU KOMISIJ V STANOVANJSKI SKUPNOSTI »CENTER^
Stanovanjske skupnosti v celj-
ski občini so že prebile led, saj
so se v zadnjih mesecih izmotale
iz organizacijskih težav, ko še v
odboru in komisijah nekateri niso
vedeli, kje, kaj in kako bi začeli.
Sedaj pa so že prebrodili začetne
težave in tudi še premajhen stik
z državljani ter da manjka fi-
nančnih sredstev za naloge, ki so
ga posamezne stanovanjske skup-
nosti planirale.
Med boljše stanovanjske skup-
nosti brez dvoma sodi Stanovanj-
ska skuprwst »Center« ki se odli-
kuje po tem, da se izvršni odbor
redno po potrebi sestaja in da ne-
katere komisije že zelo uspešno
delajo. Rezultat tega je, da so že
vidni nekateri uspehi in prizade-
vanja, da bi članom skupnosti čim
bolj olajšali življenje in izboljšali
njihov družbeni standard.
Ko sem prisostvoval na dveh
zadnjih sejah izvršnega odbora te
skupnosti, sem bil razveseljivo
presenečen. Sicer pa prepuščam
besedo članom odbora o tem, kar
so na seji razpravljali.
Ko je predsednik Emil Soklič
dal na dnevni red delo komisij, se
je razvila živahna razprava. Prva
je poročala tovarišica Kodretova
o delu komisije za socialno var-
stvo. Ђпко1е je začela:
— Komisija dobro dela, saj so
v njej le resne gospodinje in ma-
tere, ki imajo ljubezen in čut do
starih onemoglih ljudi, ki poleg
podpore želijo čuti tudi kakšno
toplo besedo. Starostnih socialnih
podpirancev je na terenu stano-
vanjske skupnosti 51, mladostnih
pa 9.
— Denar, ki ga dobi komisija
pri občini, vsak mesec razdelimo
podpirancem. To priliko izkoristi-
mo, da z njimi malo pokramlja-
nno. Občina jim je letos preskr-
bela tudi kurjavo za zimo, vendar
ker so cene stalno v porastu, de-
nar, ki ga dobijo, komaj zadostuje
za najnujnejše.
— Ljudem, ki so potrebni pod-
pore, bo morala tudi stanovanj-
ska skupnost pomagati za zimo,
je vpadel v pogovor predsednik in
pohvalil delo komisije.
— Moja največja nagrada bo,
je zopet povzela predsednica ko-
misije, da iz sredstev stanovanj-
ske skupnosti podelimo za 29. no-
vember po 3.000 din tistim, ki so
pomoči potrebni in ki nimajo no-
benih svojcev da bi jim pomagali.
Mimogrede so zašli iz dnevnega
reda in stekel je pomenek o sred-
stvih, ki jih skupnosti primanja
kuje.
— Potrebe v skupnosti rastejo
hitreje, kot pritekajo sredstva, se
je oglasil eden med odborniki.
— Občina sicer pomaga, vendar
je to še premalo. En milijon je
dala za zgraditev otroškega igrišča
pri Ključavničarskem bloku, dru-
gi milijon je prispevalo v to svrho
podjetje Avtamotor. Za dogradi-
tev bi potrebovali še pol milijona.
— Podjetja bi morala po svojih
močeh tudi nekaj prispevati za
potrebe stanovanjske skupnosti, *
je posegla vmes predsednica /i-i
nančno-gospodarske komisije tov.
Mirnikova in dodala:
— Brez pomoči podjetij ne bo
šlo. Komisija se je v to delo za-
grizla, obiskala nekatere delovne
kolektive, vendar je bil odziv zelo
slab.
— Za ureditev prostorov v hiši
Obrtne zbornice, kjer je prikro-
jevalni   tečaj,   je   stanovanjska
skupnost prejela 400.000 din dota- '
cije od Zavoda za napredek go-
spodinjstva. To je tudi vse. Od':
najemnine pa bo letos toliko, da'
bomo plačali le uslužbence in krili/
operativne izdatke.
— Delovni kolektivi na področ-
ju stanovanjske skupnosti bi mo-
rali bolj razumeti naloge in vlogo
skupnosti. Ko razdeljujejo sred-
stva, ne bi smeli pozabiti na sta-
novanjske skupnosti. Ljudi v
podjetjih bo treba seznaniti s po-
trebami in težavami skupnosti.
Nato je spregovoril predsednik
komisije za servise tov. Pavle
Božič. Ta komisija se je tudi že
uveljavila in dosegla lepe uspehe.
— Pralnici v Stanetovi n Raz-
lagovi ulici smo ukinili, ker niso
odgovarjali prostori in ker sta bili
pralnici   nerentabilni.   Za   tako
majhen promet ne kaže, da bi
plačevali perice, je začel tovariš
Božič in nadaljeval:
— Zaenkrat dela le pralnica v
Ključavničarskem bloku. To pral-
nico bo potrebno urediti in pove-
čati. Dva stara pralna stroja bo
potrebno odprodati, kar je upo-
rabno pa bomo prenesli v pralnico
v Ključavničarskem bloku. Raz-
drobljene pralnice se niso obne-
sle. Potrebno bo urediti sodobno
pralnico na enem mestu, ki bo
ekonomična. Pri pralnici bo po-
trebno urediti tudi sušilnico za
perilo.
Spregovoril je tudi o težavah.
Dejal je, da pri ustanavljanju ser-
visov večkrat naletijo na nerazu-
mevanje hišnih svetov, s katerimi
bi bilo potrebno glede servisnih
delavnic skleniti pogodbe za dalj-
šo dobo.
— Eni se trudijo, da bi stano-
vanjsko skupnost utrdili, drugi jo
pa razdirajo, je zaključil tovariš
Božič.
Pogovor je stekel tudi o usluž-
nostni ključavničarski delavnici,
ki že uspešno posluje od 1. sep-
tembra na Slomškovem trgu.
— Mnogi Celjani za'to koristno
delavnico, v kateri hitreje in ce-
neje kot drugod izvršujejo razna
popravila, skoraj ''ne vedo, se je
oglasil nek odbornik.
— V začetku je servis delal na j
dvorišču, sedaj pa že urejujejo lo- ]
kal.  Servis  izvršuje  vsa  mala i
ključavničarska in vodovodno in- '■
stalaterska popravila. Hisrrí sveti, '
lastniki lokalov in stanovalci lah- \
ko v servisu naročijo popravila
ključavnic, ključev, peči, štedil-1
nikov, plovk in tesnil v rezervo- ~
ar jih stranišč itd. Razen tega v
servisu lotajo kuhinjsko posodo
in izvršujejo osteklenitev oken.
Na kraju so obravnavali še delo
komisije za varstvo otrok in dru-
žine, ki pa še ni zaživela kot bi
morala.
— Komisiji še ni povsem jasno,
je dejala predsednica Stucinova,
kakšne so njene naloge. Da bi le
bila podaljšana roka varstvenih
organov pri občini, menim, da ni
pravi namen komisije. Zato bi
morali komisiji v tem pogledu
določiti točne kompetence.
—Ko bo na področju skupnosti
več varstvenih ustanov, bo vse-
kakor več dela pri reševanju
vzgojnih problemov. Potrebe ka-
žejo, da bi uredili na Tlitovem
trgu otroško zavetišče. Vendar je
to le naša želja, ki je povezana s
sredstvi. Teh pa trenutno skup-
nost nima.
To je le nekaj bežnih misli z
ene izmed sej Stanovanjske skup-
nosti »Center«. Vendar je že iz
njih razvidno da je stanovanjska
skupnost zaživela, da se komisije
trudijo uresničevati naloge, ki
spadajo v delokrog skupnosti.
Uspehi pa bodo tem večji, čim
večje bo razumevanje prebivalcev
in delovnih kolektivov za proble-
me in težave skupnosti in čim
večja bodo sredstva v ta namen
na razpolago.
-ma-
Ali ie res potrebno
nenehno opozarjanje
Ta polnojarmenik ni v redu. Nekaj
mu manjka. Vsi, ki tu delajo in tu-
di tisti, ki sem prihajajo, ker so
odgovorni za delo na tem obratu,
gredo mirno mimo pomanjkljive za-
ščite tega stroja. Tudi delavec, ki
vsak dan dela z njim, tudi on, ki
je najbolj izpostavljen nevarnosti,
da ga nekaj, kar se tu premika, zla-
sti pa stranski deli — zobčeniki, za-
gonski vzvodi in še kaj drugega, ne
bo pograbilo in ga opozorilo nase.
Z obeh strani in precej visoko mo-
rajo biti zaščiteni stranski deli tega
stroja, da ne bo nevšečnosti.
Se slabše je navadno na naših
žagah spodaj, kjer so zagonska ko-
lesa, kjer je polno jermenic, dolgih
ter kratkih pogonskih jermenov in
raznih osi. Ti prostori so navadno
založeni z žagovino, z odpadki in
drugim materialom, prehodov na-
vadno nikjer ni in tudi razsvetljava
je pomanjkljiva ali pa je sploh ni.
Kaj pa protipožarna sredstva in na-
prave? O, tudi to je večkrat zelo po-
vršno urejeno in moramo res mno-
gokrat le sreči pripisati, da nimamo
več požarov in da nimamo več po-
škodb in drugih posledic.
Navadno odgovorni ljudje in po
njihovem zgledu še delavci v mno-
gih podjetjih na postavljene pripom-
be odgovarjajo, da se pač do sedaj
ni nič pripetilo, da te stvari niso ta-
ko nevarne, da da ... Polno da in
da je vse dotlej, dokler se nekaj ne
zgodi — potem pa navadno nihče
ni kriv, potem bi radi vse prevalili
na druge. K.
STANOVANJA ZA PROSVETNE
DELAVCE
Prihodnje leto nameravajo v Vi-
tanju zgraditi več stanovanj za po-
trebe prosvetnih delavcev in ostalih
javnih uslužbencev. Razen štirih,
družinskih stanovanj, bo zgrajenih
še nekaj garsonier.
REKONSTRUKCIJA VODOVODA
V Slovenskih Konjicah bodo v
kratkem začeli z rekonstrukcijo vo-
dovoda. Sedanji je bil zgrajen v
času, ko je bila potrošnja vode do-
sti manjša od sedanje. Zato vodo-
vod ne krije vseh potreb.
Vsaj streha nad glavo
ali arhitektura primitivizma
Pravzaprav Je preteklo že precej
easa, kar je v javnost prodrla sen-
zacionalna vest o tem, da so v Za-
grebu po zaslugi arhitekta Tucko-
viča odkrili novo smer sodobne arhi-
tekture — smer cenenih 107 stano-
vanjskih blokov.
Medtem je ta smer prodrla tudi v
Celje in dobila onstran savinjske
železniške proge, v soseščini mrkih
bavarskih hiš, večjega bloka in pri-
tlikave zidane barake svojo kon-
kretno podobo.
O BLOKU
Predvsem je nesporno, da se v na-
ši arhitekturi pojavljajo najrazlič-
nejši projekti. To je navsezadnje
edina okoliščina, ki nam pomaga ra-
tumeti. da se je lahko pojav.I tudi
tak tip. Gre namreč v najboljšem
primeru za zaporniški tip arhitek-
"iure, ki ima z življenjskimi potre-
bami sodobnega človeka bore malo
zveze. Ce je poleg osnovnega na-
mena stanovanja, da človek v njem
po možnosti KULTURNO biva, še
ta namen, da ima hkrati tudi DO-
VOLJ ZRAKA, tedaj se je avtor te
famozne zgradbe spretno izognil ta-
ko prvemu kakor drugemu in ustva-
ril zmazek, ki ga je (bržkone zato)
celjski urbanistični načrt izključil iz
svoje ožje srede.
Tu je namreč vse zreducirano na
minimum,   približno   enaindrideset
kvadratnih metrov površine, kolikor
je je odmerjeno na stanovanje, pa
je najboljši porok za to, da se sta-
novalci ne bodo preveč gibali in po
nepotrebnem izgubljali energijo.
Kar zadeva notranjo strukturo
stanovanja, je ta resda funkcionalno
edino možno rešena. Sicer pa so v
slehernem stanovanju bistveni le ti-
sti prostori, v katerih prežive stano-
valci pretežni del časa, ne glede na
njih razvrstitev, ki je lahko logična
ali nespametna. Gre potemtakem v
tem primeru za dnevno sobo z nišo
ki je ali pa ni niša, za kabinet, ki ni
spalnica in deloma za miniaturno
kopalnico s straniščem, ki pa ima
kakor bomo kasneje videli, to slabo
lastnost, da je praktično sploh ne-
uporabna. Ce k vsemu temu dodamo
še dvoje oken — prvo veliko in dru-
go malo in nekatere pritikline, ima
mo pred seboj komfortno stanova-
nje.
Ampak, prijateljček, bo nemara
kdo porekel, saj gre tu vendar za
prehodni blok. Da, v njegovo pre-
hodnost nihče ne dvomi. Vprašanje
je le, če so tako »cenene« investi-
cije, ki zdaj telesno in duševno obre-
menjujejo ljudi, moralno rentabilne
in ali ne bi bilo morda bolje zgra-
diti dvajset stanovanj manj, pa bi
bilo zato ostalih 87 človeških in ne-
prehodnih! (Se zlasti, ker hitrost
gradnje ni bila nič hitrejša od grad-
п'е o'-'-'uh bokov, da bi namreč z
njo lahko objekt opravičevali.)
ODPADNI PARKET IN DVE
STANOVANJI ZA 107 KORIT
Vsekakor je poglavitni del projek-
ta njegova tehnična izvedba. Neka-
tera obrtniška dela so tu zvesto sle-
dila načrtu in ga v veliki meri do-
polnila z elementi, brez katerih bi
bil blok nemara za spoznanje solid-
nejši. Gre predvsem za mizarska in
deloma za zidarska dela. Večje ali
manjše špranje pri vratih vsekakor
izpopolnjujejo sicer skrajno ekspe-
rimentalni sistem ventilacije, ven-
dar pa bi kljub temu lahko z na-
tančnejšimi meritvami odpadle. Kar
zadeva zidne skrinje v niši, so tudi
tu vratca precej manjša od tirov
po katerih se premikajo, tako da je
človek ob vsakem premiku izpostav-
ljen udarcu po glavi. Da ne govo-
rimo o nekaterih ključavnicah, ki so
v vratih bržkone samo zato, da ne
bi mogel kdo reči, da jih ni. In tako
dalje.
Posebnost, ki bije v oči in ki je
v tem bloku še toliko vidnejša, je
odpadni parket. Ponekod se v eni
sami sobi srečujejo vse mogoče
vrste parketa — dolge, kratke, širo-
ke in ozke. Tla seveda zato niso nič
manj trdna, malce čuden pa je estet-
ski videz. Toda kdo bi se menil za
estetski videz.
In zdaj še beseda o najzanimivej-
šem rekvizitu celotnega bloka. Po
sliki sodeč bi človek morda pomislil,
da ima pred seboj arheološko rekon-
strukcijo kakšnega mozaika, v res-
nici je to kopalna kad ali bolj točno,
korito. Narejeno je iz umazano črno-
sivega betona, je dodobra okrušeno
tehta nekaj centov in dela vtis, ka-
kor da ni nikoli čisto. Njegove di-
menzije kakor sestavine so najbrž
preračunane na tempo dandanašnjih
dni — v njem se kratkomalo ni
mogoče kopati — razen s_ higiensko
tehnično zaščito. (Pa še v tem pri-
meru čepe ali kleče — toda škoda
da niso stene zavarovane pred vo-
do!)
Da bo slika popolnejša, bo takih
korit 107, razlika v ceni med njimi
in kopalnimi kadmi dolžine 1,20 m
pa je prištedila' dve stanovanji.
Prav. Dve stanovanji — kakih tri-
sto ali še več ljudi pa se naj kopa
kakor se ve in zna. Tudi to je lo-
gika.
Resnica je, da imamo opraviti s
stanovanjskimi problemi, da te pro-
bleme rešujemo, da pa ostajajo na
koncu vendarle nerešeni. Vzrok za
to vsekakor ni v nezadostni gradnji,
pač pa je morda v spreminjanju
strukture prebivalstva. Ker je malo
verjetno, da se bo ta struktura v do-
glednem času dokončno izoblikova-
la, je tudi malo verjetno, da bodo v
doglednem času rešene stanovanj-
ske razmere. Tako pri nas in tako
morda vsepovsod po svetu. Potem-
takem imajo tudi 107 stanovanjski
bloki svojo dobronamerno funkcijo,
a so s stališča, da je stanovanje že
od jamske dobe dalje eden izmed
osrednjih človekovih pogojev biva-
nja, vsaj v takšni obliki, nevzdržni,
kajti civilizacija je od tam napra-
vila svojo pot, in sodobni človek
potrebuje nedvomno malo,več pro-
stora. Ne samo streho nad glavo.
Drago Hribar
Zunanjost s kupom zemlje
Notranji detajl
Šolstvo pred resnimi problemi
Ni naključje, da je bilo prav vpra-
šanje šolstva v žalski občini osred-
nja točka razprave obeh zborov.
Problemi, ki so že poprej našli in ki
vedno znova in vse bolj nahajajo,
da tako rečemo, domovinsko pravi-
co obravnave tako v političnih foru-
mih kakor družbenih organizacijah,
pač morajo po svoji teži pritegniti
slehernega mislečega človeka. Raz-
mere, kakor se kažejo iz poročila
sveta za šolstvo in prosveto, so
namreč zelo resne in kritične.
Analize so pokazale, da v vsej ob-
čini ni šole, ki bi v vseh pogledih
ustrezala osnovnim pogojem biva-
nja. V Galiciji propada šolsko po-
slopje skupaj z okenskimi okvirji; v
Letušu razpadajo okna — že pred
dvema letoma kupljene angleške
školjke pa čakajo na sredstva, da bi
jih namestili; v Taboru je šola vlaž-
na, tla pa so trhla; v Braslovčah je
v dobrem stanju samo ena peč, za
255 otrok pa samo ena vodovodna
pipa; v Preboldu so si morali iz
Šempetra sposoditi klopi; v Lokah
propada streha, ni šolskega dvori-
šča; na Ponikvi se podira vogal šo-
le; v Žalcu so nemogoča tla v učil-
nicah in zelo slabe peči. Če dodamo
k vsemu temu še pereče stanovanj-"
sko vprašanje, vzgojni in socialni
moment, je podoba popolna.
Spričo okoliščine, da postaja šol-
stvo enakopravni člen v verigi vseh
tistih družbenih faktorjev, ki tvori-
jo njeno organsko celoto, je tedaj
samo po sebi umevno, da terjajo vse
take in podobne anomalije nujno
čimprejšnjo rešitev. Konkretno reši-
tev — brez deklaracij. V tem smislu
je potekala tudi razprava. Njeno
težišče je bilo potemtakem v iskanju
izhoda — kako in predvsem s kakš-
nimi sredstvi zadostiti materialnim
potrebam šol, da bi hkrati s tem za-
gotovili njihov vsestranski razvoj v
smislu toliko aktualne reforme. Iz-
hod pa je — v perspektivi. Jasno je
namreč, da občinski proračun tega
vprašanja ni mogel v takem obsegu
reševati niti doslej in da ga bo še
toliko teže reševal poslej, ko prena-
ša decentralizacija vse šole v nje-
govo kompetenco. Kar zadeva kra-
jevni samoprispevek, ki so ga pone-
kod sprejeli z razumevanjem, je v
njem rešitev samo delna — kako bi
na primer z njim lahko zgradili li-
bojsko šolo, ki bo po predračunu
stala preko štirideset milijonov di-
narjev! Vsekakor ustreznejša in
morda celo stvarnejša je rešitev, po
kateri naj bi neposredni proizvajalci
uvideli potrebo po finansiranju šol
— bodisi da bi sprejeli patronate
nad njimi bodisi da bi prispevali
sredstva v skupni sklad. Zgleden
primer za to nam nudi tovarna no-
gavic na Polzeli, ki je krasno ure-
dila tehnično delavnico polzelske šo-
le.
Prav gotovo pa bodo lahko pri re-
ševanju materialnih vprašanj šol-
stva odigrali poglavitno vlogo orga-
ni družbenega samoupravljanja —
šolski odbori, ki se bodo morali ak-
tivneje in intenzivneje ukvarjati s
problematiko svojega področja. V
kolikor bodo našli pomoč še v sindi-
kalnih forumih, zadružnih, delavskih
svetih in drugod, rezultati verjetno
ne bodo izostali in bodo posamezne
šole dobile vsaj kulturne sanitarne
naprave.
IzobražeraDje ? žalski občini na dobri poti
v žalsJci oibčlni so letos teme-
ljito posikrböli, da bo izobraže-
vanje Y zimskem času čim bolj
uspešno. Iz lanskoletnih pomanj-
kljivosti, ki so pri izobraževanju
izbile na dan, so se dokaj na-
učili. Predvsem so prilagodili iz-
obraževanje potrebam in možno-
stim ier pri tem zajeli širšd krog
ljudi.
Program izoibraževanja bodo
izvajali preko večerne politične
šole, v podjetjih bodo za politič-
no, ideološko ter ekonomsko iz-
obraževanje skrbele sindikalne
podružnice, na terenu pa orga-
nizacije Sociailiistične zveze ob
zalaganju in pomooi organizacij
zveze komunistov. Pri vsem tem
izobraževanju pa bo kajpak po-
magala delavska univerza.
Lani je bila politična šola le
v Žalcu. To se pa ni preveč ob-
neslo, saj so morali slušatelji
dnevno prihajati iz oddaljenih
krajev, zaradi česar je pešal
obisk. Letos pa so to pomanjklji-
vost odpravili na ta način, da bo-
do večerne politične šole razen т
Žalcu še v Preboldu, na Polzeli
in Libojah. V te štiri oddelke bo-
do raje pošiljali predavatelje in
bo zato obisk vsekakor večji.
Za politično šolo so že sestavi-
li temeljit program, ki vsebuje
predvsem praktične aktualne te-
me in so ga prilagodili intelek-
tualnemu nivoju iK>samez.nih
skupin slušateljev. S šolo so za-
čeli že 14. oktobra ter predvide-
vajo, ida bodo program preda-
vanj zaikljuoili do konca marca v
prihodnjem letu. Politično šolo,
odnosno oddelke obiskuje okoli
130 slušateljev, glede predava-
teljev pa so se letos v žalski
,oibčini osamosvojili. Le za važ-
nejša predavanja bodo po po-
trebi klicali predavatelje iz
Celja. Taka predavanja pa bodo
priredili za vse slušatelje v
Žalcu.
Množičnejšo obliko izobraže-
vanja pa bodo prenesli iz orga-
nizacij Zveze komunistov na So-
cialistično zvezo, kjer bodo
vključeni tudi člani ostalih mno-
žičnih organizacij, v podjeitjih
pa na sindikalne podružnice. Tu-
di za ta študij so pripravili pro-
grame. V tovarnah bodo obrav-
navali predvsem problematiko iz
tovarn, vsekakor pa so progra-
mi sestavljeni tako, da bodo v
večjih organizacijah obravnavali
težje, v manjših pa lažje teme,
ki bodo odgovarjale prilikam in
intelektualnemu nivoju članstva.
V Podgradu bodo organizirali
seminar za mlade komuniste, na
katerem se bodo novosprejeti
člani Zveze komunistov seznanili
s statutom in programom ZKJ
,ter sploh z osnovnimi načeli eko-
nomike in družbenega razvoja
pri nas. V okvir splošnega iz-
obraževanja bodo vključili tudi
predavanja poljudno znanstvene
vsebine.
V žalski občini menijo, da bi
ne smelo biti razlike med ide-
ološko političnim in družbeno
»konomskim izobraževanjem, saj
je naš proizvajalec hkrati uprav-
Ijalec ter mu je pri njegovem
delu, če hoče biti uspešno, oboje
znanje enako koristno. Prav ta-
ko menijo, da bo potrebno po-
svetiti večjo pozornost tudi ideo-
loško političnemu in družbene-
mu izobraževanju kadrov, ki de-
lajo v občinskih forumih. Zato
nameravajo večkrat te ljudi skli-
cati na posvetovanje, kjer se
bodo pomenili o vseh aktualnih
problemih občine. Večjo pomoč
bodo pri izobraževanju nudili
tudi mladinskim organizacijam,
saj same ne bodo zmogle obsež-
nega dela na področju izobraže-
vanja, -ma-
Motiv iz nočnega Celja (Foto: P. Cetina)
9 nove oblilie duštvenega življenja
Občinska zveza Svobod in pro-
svetnih društev Šmarje pri Jel-
šah je v nedeljo kot prva v okra-
ju izvedla občinsko konferenco.
Predsednik Marjan UNGAR je
prikazal prizadevanja, ki jih sko-
raj ÎX) vseh 20 društvih, kolikor
jih je v občini, vlagajo v nove
oblike društvenega sodelovanja.
Res je, da se posebno podeželska
društva izživljajo predvsem v
dramskem amaterizmu, saj je v
občini tudi 20 dramskih skupin
s 512 člani,, kar je sorazmerno
veliko, ker je vseh registriranih
članov prosvetnih društev komaj
1372. Danes pa je čas tudi na vasi
dozorel za širšo društveno življe-
nje v obliki klubov, kjer bi ljudje
imeli pogoje, da se izobražujejo
in po svojih interesih izpopolnju-
jejo ter udejstvujejo. Na Šmar-
skem, kot je pokazala konferen-
ca, skušajo uveljaviti zelo pri-
memo smer z združenjem vseh
organizacij v klubskih prostorih.
Tako bi tudi na vasi, kjer ni do-
volj prostorov, prišli z edino dvo-
rano do skupnega prostora. Po-
nekod si že prizadevajo, da bi do-
bili TV-sprejemnik, ki je vseka-
kor privlačen za ljudi in že s se-
danjim programiom deloma omo-
goča, da se klubsko življenje vsaj
prične. V Kostrivnici ga že imajo,
prav tako ga bodo predvidoma
tudi dobili še v Sodni vasi in v
Šentvidu.
Na Smarskem imajo delavsko
univerzo in ponekod so menili, da
društvo odslej nima več skrbi za
neposredno izobraževanje; vendar
so prav na konferenci poudarili,
da je vsekakor izobraževanje še
vedno prvenstvena dolžnost pro-
svetnih društev: delavska imi ver-
za naj pri tem pomaga s preda-
vatelji, društvena naloga pa je,
da privabi ljudi.
Organizacijsko poročilo je po-
dal sekretar Rudi Lešnik, ki je
|)odčrtal predvsem pomen knjiž-
nic pri izobraževanju ljudi. Na
Smarskem so se zedinili, za osre-
dnjo knjižnico, ki bo poživila za-
mrle vaške knjižnice s tem, da
bodo občasno menjavali kontin-
gente knjig in tako nudili bral-
cem tudi novejše knjige. Na tej
konferenci je govoril tudi pred-
stavnik okrajnega sveta Svobod
tovariš prof. JAKHEL, ki je še
posebej poudaril vedno večje
družbene naloge, ki jih imajo
prosvetna društva. Sekretar ob-
činsikega komiteja ZKS ing. MA-
RING je govoru o sodelovanju
političnih organizacij in o pove-
zavi dela sploh, kar je predpogoj
za uspeh. Delo konference je bilo-^
uspešno in lahko rečemo, da lepo
napredujejo šmarska prosvetna
društva. Letos so ustanovili še tri
nova društva, in sicer v Mestinju, i
Senjtviidu pri Gnobelnem in naj
Vinskem vrhu.      Rudi Lešnik   |
Program
izobraževanja
v SLOV. KONJICAH
Ideološka komisija pri občin
skem komiteju v Slov Konjicaj
dokončno izdelala program ide«
loškega izobraževanja v letošnj
zimski sezoni. Za člane ZKS ц
ostalih političnih organizacij bod(
posebna politična predavanja \
sedmih večjih krajih in štirii
večjih podjetjih na področju ob
čine. Za mlade člane komunist«
pa bodo v treh podjetjih in štiril
krajih pripravili krajše seminarje
kjer jih bodo seznanili z osnov
nimi nalogami in cilji ZKS. Ti se
minarji bodo namenjeni tudi zj
člane vodstev organizacij LMS
Razen tega pa bo nekaj predavan
še posebej za prosvetne delavce
Zgledno sodelovanje
Da bi izboljšala sistem strokov
nega izobraževanja, mu dala nek«
širšo poglobljeno vsebino, hkrati p,
ga tudi postavila v tehtnejši okvii
je celjska delavska univerza priteg
nila k sodelovanju nekatera dru
štva, kakor društvo knjigovodij
strojepiscev in stenografov idr.
Bistvo tega sodelovanja je v tem
da posamezna društva nudijo de-
lavski univerzi predavatelje stro
kovnjake, delavska univerza pa skr-
bi za organizacijsko in tehnično iz-
vajanje strokovnega izobraževanja.
Čeprav gre na videz morda za čisto
razumljivo in potrebno sodelovanje,
je vendarle vredno pripomniti, da je
celjska delavska univerza, če že ne
prva, vsaj med prvimi, ki se je zanj
zavzela in ki ga že uresničuje v
praksi. Seveda gre zasluga za to \
enaki meri razumevanju društev, k
so tudi sama kljub potrebam po iz
obraževanju lastnih kadrov uvide!
pozitivno stran vzajemnega meds
bojnega sodelovanja, saj bo posi
vrzel v strokovnem izobraževanji
ki je bila očita zlasti v dvotirni iz
obraževalni politiki (društva zase
delavska univerza zase), odpadla ii
jo bo zamenjala enojna in enotna
pot. V tem smislu bo nova oblika
vsekakor bližja smotru, ki ga delav-
ska univerza kot izobraževalna
ustanova zasleduje — ta smoter j(
namreč v aktivizaciji vseh tistih sil
ki lahko prispevajo k izobrazbi
šega delovnega človeka.
Trenutno najvidnejši izraz oboje-
stranskega sodelovanja je 13 teča-
jev, ki jih je priredila delavska uni-
verza z društvom knjigovodij in ki
jih obiskuje okrog 300 slušateljev
Na koncu bo delavska univerza v
sporazumu s komisijo za vzgojo ka-
drov pri društvu knjigovodij izved-
la anketo, ki naj bi pokazala pred-
izobrazbo kandidatov v pogledu ra-
čunskega znanja, pravopisja in
družbeno politično razgledanost; ra-
zen tega pa bo ta anketa hkrati slu-
žila tudi izboljšanju učnega progra-
ma.
Podoben sporazum je delavska
univerza dosegla tudi z društvom
stenografov in strojepiscev. Prire-
dila je 4 strojepisne tečaje ter 2 ste-
nografska tečaja, ki jih obiskuji
10 tečajnikov.
V teku so nadalje razgovori še
društvom inženirjev in tehnikov. P
vsem tem je treba še pripomniti, d
je delavska univerza našla tud
ustrezne oblike reševanja vseh vpra
šanj, ki se nanašajo tako na orga
nizacijsko kakor vsebinsko plat stro
kovnega izobraževanja odraslih, pr
čemer izdaja skupaj s komisijami zi
vzgojo kadrov posebne okrožnice; pi
prav tako, da so zlasti posameznik
pokazali za določene tečaje velik in
teres, medtem ko s strani podjeti
še vedno ni povsod dovolj razume
vanja.
Šmapshi učitelji pred olicljo
Pretekli petek je obiskal Šmarje zvezni ljudski poslanec SER-
GEJ KRAIGHER. Pomenku učiteljev-komunistov so prisostvovali še
predsednik okrajnega odbora SZDL Celje FRANC LUBEJ, podpred-
sednik OLO Celje MIRAN CVENK in predsednik ObLO J02K0
LOJEN z ostalimi vidnejšimi predstavniki v občini.
Ob tej priliki so se pomenili o
kadrovskem vprašanju, nagrajeva-
nju prosvetnih delavcev, ideološkem
in strokovnem izpopolnjevanju in
družbeni vlogi učitelja. Letos manj-
ka v občini 24 učiteljev. Občina sku-
ša reševati to s štipendiranjem, saj
samo na učiteljiščih štipendira 46
dijakov. Samo štipendiranje pa ni-
kakor ni izhod, ker ugotavljajo, da
štipendisti cdbrenkajo minimalno ob-
veznost, potem pa odhajajo drugam,
bliže središča ali pa se — posebno '
dekleta — poročajo in tako zaradi
čisto človeških pogojev občina spet
zgublja učne moči. Pač pa bi bilo
potrebno urediti življenjske pogoje
tudi na odmaknjenih šolah, kjer za-
radi vsakoletnega menjavanja uči-
teljstva učno delo najbolj trpi.
Sindikati bodo morali resno raz-
mišljati o novih načinih nagrajeva-
nja, kjer bi naj upoštevali učiteljevo
prizadevnost in učinek pri delu.
Sekretar občinskega komiteja ZKS
ing. Andrej Marine je poudaril ve-
lik pomen učitelja v prizadevanju za
šolsko reformo in družbeno življe-
nje. Opažajo pa tudi, da vsi učitelji
ne spremljajo dovolj podrobno poli-
tičnih in družbenih dogodkov in več-
krat niso seznanjeni z odločilnimi
faktorji, ki narekujejo določene go-
spodarske ukrepe. Razumljivo pa je,
da mladi učitelji, ki delajo v odroč-
nih krajih, kjer morajo poučevati
celodnevno in to v kombiniranih od-
lastnemu izpopolnjevanju, vendar bi
pa prav sindikat prosvetnih delav-
cev bil dolžan, da skrbi tudi za to.
V kratkem nameravajo izvesti dvo-
dnevni seminar, kjer bi posredovali
učiteljem nekaj osnov iz marksizma
in socializma, o socialistični morali,
o vlogi učiteljskega kolektiva v
družbenem upravljanju in o praksi
psihologije v šoli. Večkrat bi morali
imeti strokovne posvete in tudi dru-
žabna snidenja.
Okrajni prosvetni svetovalec tov.
Franc Zupane je na pomenku pove-
delkih, težko posvečajo več časa
dal, da kljub mnogim oviram šol-
stvo na Smarskem vendar dosega
lepe uspehe, saj so presenetljiv na-
predek dosegli v tehnični vzgoji, pri
delu v šolskih zadrugah in pionirski
organizaciji.   .
Šolstvo na Siiiar'^kem je dejansko
v težavah, ki jim občinski ljudski
odbor z lastnimi sredstvi nikakor ne
bo kos. Popolnoma onemogočeno je
normalno delo v Lesičnem, osnovna
šola »Borisa Kidriča« v Rog, Sla-
tini razpada; toda za novogradnjo
občina nima sredstev. Prav tako bo
čimprej potrebno organizirati osred-
njo osnov-no .^o'o nekie v Obsotelju,
O vsem tem so >e pomenili učitelji
z ljudskim poslancem in prav bi bi-
lo,* da bi takih pomenkov bilo še več.
Andrej Beg:
Pismo
Draga,
zima je prišla,
mraz je,
hukam si v prste;
plamen v peči godrnja,
ko ti pišem
tele vrste:
Veš, bolj rad te imam
kot prej;
dosti šem o tebi mislil —
pa sem sklenil:
vse dotlej,
da se vrnem, ne verjamem,
da prišel bo čas, ko spet
te lahko na prsi vzamem —
In sem sklenil — za vselej
hočem, slavček, te imeti,
mislim te za ženo vzeti,
če ne pride še kaj vmes.
Si vesela? Si mi zdrava?
Cu j, če kdaj te pot zanese
k reki, kjer sva rada stala
ob večerih in strmela
v ljubko skodrane valove
pa držala se za roke,
če te pot zanese, mala,
med cvetice, letos nove,
ki jih nisva še nabrala ■—
spusti listič na valove,
kot sva nekdaj jih metala —
naj ga voda v dalj odnese —
morda prišel bo do Save
in po njej še dalj v daljave,
ki jih videla še nisi —
v daljni Srem,
kjer fant tvoj zdaj
piše ti in nate misli.
Vzel z valov bo listič beli,
ki mu ga boš napisala;
v misli srečni in veseli
duša mu bo zaigrala,
pa čeprav bo list ves moker,
kot bi ves dan nanj jokala.
usodne krizanteme
(DRAGO ROBIDA)
Začelo se je tri leta pred vojno.
Bila je lepa jesenska nedelja. Ga-
silci so priredili trgatev grozdja.
Godci so rezali polke, brhka de-
kleta so nosila mošt, na plesišču
je poskakovalo staro in mlado.
Plesala sta tudi Mihec in Len-
ka. Lenka hči premožnega kmeta,
Mihec čistokrvni proletarec. Gle-
dala sta se, iz oči je gorelo kopr-
nenje, v srcih je tlela ljubezen.
Lenka, kako čudovita si! je
dahnil Mihec.
Tudi tebi se ni treba pritože-
vati, ga je zavrnila Lenka. Nato
so ji zaigrale črne oči in hudo-
mušno je rekla: No, če sem res
tako lepa, pa mi povej, katera
izmed deklet ti razburja srce.
Mihec je zadrgetal, kri mu je
zaplala po žilah in sam ni vedel
kdaj je prižel Lenko tako tesno,
da ji je dahnil na usta: Lepa si
kot krizantema! Lenka, zate se
vnema moje srce! Lenka je zaše-
petala: Mihec, tudi jaz imam ra-
da krizanteme.
Pri naslednjem plesu je Lenka
zataknila v gumbnico široko raz ^
prti cvet krizanteme. To je videl
Žgančkov Mirč, ki se je prav
tako vnemal za Lenko. Zbral je
svoje pajdaše in še tisti večer na-
padel Mihca. Kakor je bil Mi-
hec korenjak, se toliki sili ni mo-
gel upreti. Pošteno so ga obde-
lali, do nezavesti. Ko se je pre-
budil, je ležal poleg ceste in me-
sec je sijal na Mihcev okrvavljen
obraz. Zdaj je opazil, da je krva-
va tudi krizantema. O, ta lepi
cvet, ki mu ga je pripela Lenka!
Gotovo mu prinaša nesrečo.
Lenka je zares ljubila Mihca.
Mirča ni marala. Vedela je, da
jo ljubi zaradi grunta. Kaj grunt
in kaj srce! Mihec ne mara grun-
ta, rad bi njeno srce. Pa saj ga
ima! Le da sta oče in mati tako
nasprotna: Kaj boš s takim pri-
tepencem? Kaj pa ima? Berač od
glave do peta! Mirč pa iz tako
premožne in ugledne hiše. Mir-
ča boš vzela in konec!
Pa ga rzemita iñdva! Kar ože-
nita se z njim. Jaz se ne bom
nikoli. Nikoli in amen! je zaihtela
Lenka nekajkrat na dan. Mihec
se je ojunačil. Stopi pred očeta:
Oče, dajte mi Lenko. Rad jo imam
in srečna bi bila vse dni najinega
življenja. Stari pa v zrak! Tak
capin, da bi jemal njegovo Len-
ko? Kaj takega se ne bo zgodilo!
In ker ni imel drugega pri rokah,
je zagrabil za šop krizantem, jih
v divji jezi zruval in jih zagnal
Mihcu v obraz: Kakor tu stojim^
naše Lenke ti ne boš imel. Po-
beri se z dvorišča! In to za veko-
maj!
Nič več ni Mihec prestopil tega
praga. Z Lenko sta se sestajala
po večerih gori za vasjo. Ljube-
zen se je razplamtela v strastno
ljubezen.
Minili sta dve leti in Mihec je
moral k vojakom. Dekleta so fan-
tom pripenjala šopke, Lenke pa
od nikoder. Bolna je bila in ni
mogla iz postelje. Ko pa je JVIihec
ves potrt pogledal skozi okno va-
gona, je nenadoma sredi pisane-
ga vrveža zagledal Lenko. Prite-
kla je k njemu in mu, potrta od
bolezni in slovesa stisnila v roko
dve krizantemi z vejico rožma-
rina: Mihec, tvoja bom do groba!
O, ti moja krizantema! je vzklik-
nil Mihec in si od prevelike sre-
če obrisal prikrito solzo.
To je bilo jeseni leta štiridese-
tega. Spomladi prihodnjega leta
pa je nenadoma prišla grenka
novica: VOJNA! Kje je Mihec?
Kje si Lenka? Ali se bosta še kdaj
videla? Naključje, tLsoda, veliko
pričakovanje, tiho upanje...
Prišla je jesen, pred Lenkinim
domom so se krizanteme spet
razcvetele. Ze je Lenka izbrala
najlepši cvet, a zaman. Tokrat
Mihca ni bilo. Bil je v ujetništvu
in tam dan za dnem koval načrt,
kako bi pobegnil. Ni mu uspelo
vse do pozne jeseni dvainštiride-
setega leta. Takrat, bil je mrzel
večer in Lenka je pravkar pre-
krivala grm krizantem, je iznena-
da zaslišala glas: Dober večer,
Lenka! Lenka je razprostrla roki:
O, moj Mihec, ti moja krizan-
tema!
Naključje je hotelo, da je Mih-
ca opazil domačin, ki je služil
Nemcem. Se tisto noč je navalila
policija: Kje skrivaš bandita?
Govori! Izdajalec jo je sunil h
grmu krizantem: Tu, na tem me-
stu si mu pripenjala krizantemo
in mu obljubljala zvestobo! Nato
jo je udaril v obraz in Lenkina
kri je kapljala na belorumene
krizanteme.
Leto dni pozneje, ko je Len-
kin oče že umrl m se je mati
spoprijaznila z Mihcem, je nek
noči potrkalo na okno. Kdo je
je vprašala Lenka. Mihec! je za
šepetal partizan z našitkom ko
mandirja čete.
Lenka je res odprla, objela j^
Mihca, ga poljubila .in prosiU
Mihec, beži, zasledujejo te!
Lenka, moja krizantema! ji j'
Mihec gledal v oči in toliko, da j'
napravil korak ali dva, zaslišaV
se je nemška govorica in nato
Halt! V noč je hlastnil rafal г>
za grm krizantem je omahnil*
telo partizana.
Mihec! je kriknila Lenka *
objemala krvavečega fanta.
On pa je zahropel zadnje
sede.
Lenka ... ti moja ... križan
tema...
Njega so zavlekli v kot poko
раШса, Lenka pa je morala ^
koncentracijsko taborišče. Vrnü'
se je bolna in otožna. Spet je zd'
sadila krizanteme in z njimi *
leta v leto, za Dan mrtvih okrof
grob ljubljenega Mihca.
CELJSKI TEDNIK STEV. 44 - 4. novembra 1960

ZA MALE BRALCE
Naši nagrajenci
Kar v precejšnji zadregi smo bill, komu W prisodili prvo na-
grado. Potem pa smo se le odločili za Cvetko Kroflič iz Prožinske
vasi 9, pošta Štore, ki je kar v verzih odgovorila:
Čudovita kakor morje
naša reka ravno ni,
vendar v njenih vodah
precej ribic mrgoli.
Po pošti ji bomo nakazali 1000 dinarjev. Drugo nagrado —
500 dinarjev smo prisodili Idi Kajtna iz Trnovelj 119 za podpis:
Hej! Cas za kopanje je vendar že mimo?!
Tretjo nagrado — prav tako 500 dinarjev pa bo dobil Silvo
Solar iz Trnovelj 223 za takle odgovor:
No, če si že tako pogumen, pa še v vodo skoči!
Vsem, ki so nam poslali odgovore, se lepo zahvaljujemo,
prav toplo pa vas vabimo, da nam še pišete.
Bo umetnica?
Njen očka je prinesel v ured-
ništvo to-le fotografijo in že ta-
krat sem začela premišljevati,
kako vam jo bom predstavila. Mi-
slila sem, da bom morala nekako
takole začeti:
Plašno je odprla vrata in...
Toda ne!
Veselo je odprla vrata in s pri-
kupnirn nasmeškom se je ustavila
pri maji mizi:
»Jaz sem tista Cvetka, ki ste o
njej že pisali!«
Samo kratko pojasnilo: prispe-
vek, ki nam ga je poslala Alenka
Sirk in je izšel pod naslovom:
»Mama,  ušlo je«,  je  govoril o
Cvetki. In Cvetka je bila malce
huda, ker je od takrat minilo ie
precej časa.
»Pa si še kaj huda na Alenko?*
»Nič več. Prav tako se razu-
meva kot prej. Ko sva se prvič
po objavi prispevka srečali,  se
niti sprli nisva.«
»Torej Cvetka, v kateri razred
hodiš, zakaj imaš na tejle foto-
grafiji brado in — ali še kaj na-
stopaš?
»Brado imam zato, ker sem na-
stopila kot slikar — slikarji pa
imajo vendar vsi brade — na šol-
ski oddaji »Pokaži, kaj znaš«.
Hodim v četrti razred šole na
Polulah in se rada učim. Oh, od
takrat, ko se je zgodila tista ne-
zgoda, sem že velikokrat nasto-
pila — celo v gledališšu v novo-
letni jelki.«
»Kaj pa zdaj? Boš še kje igra-
la?«
»Mislim, [da bomo uprizorili
Kekca nad samotnim breznom,,
29. novembra pa bom na šoli na-
stopila v pevskem zboru.«
»Cvetka, v imenu mladih bral-
cev ti želim še veliko uspehov.«
PokUmila mi je enega svojih
prijaznih nasmeškov in že sem
s pogledom ujela le še njene
snežnobele nogavičke.
»Prikupna punčka, tale Cvet-
ka«, sem še pomislila.
-ica
SONCE
Janez: »Тлкај je sonce okro-
glo?«
Marjan: »Zato, ker nima og-
lov!«
Irena Sumeč, Bukovžldk
Čuvajmo lepote planin
Tndi Peter ljubi planine. Je član ta-
bornikov in ve, da ne sme trgati cvetja,
kričati in razgrajati v gorah. Toda Peter
ni bil vedno takšen . . .
2e dolgo se je Peter s tovariši od-
pravljal v hribe, toda vedno se je kaj
zgodilo, da so morali ostati doma. Lepe-
ga sončnega popoldneva pa je le sklical
svoje  najboljše  tovariše.  Pri  slapu  za
vasjo so se zbrali. »V nedeljo zjutraj
gremo! Velja?« Vsi so od veselja- kar
plosnili z rokami.
Lepo vreme se je obetalo. Sonce je
bilo še za gorami. Spet so se sestali za
vasjo pri slapu in kmalu nato so se
vzpenjali po vlažni etezi skozi temne,
mračne gozdove. V daljavi se je na
vrhovih lesketal sneg . . . Kmalu so pri-
šli med kamenje in nežno planinsko
cvetje. In fantje so se kot volltovi vrgli
na lepe cvetice, jih poruvali in potrgali
— najhujši, pa je bil Peter. Polno torbo
jih je natlačil in nič mu ni bilo mar,
ko so zvenele.
Po enourni hoji so prišli v kočo na
SIemçnu, se vpisali v knjigo obiskoval-
cev, potem pa šli naprej.
»Morda bomo še kakega gamsa videli«,
je pripomnil Peter. Hitro so korakali
▼ hrib in si grizli kolena. Bili so že
precej izmučeni, toda nihče ni hotel tega
priznati. »Pst!« je nenadoma skozi zobe
siknil Peter, »poglejte gamsa!« Res! Na
skali nedaleč od njih je ponosno stal
gams. Ni jih začutil, kajti veter je pihal
z nasprotne strani. In spet je Peter ne-
kaj predlagal:
»Veste kaj, fantje? Pojdimo gamsu za
hrbet, jaz bom vrgel kamen vanj in
videli bomo, kako bo zbežal!« Kakor
Indijanci so se počasi pomikali proti
gamsu. Peter je med potjo pobral tri
velike kamne in jih vtaknil v žep. Po-
časi je dvignil roko. »Počakaj, Peter,
tam nekdo stoji!« je šepnil Janez. Toda
Peter je že zamahnil in vrgel kamen
v gamsa, ki ni nič hudega slutil. V tem
trenutku pa je tudi mož, ki jih je opa-
zoval, že tekel proti njim. Tovariši so
zbežali, Peter pa je kar otrpnil od stra-
hu. Gozdar je prišel do fantiča:
»Hej, ti mali zlobnež, kaj si napravil
gamsu? Ali te ni nič sram? Kaj, ko bi
tebi kdo vrgel kamen v glavo. Daj, sto-
pi tja, bom jaz poskusil«, je velel mož
in Petra je spreletel mraz. Nekaj časa
je brez besed čakal, nato pa se mu je
iz ust utrgala prošnja: »Ne, prosim, ne!«
»Dobro, toda zapomni si, kar ti bom
zdajle povedal — gore niso za take lju-
di kot si ti. Qore so za ljudi, ki ljubijo
njih in njihove prebivalce. Zapomni si
to, mali zlobnež!«
Ko pa je zvečer Peter legel v posteljo,
so se mu dogodki še enkrat zvrstili pred
očmi. Toda na skali, pod snežnimi veli-
kani je zdaj stal Zlatorog. In votlo so
zabobnele njegove besede: »Zakaj sä
motil gorski mir, zakaj si splašil gamsa
in zakaj trgal cvetice? Zakaj? Povej! Ne
veš odgovora? V redu.« Nad glavo mu je
zakrožil planinski orel, okrog njega pa
so se zbrale vse gozdne živali: zajci,
gamsi, srne, jeleni . . . Peter je še bolj
stisnil oči, kriknil in se zbudil. Ves sre-
čen je biL ker je ležal v topli postelji.
Sedaj se mu je zasmilil ubogi gams.
Sklenil je, da bo postal tabornik in bo
vestno izpolnjeval naloge narave. Vstal
je, vzel šolsko torbico in odšel т lepo
jesensko jutro.
Milenko Strašek,
Dom Dušana Finžgarja, Celje
Nova nagradna sličica
Mala nagajivka
Tole ljubko temnopolto deklico
smo izbrali za vašo uganko. Želimo,
da bi bila vam prav tako všeč kot
je nam. iVlenimo, da bi marsikdo
sklenil z njo trdno prijateljstvo in
jo prav rad povabil v svoj dom.
Njen nagajiv nasmešek, skodrani
lasje, zlat obroček, ki ga vtika v
usta, vse to, kar kliče po vašem
opisovanju. Napišite lep podpis k
sličici in nam ga čimprej pošljite.
Nagrade bomo podelili čez štirinajst
dni, želimo pa, da bi dobili kar naj-
več odgovorov. K rešitvi pošljite še
prispevek iz vašega življenja, ki ga
bomo radi objavili.
Pogumno na delo!
Slepota ni odpoved
Takrat mu je bilo deset let.
Vuist:! Ш idUdgi-cai, Küt ostali
otrocd, se je vračal iz šole proti
aomu. z.aaj se je zapoail za emm,
zaaj za arugim sowuicem, se lovil
in smejal... oiOKier se m ustavil
pred ргеате1хш1, ki je vzbudil v
njem veliko pozornost- Gledal ga
je m Umaiu spoznal, da je našel
granaiK). ¿>prva mu je novi pred-
met vzbudil občutek strahu, saj
mu je sikozi glavo šinila.misel, da '
je to ena izmed tistih mnogih re-
či, ki so takrat, ko je bil še čisto
majhen, sejale simrt. Gledal jo je
in gledal. Nezaupljivost in strah
sta izginjala, porajala pa se je
radovednost. Le kaj je v njej?
Pobral jo je in začel ogledovati.
Na njej je visel majhen jeziček. ;
Štrlel je proč, kakor da bi bil !
odveč. Prijel ga je in potegnil... ■
Tedaj je počilo. Granata se je
razletela in povzročila strašno
nesrečo. Mali učenec tretjega raz-
reda osnovne šole Marjan Stem-
berger, doma iz Nove Kračine pri
Ilirski Bistrici, je obležal na cesti.
Bil je v nezavesti in v mlaki krvi,
ki mu je lila iz glave, roke...
Takrat ni nihče slutil, kako stra-
šne posledice bo zapustil ta pok.
Sele v bolnišnici na Reki, kjer je
ležal pet mesecev, so ugotovili —
ostal bo slep. Strašne besede.
Medtem, ko je vid povsem izgubil
na levem ločesu, je desno še ohra-
nilo drobec življenja. Bližnji
predmeti se mu predstavljajo,v
temnih, nejasnih obrisih ...
Zdaj ima Marjan osemnajst let.
Slepoto je težko sprejel, ni mu
pa vzela zaupanja v življenje. Ko
je zapustil bolnišnico, je-šel naj-
prej domov, nato pa v Zavod za
slepo mladino v Ljubljano. Tam
je našel nove prijatelje in tova-
riše, skrbne učitelje in vzgojite-
lje. Začelo se je novo življenje,
v novem svetu, ki mu je bil čisto
tuj. Naučil se je drugih črk, spo-
znal večje in debelejše knjige ...
Pripravljal se je na novo življe-
nje... V zavodu je ostal nekaj
let.
Pred dnevi sem ga srečal v
mali telefonski centrali mehanič-
ne tkalnice »Metka« v Celju.
Medtem, ko mi je pripovedoval
o svoji življenjski poti je skrbno
odgovarjal na telefonske pozive,
vezal pogovore... Spretno in ne-
zmotljivo je vrtel števučnico, ka-
kor da bi jo videl. Pri tem je me-
zinec desne roke porinil v odpr-i
tino ki označuje številko ena, s
sredincem pa je urno stikal na-
prej po ostalih luknjicah ... (Ka-
zalec mu je nauLi^'C tudi odtrgala
tista nesrečna granata.)
Kako ste se sprijaiu-^Ji z novim
delom?
Sprva je bilo težko. Motil sem
se. Zdaj pa je že dobro je z mir-
nim in toplim glasorn odgovarjal
Marjan.
- Vam t9 delo ustreza?
Seveda, saj je kot nalašč za s-le-
pega človeka. Rad ga imam. Za-
to se težko ločim od centrale po
opravljeni službeni dolžnosti.
Kako pa doma?
V eni sobici stanujem skupaj s
prijateljem Jakom Korošcem, ki
je prav tako slepi telefonist. On
pa je zaposlen v Cinkarni.
Kaj pa prosti čas?
Najraje grem na sprehod. Pa
tudi v gledališče rad zahajam.
Čeprav ne vidim, kaj se na odru
dogaja, to slutim in sklepam po
besedah igralcev...
V malem črnem stroju je spet
zazvonilo.
Mehanična delavnica Metka, se
je oglasil Marian. Po pozornem
sprejemu naročila pa je odgovo-
ril:
Takoj vežem...
Tu leži moj fant
Jesensko listje se je vrtinčilo
v rahlem vetru, ko je starejša že-
nica stopala po gozdni stezi. Vsa
se je izgubila v veliki črni vol-
neni ruti, le njene živahne sive
oči in zguban obraz je bilo vi-
deti.
Njena domačija je dovolj da-
leč od ceste, da sem le redko za-
ide tujec. Zato tudi grob pod gra-
nitno steno ni postal eden izmed
znanih grobov padlih. Poznajo ga
le bližnji sosedje in slučajen obi-
skovalec, ki je povprašal, zakaj
vodi gozdna steza samo do samot-
ne skalice in prav do nje. Fanta,
ki je tu obležal v tisti noči po-
zimi leta dvainštiridesetega, pa se
tudi bližnji sosedfje komaj spo-
minjajo. Prišel je dan prej in
vprašal za partizane, hitro po-
spravil popotnico, ki mu jo je pri-
pravila neznana žena in izginil
med drevesi. Čez nekaj dni so ga
našli v gozdu s prestreljenimi
prsmi.
»Kakor bi bil moj sin«, je raz-
mišljala žena. »Vsako leto na ta
dan ga obiščem in vedno mi je
hudo. Vsa ta leta negujem ta
grob, pa ga skoraj nisem pozna-
la, le njegovih oči in ognja v njih
se še spomiiijam. Sicer pa, je to
važno? Moj fant leži nekje v bo-
senskih gozdovih, s tem mlade-
ničem tu sta imela isti ogenj v
očeh in isto vero v srcu. Torej
je tudi ta fant moj.« з
Za varnost pri delu - pravilno prehrano
Skrb za našega človeka, za nje-
govo varnost pri delu, imora biti
stalna in vsakodnevna, kakor je
stalna in vsakodnevna proizvod-
nja. Naša družbena skupnost da-
je za zaščito zdravja delovnih
ljudi znatna sredstva, za to za-
ščito pa je zelo pomembna tudi
prehrana — preventivno sredstvo
za zdravje človeka. Tu upošteva-
mo vitaminsko vrednost posa-
meznih obrokov, njihovo hranU-
nost, razniolikost in redovitost.
JMeredni obroki hrane, pa čeprav
bogati vitaminov in kalorij, ne
zaležejo toliko, kakor obed, ki ga
človek použije vsak dan, v miiru
in ob istem času.
Varnost pri delu pogojujeta tu-
di človekova kondicija in prisot-
nost duha. Obe pa zavisita tudi
od pravilne in zadostne prehrane
ob pravem času, toda pravilne in
zadostne hrane ne le po kalori-
jah, marveč tudi po biološkem se-
stavu.
Delovni pogoji so se v zadnjih
letih znatno spremenili. Fizično
delo so prevzeli stroji, delavec pa
je čedalje bolj udeležen z umskim
delom. Pri prehrani zato danes
ne smemo več zadostiti le zahtevi
F>o zadostni prehrani, ko nastopi
kljub sitosti tako imenovano kva-
litativno stradanje, ki je povod
za mnoga obolenja.
Doslej si v našo ргећгапо še
vedno niso utrle poti nekatere
snovi, ki so nujne za ohranitev
kondicije, poostrujejo prisotnost
duha in so obramba proti raznim
boleznim. Te snovi so predvsem
beljakovine (meso, ribe, sir, à aj-
ea, jetra, mleko), rudninske sno-
vi (mleko, presna zelenjava in
sadje, sir, jajca in jetra) ter vita-
mini. Zadnji so predvsem v mle-
ku, surovem sadju in zelenjavi.
Tu so najoriginalnejši, pa tudi
najcenejši. Njihova vrednost pav
obratih družbene prehrane in v
bifejih raznih tovarn in podjetij
še vedno ni priznana, saj le redko
izpopolnjuje obrok družbene pre-
hrane sadni sok, mleko, jogurt
ali surovo sadje. Limonada iz
prave limone ni nič dražja, kakor
razne umetne, tako imenovane
osvežujoče pijače, brez vitamin-
ske vrednosti.
Kazno je, da pojedo v skandi-
navskih državah, ki sadje pretež-
no uvažajo, znatno več presnega
sadja in zelenjave, pa tudi origi-
nalnih sadnih sokov popijejo
mnogo več, kakor i>ri nas, čeprav
smo znani ne le kot država, ki
pridela mnogo sadja, marveč ga
tudi izvaža. V deželah, ki so na-
predne v prehrani, »o namreč že
spoznaU ogromno vrednost sadja,
in se verjetno prav zaradi taikáne-
ga sestava hrane lahko ponaáajo
z večjo storilnostjo pri dehi in z
manj izgubami zaradi izostankov
od dela.
Prisotnost duha je za današnje-
ga delavca, ki dela pri stroju, iz-
redno važna za preprečitev ne-
zgode. Boljšo prisotnost duha po-
gojuje vitamin C, ki ga najdemo
v glavnem v presni zelenjavi in
sadju. V pozni zimi in spomladi
tega primanjkuje v vsej zelenja-
vi in sadju, razen v limonah in
pomarančah. Zato je v tem času
tudi pomanjkanje vitamina C
najbolj občutno in če bi prešteli
obratne nesreče zaradi premajh-
ne prisotnosti duha, bi brez dvo-
ma ugotovili, da jih je največ od
januarja do aiprila.
Gripa, razni prehladi in vnetja
napadajo le slabo odporne ljudi.
F^eštejmo samo delliavne dneve, iz-
gubljene zaradi teh in podobnih
obolenj !
Oboigatimo našo prehrano z vi-
tamini, v obrate družbene pre-
hrane in v obratne kuhinje je
treba smeleje uvajati jedua, ki so
iz prehranbeno-zdravstvenega vi-
dika nepogrešljiva. Razni tečaji,
šole, delavske in ljudsike univer-
ze so letos začele pospešeno s po-
učevanjem o pravilni prehrani in
upajmo, da bo letos vsak človek
spoznal vrednost limone in poma-
ranče v poznih zimskih mesecih
üi spoznal vrednost tako uvože-
nega denarja.
Naročilnice tudi v Celju
Ze pred časom so tudi neka-
tere celjske trgovine z živili
uvedle lasme naročilnice ki se jih
pa stranke se vedno ne poslužu-
jejo v taicšni meri, kakor smo to
pričakovali spričo njihove upo-
rabnosti.
Naročilnice so različne pri Tr-
govskem podjetju RIO in pri Tr-
govskem ipodjetju Center. Ugo-
tovitev je pokazala da naročilni-
ca RIA navaja večjo izbiro, če-
prav ta ni večja od izbire pri
Centru, ampak pri tem le podrob-
neje našteva svoje blago, kar
stranki vsekakor olajša delo. Po-
leg tega ima ta naročilnica tudi
dovolj prostora za posebne že-
lje, ki jih lahko potrošnik vpiše,
saj v nobeni izmed naročilnic ni-
sem zasledila podrobnega sezna-
ma alkoholnih in žganih pijač in
mora zato biti prostor, kamor la-
hko ta artikel potrošnik vpiše.
Prav tako je le ozka vrstica na-
men j ena » pralnim praškom «,
možno pa je in celo zelo verjetno,
da kupi gospodinja več različnih
praškov, ki jih uporablja za pra-
nje različnih tkanin. Prostor v na-
ročilnici RIA z oznako »namenjen
za pKxtrosnike« je torej umesten.
— Naročunica Centra je, kakor
smo že omenili, manj popolna in
nima zadostnega prostora za po-
sebne želje. Ima pa lepôo obliko
in je tiskana na boljšem papirju,
kar tudi ne gre prezreti, saj gre
ta paipir iz roke v roko, preko ku-
hinjskih miz in špecerijskih pul-
tov.
Vsekakor so ene in druge na-
ročilnice velik korak naprej v
prizadevanju trgovskih podjetij,
ustreči potrošnikom. Uvedbo na-
ročilnic lahko pozdravimo.
Ze na začetku sem omenila, da
se gospodinje naročilnic še ne po-
služujejo v toliki meri, čeprav jih
uporabljajo vse, ki kupujejo me-
sečno špecerijo v večjih količinah
za vsak mesec vnaprej. Morda je
Samopostrežba naredila tu uspeš-
no »konkurenoo«, saj so se go-
spodinje navadile kupovati spro-
ti ker jo lahko obiščejo ob vsaki
uri, pa celo ob nedeljah.
Na Dunaju so xiredUi tekoči trak za čiščenje preprog. Delo, ki je
doslej delalo gospodinjam toliko preglavic, je opravljeno v trenut-
ku, saj opravlja stroj vsa dela malone obenem. Preproga pride
iz stroja iztepena, izpraSena in skrtačena ter je že po petnajstih
minutah lahko snažna na svojem mestu. Gospodinje so se za ta
... ^______.....________^шсш.Шт».лав1аиШе, _______.......
Celjski trg
v zadnjem tednu je bil trg razmeroma
zadostno preskrbljen z zelenjavo in sad-
jem, cene pa so proti koncu tedna in
pred dnem mrtvih nekoliko poskočile,
v soboto je bilo ogorčenje gospodinj
kar upravičeno, ko so izvedele za naj-
novejšo ceno jajcem, 50 dinarjev za ko-
mad. Ce pri tem upoštevamo, da je čas,
ko so jajca najdražja še več kakor me-
sec dni daleč, lahko s strahom pričaku-
jemo takratne cene. Le žal, da jih go-
spodinje stalno rabijo in jih morajo
tudi za tak denar hočeš nočeš kupiti.
Cene cvetju so spet padle, pa tudi
pred dnevom mrtvih so bile ob poznih
dopoldanskih urah kar zmerne, saj so
jih prodajalci spustili tudi več kot za
polovico.
Spet je bilo občutno pomanjkanje mle-
ka in mlečnih izdelkov.

CELJSKI TEDNIK STEV. 44 — 4. novenAra 1960
Zakaj?
Te dni smo od Partizana-Rudar
Velenje prejeli prepis pisma, ki ga
je društvo naslovilo na Nogometno
podzvezo za okraj Celje. Ker т
njem načenja nekatere probleme
kritično, ga objavljamo skoraj v
celoti. Pa ne samo to — s tem od-
piramo javno vprašanje in pro-
simo upravni odbor Celjske nogo-
metne podzveze, pa tudi odgovorne
tovariše pri šoštanjskem nogomet-
nem klubu, da nam problem os-
vetljijo tudi z njihove strani.
Upajmo, da bo odgovor obeh fo-
rumov prav kmalu v naši redak-
ciji.
Pismo iz Velenja pa se glasi:
Dne 14. oktobra je tajnik našega
nogometnega kluba tov. Ivan Pi-
ja vž telefonično govoril-s tov. Mir-
tom Presinger jem in ga povpra-
ševal za izkaznice. Tovariš Pre-
singer mn je stvari obrazložil, pri
tem pa navedel nepravilni posto-
pek za igralca tov. Zdravka Jesen-
ska, ki naj bi po podatkih, oziroma
prijavnem gradivu, podpisal pri-
stopno izjavo za TVD Partizan-So-
štanj in teden dni pozneje za Par-
tizan-Rudar Velenje.
Čutimo dolžnost, da o vsem tem i
obvestimo Nogometno podzvezo za j
okraj Celje, zadevo pa predamo ;
disciplinskemu sodišču podzveze. '
Istočasno pa bi radi stvar pojas- ]
nili. ;
Po odslužitvi vojaškega roka je '
tov. Zdravko Jesenšek sklenil z
rudnikom lignita Velenje redno
delovno razmerje »BREZ PRISILJE-
VANJA«, kakor se sedaj govori,
ter istočasno izrazil pripravljenost
do športnega udejstvovanja za Par-
tizan-Rudar Velenje.
Na jpodlagi njegove OSEBNE
želje je bil Nogometni podzvezi
za okraj Celje predložen registra-
cijski material z lastnoročnim pod-
pisom.
Kakor je znano, je Partizan iz
Šoštanja tudi predložil v registra-
cijo omenjenega tovariša, samo s
PONAREJENIM PODPISOM.
Mislimo, da o kakršni koli grafo-
loški preiskavi ni potrebno raz-
pravljati, saj sta podpisa na regi-
stracijskem materialu popolnoma
različna. Posebej pa še poudar-
jamo na pismeno izjavo tov. Je-
senska z dne 14. oktobra. (Prepis
te izjave imamo v redakciji in v
njej je očitno, da tov. Jesenšek
ni podpisal nobene pristopne iz-
jave za nogometni klub Šoštanj.
(Opomba redakcije.)
Smatramo, da sedaj ne nastaja
vprašanje, kdo ima in kdo nima
prav. Upoštevati moramo predvsem
dejstvo, da je ponarejanje podpi-
sov kaznivo. Zahtevamo, da se
oseba, ki je podpis falsificirala,
odstrani od športnega udejstvova-
nja. O falsificiranju podpisa pa bo
izreklo sodbo civilno sodišče.
V zaključnem delu pisma je še
nekaj ugotovitev in zahtev, ki se
predvsem nanašajo na sklicanje
disciplinskega sodišča ipd.
Takšna je v glavnem vsebina
pisma iz Velenja. Kot rečeno, za-
čenjamo na tej osnovi javno vpra-
šanje in prosimo zlasti upravni ter
disciplinski odbor Nogometnu pod-
zveze, da nam problem razjasnita.
telesna vzgoja in šport
Čedalje slabše
Sesto kolo prvenstvenega tekmo-
vanja v slovenski conski ligi je za
celjska ligaša poteklo v znamenju
velike žalosti in razočaranja za nju-
ne simpatizerje. Bolj kot poraz
Olimpa na domačih tleh, je kot
strela z jasnega neba udarila kata-
strofa Kladivarja v igri z Ljubljano.
Mladi nogometaši Ljubljane so si
že v prvem polčasu zagotovili zma-
go, saj so ga zaključili s 4:1. V dru-
gem delu je tempo igre popustil, ne-
koliko tudi zaradi izredno težkega
terena. Sapa je pošla vsem skupaj.
Navzlic temu so domačini dosegli
še en gol in postavili končni izid
dvoboja 5:1.
O poteku igre bi lahko rekli same
to, da podrejenost Kladivarja ni bila
tolikšna, kot se glasi rezultat. V po-
lju in igri sredi igrišča so bili Ce-
ljani enakovredni svojim nasprotni-
kom. Edina razlika med obema mo-
štvoma se je pač pokazala v učin-
kovitosti napadalne vrste. Medtem,
ko so Ljubljančani skoraj dobesedno
izkoristili vse, kar jim je nudila
igra, so Celjani zamujali in še en-
krat zamujali. In ker se izid tekme
računa po doseženih golih, je bila
zmaga na strani bolj učinkovitega
moštva.
Tekma na igrišču pod Golovcem
je imela dva povsem različna dela.
V prvem polčasu so se nad Olimpo-
vo enajstorico zbirali in grmadili,
silno težki in črni oblaki. Razigrana '
napadalna petorka trboveljskega'
Rudarja je kar štirikrat zadela v:
črno. Polom je bil na vidiku. Vendar
so se dogodki v drugem delu igre
zasukali nekoliko drugače. Olimp je
nostopil kot prerojen ter začel ne
samo nevarno oblegati Zagorčeva
vrata, temveč je mladega vratarja
kar štirikrat prisilil h kapitulaciji.
Izenačenje rezultata na 4:4 je pri-
neslo tudi trohico upanja, da bo
Olimp vendarle rešil točko. Vendar
se je zgodilo prav obratno. Rudar
je znova prevzel pobudo in dosegel
še peti gol. Priložnost za poveča-
nje rezultata na 6:4 pa je zamudil;
žoga, streljana z enajstmetrske raz-
dalje je krenila v aut, namesto т
gol. Olimp je tudi proti koncu igre
skušal doseči boljši izid, vendar so
vsi napori ostali brez uspeha.
Olimp je izgubil s 5:4. Poraz do-
mačega moštva je prizadel tembolj,
ker so domačini zlasti v drugem de-
lu igre pokazali, da se razumejo na
nogomet. Samo, kot je pokazal po-
tek dogodkov, sc se »zdramili« šele
v drugem polčasu. Ko bi tudi v pr-
vem delu igre pokazali več volje in
požrtvovalnosti, bi lahko izvlekli iz
tega dvoboja več, kot pa so.
Medtem, ko je za Kladivarja dose-
gel častni gol Hribernik in se tako
še vedno obdržal na čelu najboljših
slovenskih strelcev (dosegel je de-
vet) golov, je bil za Olimpa trikrat
uspešen Florjane, enkrat pa Posi-
nek. Na tablici slovenskih strelcev
zavzema Florjane tretje mesto s še-
stimi goli.
Po šestem kolu je Kladivar na
sedmem mestu s petimi točkami in
razliko v golih 17:15. Olimp je de-
veti z enakim številom točk in raz-
liko 13:20.
*V predtekmah obeh srečanj so na-
stopili tudi mladinci. V Celju je mla-
dina Rudarja šele v zadnji minuti
igre dosegla izenačenje 1:1 in tako
osvojila dragoceno točko. Mladina
Kladivarja pa je premagala Ljub-
ljano s 6:5. Po tem kolu je Olimp
na drugem mestu z desetimi točka-
mi; Kladivar pa na osmem s petimi.
V sedmem kolu, v nedeljo 6. no-
vembra, bo Kladivar sprejel v goste
enajstorico Krima, Olimp pa bo od-
potoval v Kranj, kjer se bo sestal
s Triglavom.
Športne igre Cinkarne
T počastitev desete obletnice delav-
skega samoupravljanja je kolektiv Cin-
karne pripravil več športnih tekmovanj.
V glavnem so potekala v znamenju tro-
bojev med športniki železarne iz Štor,
tovarne emajlirane posode in Cinkarne.
V namiznem tenisu je zmagala tovar-
na emajlirane posode pred železarno in
Cinkarno. Posamezni rezultati pa so bili:
TEP - Cinkarna 5:2, TEP — železarna
5:1 in železarna — Cinkarna 5:3.
V šahu so zmagali igralci prireditelja.
Ha drugo mesto se je uvrstila ekipa to-
varne emajlirane posode, na tretje pa
železarna. Rezultati: Cinkarna — TEP
7:3, Cinkarna — železarna 8:2, železar-
na — TEP 5:5.
Tudi v streljanju je zmagala ekipa
Cinkarne z 888 krogi, pred Emajlirko
853 in železarno 845.
Isti uspeh so dosegli kegljači. Vrstni
red: 1. Cinkarna 689, 2. TEP 687 in 3.
železarna 624.
Nogometna iekma med Emajlirko in
Cinkarno se je končala z zmago enajsto-
rice tovarne emajlirane posode 1:0.
Tek po celjskih ulicah
Ob zaključku športnih iger v počasti-
tev desete obletnice delavskega samo-
upravljanja v Cinkarni, je bil v soboto
zvečer še tek po celjskih ulicah, ki ni
privabil samo rekordnega števila tekmo-
valcev, temveč je vzbudil tudi pri več
tisoč gledalcih izredno zanimanje. In to
ne zaman.
Prvi so šli v boj učenci celjskih šol.
Bilo jih je okoli sedemdeset. Žal, pa je
morala sodniška komisija tek razvelja-
viti, ker so se mnogi mladi tekmovalci
posluževali nešportnih načinov, da bi
z manj truda in laže prišli do boljših
mest.
V skupini mladincev-atletov se je vsaj
v prvem delu proge odvijala borba med
državnim prvakom Fošnaričem iz Mari-
bora ter domačinom Štajnerjem. Škoda,
da niti eden od obeh teka zaradi poškod-
be ni končal. Tako si je prvo mesto za-
služil Ivica Dujič, član zagrebškega Di-
nama. Drugi je bil mladinec Kladivarja
Potrata, tretji Fistrič, četrti Vedriž (oba
Dinamo) itd. V ekipnem ocenjevanju je
zmagal Dinamo pred Kladivarjem, trbo-
veljskim Rudarjem, Triglavom iz Kra-
nja in Fužinarjem iz Raven.
Pri članih sta imela prvo besedo do-
mačina Važič in Naraks, pa čeprav sta
pustila Mariborčanu Cervanu, da je bil
pred njima precejšnji del proge. Njuna
premoč je prišla najbolj do izraza šele
v zadnjih dveh krogih. Šest kilometrov
dolgo progo je Važič pretekel v času
19:19.5 minute, drugi je bil Naraks, tretji
Cervan (Maribor), četrti Ivančič (Mari-
bor), peti Male (Kladivar( itd.
USPEŠNA SKUPINA
V trgovskem podjetju na veliko »Ko-
vinotehni« obstaja od aprila letos pla-
BÌnska skupina. Pobudnik, predsedlnik
sindikalne podružnice tov. Igor Bele, ki
je med prvimi stopil vanjo, je lahko
zadovoljen, kajti iz preproste ideje je
zrasla skupina, ki šteje danes že nad
70 članov. Njen požrtvovalni vodja, tov.
Franjo Povaic, je izkušen in sposoben
planinec. V okroglih šestih mesecih, od-
kar skupina obstoji, so njeni člani do-
segli že prav lepe uspehe. Od prvotnih
17 se je število članov povzpelo že na
70. Imeli so že šest samostojnih izletov.
Razen tega hodi 45 članov po Zasavski
planinski transverzali, po slovenski pa
sedemnajst.
Skupina ima tudi za naslednje leto v
■ačrtu zahtevne in pestre naloge, katere
upa, da jih bo ob podpori sindikalne
organizacije in pravem razumevanju vo-
dilnih uslužbencev — kar je bilo inai
doslej — povsem uresničila.
—ab—
HOKEJISTI 2E NA DELU
Te dni so pričeli z rednimi kondicij-
skimi treningi igralci hokeja na ledu,
člani HDK Celje. Kot vse kaže bo mo-
štvo celjskih hokejistov letos spet po-
mlajeno, saj bodo od starejših igrali le
še Jenko, Jelenko in Kuzma.
Razen tega se društvo pripravlja na
redni letni občni zbor, ki ga bo imelo
pred sezono, vsekakor pa še v tem me-
secu.
MIMOGREDl
O zabavnih in družabnih prireditvah v letošnji sezoni
— Je kaj novega?
— Nič posebnega.
— Kaj pa z letošnjimi zabav-
nimi in družabnimi prireditvami
v Celju?
— Okvirni načrt je že izdelan.
— Je še v tajnosti?
— Ne, zakaj le?
Tako se je začel pogovor s
predsednikom propagandne ko-
misije pri celjskem Olepševal-
nem in turističnem društvu prof.
Zoranom Vudlerjem.
— Od zabavnih prireditev bo-
mo že 15. novembra poslušali v
Celju najboljši jazz orkester Ev-
rope, to je veliki plesni orkester
RTV Beograd. V decembru je na
vidiku okrajna revija zabavnih
ansamblov ter koncert Ljubljan-
skega jazz ansambla. V januar-
ju imamo programiran večer za-
grebških pevcev zabavnih melo-
dij, v februarju pa koncert za-
bavnega orkestra RTV Ljublja-
na. V marcu bodo Celje obiskali
bratje Avseniki ter pevci doma-
čih melodij. V aprilu je predvi-
den nastop inozemskih gostov.
Maja nas bo obiskal ansambel
Mojmira Šepeta.
To je seveda okvirni program,
ki zna doživeti še marsikatero
spremembo, zlasti pa dopolnitev.
— Kako pa je s sporedom dru-
žabnih prireditev?
— Tudi teh letošnjo sezono ne
bo manjkalo. Tako se bo že v so-
boto, 12. tega meseca začel ob šti-
rih popoldne v veliki dvorani Na-
rodnega doma in v organizaciji
Olepševalnega in turističnega
društva četrti mladinski ples s
programom in družabnimi igra-
mi. Kakor na ta, tako tudi na
ostale mladinske plese vabi-,,
starše kot opazovalce. |
Ob slovesu starega in priho
novega leta bomo imeli v Cel
več silvestrovanj. Od januarja
aprila pa se bodo zvrstile še di
ge prireditve kot peti mladim
ples, nadalje družabni večer è\
nov Društva inženirjev in te
nikov, družabni večer rezervu
oficirjev in podofidrjev, akaden
ski ples, ples maturantov, še;
mladinski ples, maškarada gah
skega Partizana, nadalje 36. tr
dicionalna maškarada celjske,^
Olepševalnega in turistične[
društva, sedmo pustno rajanje c
cibahov, tretja pionirska mašk{
rada in prva mladinska. V m
črtu pa imamo tudi prvo pusti
rajanje.
Tudi ta program ni dokonče
Po vsej verjetnosti bo še več pr
reditev. Zato prosi Olepševah
in turistično društvo vse organ
zatorje takšnih prireditev, da jj
prijavijo v društveni pisarni zq
radi vskladitve časovnega razpd
reda.
— Ima propagandna komisij
še kaj v svojem delovnem na
črtu?
— V zimski sezoni bomo ime
v Celju tudi nekaj zanimivih ti
rističnih predavanj. Prvo bo i
v četrtek, 10. novembra. Tokr
bo pomočnik generalnega direi
torja Kompas iz Ljubljane toi
Janko Potočnik govoril »O Rim
in Italiji«. Predavanje bod
spremljali barvni diapozitivi; b
pa v vrtni dvorani hotela Evro
pe. Vstopnina bo minimalna, z
odrasle 30, za mladvno pa 10 di
narjev.
Vaše vrstice
Pred dnevi sme dobili v uredni-
štvo dvoje pisem, ki obravnavata
skoraj enaik problem — stanovanje.
Prvo je takole:
Na Zgornji Hudmji v številki 34
stanujem s štiričlansko družino. Na-
še stanovanje je na podstrešju, ki
ga ne moremo ogrevati. Toda mraz
ni naša edina skrb. Najstarejša hči
se vozi na delo v Laško, druga se
uči cvetličarske stroke, tretja pa ho-
di v 'administrativno šolo v Celju.
Neprimerno stanovanje in neznoSei
mraz jo ovira pri njenem delu z
šolo. In neredkokdaj očita, da b
zaradi slabega uspeha v šoli izgi
bila štipendijo, če bo še naprej m(
rala živeti v takem okolju. Ko pi
dem ob slabem vremenu ves mok
iz službe, nimam kje posušiti obi
ke.
Vem, da so stanovanja težak proL
blem, toda naš bi se prav gotovi
dal rešiti. Svoje posestvo sem pro
dal mestni občini zaradi ureditvi
kamnoloma. V zameno sem kupi
posest na Zg. Hudinji številka 34
V hiši stanujeta dve stranki. En¡
je zagotavljala, da se bo že v maji
odselila. Pred dobrim mesecem mi
je umrla žena in zdaj živi sam v
enosobnem stanovanju. Za drugo
stranko so mi na stanovanjskem
uradu zagotavljali, da bo dobila
stanovanje. Takrat sta bila prisotna
tovariša Rafko Skomina in ing. Ma-
res. Toda z obema stanovanjema ni
nič. Sem lastnik in stanujem na
podstrešju s petčlansko družino, v
enosobnem stanovanju pa en sam
človek Ali tu res ni nikakršne re-
šitve?
Spiler Ivan,
Zg. Hudinja, št. 34
Drugi dopis pa je takle:
V hiši štev. 9 v Lo'krovcu stanuje
osemčlanska družina. Ker pa si last-
nik te hiše gradi novo stavbo, je z
dovoljenjem oddelka za komunalne
zadeve občine Celje začel stavbo t
Lokrovcu podirat;. Komisije so ugo-
tavljale, da stanovanje ni več pri-
merno za osemčlansko družino, k
pa še danes v njej stanuje. V sob
morajo ob dežju premikati postelje
Družina upravičeno vprašuje, kda
bo zadeva rešena.
Kranjc Jožefa,
Lokrovec 9
Zmaga, ki veliko pove
v nedeljo dopoldne je bil v telo-
vadnici gabrskega Partizana med-
mestni dvoboj moških vrst .Maribo-
ra in Celja v orodni telovadbi. Tek-
movalci so se pomerili v šestih di-
sciplinah v poljubnih sestavah. Zma-
gali so Celjani (Tine, Jože in Edi
Srot, Drago Lesjak, Aleksander Mu-
nih, Avgust Xisel in Andrej Pavčič),
ki so zbrali 320.80 točke, Maribor je
bil drugi s 314,05 točke.
Zanimiva je ugotovitev, da so Ce-
ljani zmagali v štirih, gostje pa v
,<lvçh disciplinah (preskok čez konja
in parterna telovadba). Med posa-
mezniki je bil Tine Srot razred za-
ee, pa tudi Lesjak je močno izstopal,
razen na bradlji, kjer je vajo zaklju-
lil predčasno.
— Zmaga celjske vrste, je pozneje
,T razgovoru dejal nekdanji mladin-
ski državni prvak v orodni telovadbi
Tinček Veber, je razveseljiva ne sa-
mo zaradi prvega mesta, temveč boj'
zaradi tega, ker kaže, da smo v Ce-
lju napravili kvaliteten korak naprej
T primerjavi z lanskim letom. JVted-
tem, ko bi lani sploh ne mogli sesta-
viti vrste, ki bi se lahko uspešno
Eoperstavila  Mariborčanom, pa je
letos stanje že drugačno. Te uspehe
so mladi celjski orodni telovadci
dosegli edinole po zaslugi sistema-
tične vadbe, ki jo je močno podprla
tudi okrajna zveza Partizan.
REZULT.4TI. Preskok čez konja:
Proje (M) 9.65, T. Srot 9.60, Kisel
(oba C) 9,50. Vrsti: Maribor 55.2;
Celje 54.15.
Konj 2 ročaji: T. Srot 9.70, Les-
jak 9.25, Pavčič (vsi C) 9.15. Vrsti:
Celje 53.25; Maribor 50.10.
Krogi: T. Srot 9.70, Lesjak 9.60.
Munih 9.25 (vsi C). Vrsti: Celje
54.15; Maribor 51.10
Bradlja: T. Srot 9.55, Teršak (M)
Munih in Kisel (oba C) po 9.3Ö
Vrsti: Celje 54.00; aMrlbor 52.70.
Drog: T .Srot 9.40, Lesjak 9.30,
Težak (M) 9.15. Vrst^: Celje 53.10;
Maribor 51.40.
Parterna telovadba: T. Srot 9.45
Novš^k Q?0 Ter5-l (oba M) 9.20.
Vrsti: .Maribor 53.55: Celje 52.15.
Generalni plas.-пчп posameznikov:
1 Tine Srot 57 40. i ' esjak (oba C)
54.70, 3. Teršak 53.5l, 4 Ležak (oba
M) 53.35 5. Kisei (C) 53.lu, Jože
Srot (C) 52.75... 10. Payč:č (50.85)
11. Edi Srot 49 15, 13. Munih 48.20
Šoštanjčani zapustili
igrišče
v četrtem kolu nogometnega tek-
movanja v celjski podzvezni ligi so
bile odigrane le tr' tekme. Dvoboj
med Rudarjem iz Velenja in mladim
moštvom Olimpa je bil preložen na
poznejši termin V Celju pa je mo-
štvo iz Šoštanja po sedmih minutah
igre in pri stanju 2:0 za celjske že-
lezničarje zapustilo igrišče, ker je
sodnik Hajsinger izključil njihovega
igralca zaradi ugovarjanja. Po tem
dogodku, ki bo prav gotovo dobil
svoj odmev pred pristojno komisijo
Celjske nogometne podzveze, so se
igralci sporazumeli za prijateljsko
tekmo, ki se je končala z rezultatom
2:2. V Storah je Kovinar premagal
z visokim rezultatom mlado moštvo
Kladivarja 8:2. Tekma Steklar—
Šmartno pa se je končala z rezul-
tatom 5:1 za Šmartno.
ŽRK CELJE -
JESENSKI PEVAK
Peto kolo okrajne rokometne lige
je že rešilo vprašanje jesenskega
prvaka. Moštvo železničarskega ro-
kometnega kluba Celje je z visoko
zmago v Šoštanju dokazalo, da si
popolnoma zasluženo lasti ta viso-ki
naslov. Prav tako je oddano tudi
drugo mesto; zagotovilo si ga je
mlado moštvo Partizana iz Celja
mesta in sice*- z zmago nad Vele-
njem. V ostalih dveh srečanjih sta
bila dosežena presenetljiva rezul-
tata. Rokometaši iz Konjic so v La-
škem dosegli svojo prvo zmago, Po-
lule pa so po izenačeni igri izgubile
z Grižami.
Rezultati Celje—Šoštanj 34:13,
Partizan, Celje—Velenje 26:17, Re-
čica—Konjice 12:15 in Griže Polule
16:15.
Na lestvici vodijo rokometaši
ZRK Celje z desetim' točkami, sle-'
dijo Partizan Celje 8, Polule 6, Re-
čica, Velenje in Griže po 4 ter Šo-
štanj in -Konjice po 2 točki.
V naslednjem kolu bodo igrali:
Celje—Griže, Partizan Celje—Po-
lule, Konjice—Šoštanj in Velenje-^
Rečica.
ROKOMET v 2ALCU
v medeljo je bila ▼ Zalcn povratna
tekma med člani 2alca in drugim mmU
y»m Partizana iz Celja, v katerem igra-
j* mlajši mladinci. Zmagali so domačiai
s 18:11. Prva tekma pred tednom ae jf
končala z rezultatom 8:7 za Žalec.
GIMNAZIJA PREMAGALA UČITELJIŠČE
V petek je bila v Celju prijateljska
rokometna tekma med dijaki gimnazije
in Bčiteljišča. Zmagali so boljši igralci
gimnazije s 16:1*. Med gimnazijci je bil
aajboljši Snedič, pri nčiteljišča pa Ogri-
■ek.
Ob robu
SENCA
brez potrebe
Kot je znano, je bil v sobo-
to tek po celjskih ulicah, na
katerem so nastopili tudi
učenci celjskih šol. Imeli so
svojo skupino, pomerili pa
naj bi se med seboj v ekip-
nem in posamičnem ocenje-
vanju. Zal, nismo dobili niti
ekipnega zmagovalca, niti
vrstnega reda najboljših te-
kačev? Zakaj? Sodniška ko-
misija je bila namreč pri-
siljena tek razveljaviti, ker
je ugotovila več primerov ne-
poštenega tekmovanja. Ne-
katerim mladim tekmoval-
cem se namreč ni dalo teči
celo progo, pa so vmes en ali
tudi dva kroga počivali in se
pozneje znova priključili
skupini, ki je drvela proti
cilju.
Hvaležna je ugotovitev, da
so mladinci v celoti obsodili
te primere in na sestanku, ki
je sledil po teku, enodušno
sprejeli predlog o razvelja-
vitvi tekmovanja. Prav tako
so se strinjali, da naj prire-
ditveni odbor tek ponovi in
ga za iste tekmovalce razpiše
v kratkem.
Navzlic vsemu temu, pa
primer meče temno luč na
tiste, ki so izkoristili gnečo
in hoteli na nepošten, ne-
športen način priti do bolj-
šega uspeha. Kakor povsod
drugod, tako zahteva tudi
šport zdrave in poštene tek-
movalce.
Morda bi ne bilo napak, če
bi o sobotni senci brez po-
trebe govorili tudi na mla-
dinskih sestankih vseh tistih
šol, ki so poslale na tekmo-
vanje svoje predstavnike.
SE ENKRAT-
28 45 dinarjev gre!
Pred časom smo dobili dopis na-
šega bralca iz Podsrede, ki nas je
vpraševal, ali se lahko mast podraži
za 45 dinarjev. Mi smo tedaj to
vprašanje postavili predstavniku Tr-
govinske zbornice in uslužbencu ve-
letrgovine Merks.
Odgovora sta si bila podobna: če
gre za isto vrsto masti je podražitev
neutemeljena. Uslužbenec »Merks«
je še dodal: Opozoriti pa moram, da
je rastlinska mast dražja. Zato je
nujno, da inšpekcijski organi ugo-
tovijo za kako mast gre!
Naš namen je bil, da dobimo mne-
nja, ker smo vedeli, da bodo potem
zadevo preiskali inšpekcijski organi.
Kmalu potem smo dobili še dopis
iz tega kraja z naslovom — Neod-
govorna izjava. Tudi tega smo ob-
javili, čeprav je bilo očitno, da so
ga v Podsredi napisali iz ogorčenja.
Objavili smo ga zato, ker smo me-
nili, da je razpravljanje o cenah in
maržah v naših trgovinah lahko sa-
mo koristno.
Po tem smo dobili še dopis od
podjetja Merks, kjer nas opozarjajo,
da ne gre za njihovo krivdo in ne-
odgovorno izjavo, ker so že tedaj
opozorili na to, da je potrebno naj-
prej ugotoviti, za kako mast gre.
To je tudi res. Predstavnika pod-
jetja »Merks« ne zadene krivda,
kakršna koli — niti ne gre za neod-
govorno izjavo. Gotovo pa je, da so
s to polemiko prebivalci iz Podsrede
seznanjeni in vedo zakaj se je pri
njih mast podražila.
To pa je bil naš prvi cilj, saj nas
je bralec Alojz Plevnik iz Podsrede
na koncu vprašal: »Zakaj se je lah-
ko podražila mast prav v naši trgo-
vini?« To pa pomeni, da on in pre-
bivalci kraja niso bili ravno veseli
podražitve! Vprašanje bralca je bilo
zato umestno. Po mojem mnenju pa
je bil neumesten in grob ton v od-
govoru na prvi sestavek. Vsekakor
pa o problemu ni bil podrobno se-
znanjen pisec članka »Neodgovorna
izjava«.
V KONJICAH BODO POVEČALI
UPRAVNE PROSTORE OBCINE
Z nekaterimi nadzidavami in
prezidavami bodo v Slovenskih
Konjicah precej povečali upravne
prostore občine. Ek)sedanji že dalj
časa niso ustrezali svojemu nsune-
nu, saj so bili skoraj isti kot ta-
krat, ko je občina bila še nepri-
merno manjša po obsegu in pri-
stojnostih. Zato je raziJinljivo, da
so za рк)trabe občinske uprave
uporabili tudi nekatere prostore,
ki bi morali služiti drugačnemu
namenu.
Kronika nesreč
NESREČNI P.ADCI
Veronika Gobec iz Gabrovca pri Pod-
platu je padla in si poškodovala hrbte-
nico. — Amalija Cizej iz Šentriiperta
pri Gomilskem je padla in si poškodo-
vala glavo. — S kolesom sta padla Ivan
Jelen iz Kal pri Šempetru in Ivan Go-
lob iz Rakitovca pri Slivnici. Prvi si j<
poškodoval nogo. Golob pa ključnico.
Gibanje prebivalstva
v času od 22. do 29. oktobra 1960 ji
bilo rojenih 31 dečkov in 28 deklic.
Poročili so se:
Ljudevit Sekereš, žel. prometni inže-
nir iz Novega Sada in Radojka Stojano
vič, uslužbenka iz Petro-Varadina. Frani
Petek, poljedelec iz Sedine in Elizabet«
Kresnik, poljedelka iz Košnice. Maksi-
miljan Podbregar, avtomehanik iz Celj«
in Zofija Gregi, natakarica iz Višnji
vasi. Karel Kovačič, delavec iz Zagradi
in Vilhelmina Jurša, delavka iz Dobro
ve. Alojz Korošec, ključavničar in Je
žefa Pečjak, čistilka, oba iz Celja. Ru
dolf Tajnšek, tovar, delavec iz Celja ii
Sofija Starček, kuharica iz Miljane. Ivai
Dobnik. delavec iz Šoštanja in Tereziji
Novak, delavica iz Celja.
Umrli so:
Francija Terbovc, upokojenka ii
Celja, stara 72 let. Franc Anderluh, upo-
kojenec iz Ogeč. star "З let. Jožef Hru
šovar, kmetovalec iz Orle vasi, star i*
let. Marija Rečnik, gospodinja iz 2ič
stara 42 let. Antonija Medved, npoko
Jenka ix Dola pri Hrastniku, stara T:
let.
SKI TEDNIK STEV. 44 — 4. novembra I960

ISAVINJSKO TRGOVSKO PODJETJE POLZELA
sprejme v službo
ADMINISTRATIVNO MOC
z znanjem opravljanja blagajniških poslov
mene ponudbe dostaviti na upravo podjetja. Nastop službe
■i 12. 1960. — Plača po učinku.
TRGOVSKO PODJETJE »CENTER« CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta za
samopostrežno poslovalnico »Otok«
1. POSLOVODJA
Pogoj: visokokvalificiran trgovski delavec '
2. DVE BLAGAJNICARKI
Pogoj: da znajo odnosno se priučijo slepemu tipkanju
na register blagajni.
3. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV IN POMOČNIC
4. ENEGA MESARJA
[Pismene prošnje dostavite na upravo podjetja do 15. 11. 1960.
Plača po tarifnem pravilniku.
K<pMISlJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV
PRI TOVARNI VOLNENIH ODEJ, SKOPJA VAS
razpisuje mesto
^ IZPRAŠAN EGA KURJAČA
»Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti
Bnaj se javijo pri upravi podjetja glede dogovora.
CP »CELJSKI TISK« CELJE
sprejme
SALDAKONTISTA
Pogoji: popolna srednja šola (lahko začetnik) ali z najmanj 5 let
prakse. Potrebno znanje strojepisja. — Pismene vloge sprejema
uprava podjetja do 15. novembra 1960.
Gradbeno industrijsko podjetje
ilNGRAD«
Celje, Ljubljanska cesta 16
ima na zalogi:
— vseh vrst žlindrine votlake
— betonske cevi premera 10 do
100 cm
Navedene izdelke lahko naba-
"iite v vseh količinah. Za cenje-
pa naročila se priporočamo!
Spomnil ga je
Učitelj: »No, Janezek, ti si bi-
stra glavica in povej nam, katere
živali žive na severnem tečaju?«
Janezek: »E... no, e ...
Učitelj: »No, tri sto medvedov,
povej že vendar!«
Janezek: »Saj res, medvedje so že
tam!«
Kamenšek Franja,
Bukovžlak 48
KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM
LJUDSKEM ODBORU CELJE
razpisuje
naslednje delovno mesto:
PISARNIŠKI REFERENT
v posredovalnici za delo — pogoji: srednja strokovna izobrazba
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije
in dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na Okrajni ljudski
odbor Celje.
'tedništvo: Ceije, Til«»t trg 5 -
"»etni predal 16 — telefon »-ЗВ
» 24-23 — uprava: Celje, Trg
kongresa 3 — poštni predal 153
~ telefon 23-75 in 2C 89 - Teko«
•*un pri Komunalni banki C«lj*
•5-T0-1-656 — izhaja ob petkit -
'tna naročnin« 500, polletna 256,
«rtletna 125 din — posarne»»
'•▼ilka 15 din — rokopisor в«
Tra¿amo.
OBVESTILO
Cenjenemu občinstvu sporočamo, da selimo servisno delav-
nico iz Stanetove ulice 16 na Ljubljansko cesto 19, kjer je sedež
podjetja.
Kot dosedaj bomo tudi v bodoče opravljali za vas servisne
usluge, popravila vseh vrst plinskih in vodovodnih aparatov do-
mače in tuje izvedbe, instalirali plinske in vodne instalacije ter
servisno vzdrževali bojlerje »Tiki«.
Potrudili se bomo tudi v bodoče opravljati dela v vaše za-
dovoljstvo.
Priporočamo se in pričakujemo vaša naročila od 1. novem-
bra dalje na naslov
PLINARNA-VODOVOD — CELJE
Ljubljanska c. 19 — te^fi^ 2â:iQ__________
DAN MRTVIH
Da, dan mrtvih je. Dan tistih, ki
spe pod rušo dolgo spanje, iz kate-
rega ni več vrnitve. Da, oni praz-
nujejo ta dan. Mi pa se jih spo-
minjamo. Spominjamo se dni, ko so
bili še med nami. In lepše nam je
pri srcu, če okrasimo grob, če sveti
medla lučka.
Toda jaz ne vem, kje je njegov
grob — grob mojega očeta. Ne vem,
kam bi postavil lučko, da bi mu bilo
lepše. Vem samo, da so ga ubili
Nemci, kot so ubili tisoče drugih.
Zdaj je okoli njega vse tiho, le listje
pada na njegov grob in šelesti. Vse
polno rosnih kapljic se lesketa v
žarkih jesenskega sonca. Toda nje-
mu je lepo, čeprav ni nikogar, da
bi mu prižgal lučko. On spi in po-
čiva. Drevesa so mu spomenik in
sončni žarki luč - da mu je lepše...
Lep in prazničen dan je. Gledam
po grobovih in hudo mi je, ker ne
najdem njegovega. Na stotine ru-
menih plamenčkov je na grobovih
in meni je hudo, ker ne morem nje-
mu prižgati vsaj enega.
DAN MRTVIH      ^
v Škof ji vasi
Zadnja leta se v Skofji vasi zelo
oživlja kulturna in politična dejav-
nost. To- se je zelo pokazalo tudi pri
proslavi dneva mrtvih pred spome-
nikom padlih. Na predvečer dneva
mrtvih je KUD »bratov Dobrotin-
škov« priredil igro »Ko bi padli oži-
veli«, ki spominja na hudodelstva
okupatorja in domačih izdajalcev
med NOV. Na dan mrtvih pa je bila
pred spomenikom žalna svečanost,
kamor so položile vence nekatere
množične organizacije in društva,
sodelovala pa sta tudi moški pevski
zbor in obe prostovoljni gasilski
društvi.
Njegove besede so me potrle. Ka-
ko srečen bi bil, če bi lahko vsaj
svečko prižgal ob očetovem grobu
Srečal sem sošolca. Ni mi bilo
prav, ker me je zmotil. Hodila sva
med grobovi in nenehno se je jezil
da ga je mama ravno danes poslala
sem, ko bi pa lahko šel v kino gle-
dat kavbojko.
Lepo bi skrbel za njegov grob. Tako
pa ... so mu drevesa spomenik in
sončni žarki luč ...
Žalne svečanosti v Laškem
Tudi v Laškem so na dan mrtvih
množično počastili spomin padlih
borcev za svobodo. Pred spomeni-
kom padlih borcev pred domom Par-
tizana se je zbralo na žalni sveča-
nosti okoli tisoč ljudi, nakar so od-
šli na grobove talcev na pokopali-
šču, kjer so zastopniki množičnih
organizacij tudi položili vence. Na
žalni svečanosti je sodelovala god-
ba DPD Svobode Laško-Rečica.
Žalne svečanosti v Rečici se je
udeležilo nekaj sto ljudi, prav tako
pa so bile komemoracije v vseh osta-
lih krajih laške občine pred spome-
niki padlih borcev in na njihovih
grobovih.
IZ KONJIC ...
Vnema za nadaljne izobraže-
vanje med odraslimi se tudi т
konjiški občini iz leta v lete
stopnjuje. Več delavcev iz konji-
ških podjetij hodi na razne po-
poldanske šole ali tečaje v Celje,
predvsem za kovinsko stroko.
Kekateri so že vpisani ali se še
bodo vpisali v dopisno srednjo
ekonomsko šolo, nekateri mlajši
pa kažejo zanimanje za stroje-
pisni in steno^rafski tečaj.
Nepotreben spomenik
Velika betonska gmota stoji tik
ob cesti pred Šmarjem pri Jelšah.
Ce se pripeljete od Mestinja, vam
prav ta betonski kvader zakrije
pogled proti središču. Postavili s>o
ga Nemci, ker so ga nameravali
uporabiti kot protitankovsko ovi-
ro. Verjetno ni tako pomemben,
da bi ga ohranjevali kot spome-
nik neprijetne preteklosti, saj je
nekoliko dalje dejansko lep šmar-
ski spomenilc, posvečen tistim, ki
so ga vredni. Čeprav so ga ko-
ristno uporabili za nabijanje re-
klamnih slik za kino, ne bi bil«
nobene škode, če bi ga odstranili,
saj predstavlja celo cestno pro-
metno oviro. Torej lahko mim«
rečemo, da je glomazni betonski
kvader nepotreben spomenik pri
lepem šmarskem naselju.
IZ VITANJA
Konjiška delavska univerza pa
je pred nedavnim pričela v Vi-
tanju s knjigovodskim tečajem,
ki je namenjen uslužbencem iz
knjigOTodsitva r vitanjskih pod-
jetjih. Ta so zato tudi dala p«-
budo, ker jim na tovrstni tečaj
v Slov. Konjice ni bilo mogoče
poslati 'ljudi.
— ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
O NOVEM KLUBU
in drugih problemili kegijaškega športa
Prejšnji teden so pri železničarskem športnem društvu Celje
ustanovili tudi kegljaški klub. Ta okolnost pa tudi nekateri drugi
problemi kegijaškega športa so nam dali povod, da smo se z nekaj
vprašanji obrnili do predsednika novoustanovljenega kluba ter
tehničnega referenta pri Okrajni kegljaški zvezi tov. Truglasa.
— Zakaj je sploh prišlo do usta-
novitve novega kluba?
— Predvsem zaradi tega, ker so
se nekatere kegljaške sekcije pri sin-
dikalnih športnih društvih preveč
zaprle same vase in niso pustile v
svoj krog večjega števila ljudi, zla-
sti pa ne ljubiteljev tega športa, ki
so zaposleni drugod. Spričo takšne-
ga stališča tudi ni bilo mogoče do-
seči zadovoljive kvalitete, kajti bilo
je premalo, če je bilo v moštvu samo
nekaj kvalitetnih tekmovalcev, če pa
sta n. pr. dva ali trije rušili takšno
homogenost. Tako smo v kegljaškem
športu celjskega okraja po navadi
nehali tam, kjer bi morali šele prav
začeti. Spričo takšnega ozkega gle-
danja nekateri-h odgovornih tovari-
šev za delo sindikalnih športnih
društev, oziroma v tem primeru keg-
Ijaških sekcij, kegljanje v našem
okraju ni doseglo stopnje, ki bi jo
lahko. Proti takemu stališču se je
borila in se še bori kegljaška zveza,
saj je njen poglavitni interes, da iz
množičnosti zraste tudi kvaliteta.
Do ustanovitve novega kluba ni
prišlo zaradi tega, da bi nek drug
že obstoječi klub onemogočili, tem-
več predvsem zaradi tega, da na ši-
roko odpremo vrata v kegljaški
šport in da omogočimo vsem in
vsakomur, ki se želi udejstvovati v
tej panogi, da to tudi stori. Za to
stališče se je zavzela tudi uprava
železničarskega športnega društva.
In tako je prišlo prav v sklopu te-
ga kolektiva do ustanovitve novega
kegijaškega kluba, kamor vabimo
vse, da se včlanijo in gojijo to pa-
nogo.
— Kateri kegljači so doslej pri-
stopili v nov klub?
— To so Marinček, Lubej, Vanov-
šek. Kühne in Smon, ki so doslej
zastopali barve Ingrada, nadalje
Ivo Kranjc iz Elektra, Veranič in
Jančič iz Cinkarne. Sicer imamo za-
enkrat petnajst članov, možnosti za
razširitev naše vrste pa je veliko.
— Kje boste trenirali?
— Računamo, da bomo našli ra-
zumevanje pri Ingradu in dobili
kegljišče na razpolago vsaj za ne-
kaj ur na teden. Sicer pa bomo ho-
dili tudi drugam, zlasti v Zabukov-
co.
— Ali računate na sodelovanje v
republiški ligi?
— Vsekakor. Sicer pa bo o udelež-
bi moštev iz celjskega okraja odlo-
čal plasman okrajnega prvenstva v
mednarodnem slogu. Okrajno prven-
stvo bo v decembru, in sicer v Celju
ter Zabukovci. Prvi najboljši moštvi
bosta dobili pravico do sodelovanja
v republiški ligi, ki se bo bržčas za-
čela v sredini januarja prihodnjega
leta. Računam, da se bodo na okraj-
nem prvenstvu najbolje odrezali
Celje, »13. maj«, Elektro, Ingrad,
Olimp itd.
— Kako pa je s kegljišči?
— Premalo jih imamo. Sicçr pa bi
morali na teh, ki so na razpolago,
uveljaviti drug red. Največ časa bi
morali dati pač tistim ekipam, ki se
tudi najbolj resno zavzemajo za
športno kegljanje. To predvsem ve-
lja za »13. maj«, nadalje za Olimp,
pa tudi za naš novoustanovljeni
klub. Športni objekti bi morali
prvenstveno služiti športnemu udej-
stvovanju in šele zatem družabnosti
itd. Stanje se bo nekoliko zboljšalo
z zgraditvijo dvosteznega kegljišča
v Storah. Razen tega pa ima tudi
ZSD Celje v načrtu gradnjo štiri-
steznega kegljišča. Ce se bo uresni-
čil ta načrt, potem bomo v Celju
dosegli pomemben korak naprej. Ra-
zen tega se bo treba enkrat pogo-
voriti o kegljišču v Rogaški Slati-
ni, ki bi ga naj dobili v upravljanje
športniki. Mimo tega bo treba re-
šiti še nekatera vprašanja okoli keg-
ljišča v Šoštanju.
— Kako pa je z mladino v keg-
ljaškem športu?
— Zaenkrat so na tem polju naj-
več napravili v Zabukovci. Okrajna
kegljaška zveza pa bo začela večjt
propagando za kegljanje med de-
lavsko mladino. Tu bi lahko hva-
ležno oporo našli v vajenskih in in-
dustrijskih šolah, pa tudi v podjet-
jih.
— In ženske?
— Aktivne so.le pri Ingradu. Ce
bodo še naprej tako pridno vadile,
bo tam zrasla solidna ekipa. Cas pa
je tudi napočil, da bi žensko sekcija
ustanovili še pri Kovinotehni. Ti
samo obljubljajo.
— Koga pa sta izvolili v vodstva
novega kegijaškega kluba Celje?
— Predsedniško odgovornost sera
prevzel jaz, za tajnika smo izvolili
požrtvovalnega tovariša Vrtovca, za
blagajnika Kohneta, za tehničnega
referenia Vanovška in za propagan-
dista Lubeja. M. B
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 4. hot. 1960 ob 19. 50 uri — Mihal-
kov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Pre-
miera. Red premierski in izven. Vstop-
nice so v prodaji.
Sobota. 5. nov. ob 19.30 uri — Mihal-
kov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Red
sobotni in izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Nedelja, 6. nov. ob 10. uri — Mihalkov-
Hiens: Robinzoni in dekleti. Red 1. ne-
dp"ski in izven. Vstopnice so v pro-
Ob 15.30 uri — Mihalkov-Hieng: Robin-
zoni in dekleti. Red nedeljski dopol-
danski in izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Torek, 8. nov. ob 19.30 uri — Mihalkov-
Hieng: Robinzoni in dekleti. Red tor-
kov in izven. Vstopnice so v prodaji.
Sreda. 9. nov. ob 15.30 nri — Mihalkov-
Hieng: Robinzoni in dekleti. Red I. šol-
ski in izven. Vstopnice so v prodaji.
Četrtek, 10. nov. ob 19. uri — Mihalkov-
Hleng: Robinzoni in dekleti. Red šolski
večerni in izven. Vstopnice so v pro-
daji.
Petek, 11. nov. ob 15.30 uri — Mihal-
kov-Hieng: Robinzoni in dekleti. Red
II. šolski abonma in izven. Vstopnice
so v prodaji.
Sobota, 12. nov. ob 19.30 uri — Mihalkov-
Ilieng: Robinzoni in dekleti. Izven.
Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 13. novembra ob 10. nri — Mi-
halkov-Hieng: Robinzoni in dekleti
Red II. nedeljski dopoldanski in izven.
Vstopnice so v prodaji,
ob 15.30 uri — Mihalkov-Hieng: Ro-
binzoni in dekleti. Izven. Vstopnice so
t prodaji.
»MALI ODER«
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA
GLEDALIŠČA CELJE
Ponedeljek, 7. nov. ob 20. nri — Er>rìm
Sylvanus:   Korczak   in  otroci.   Gosto-
тавје n« Debrai.
ZAHVALA
Namesto venca na grob blagopokojne
Štefke Flajsove je poklonil kolektiv Ob-
činskega zdravstvenega doma v Celju
2000  din   občinskemu   odboru   Rdečega
križa ▼ Celju. Lepa hvala!
KINO
KINO METROPOL
Od 2.-6.  11. 1960 »VELIKA ZEMLJA«,
ameriški barvni film Csc
Od 7.-Í0. 11. 1960 »ZAKON JE ZAKON«,
francoski film
i
KINO UNION
Od 4.-10. 11 1960 »PICO IN DIRKA NA
MOTORJU«, jugoslov. barvni film
(ob 16. uri)
Od  4.-7.  11  1960 »TAKSI IN  PRIKO-
LICA, francoski film VV
DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO
CELJE
Dne 5. in 6. 11. 1960 »PRFOKS«
nemški film
ŠOLSKI  KINO  GIMNAZIJE   CELJE
Dne 5. in 6. 11 1960 »KEKEC«
slovenski film
Predstave so vsako soboto ob 16. nri
in vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop-
nina enotna 20 din.
SLUŽBE
ŠTIRIČLANSKA družina išče gospodinj-
sko pomočnico. — Takoj! Edvin Les-
jak, Kovinotehna — Celje (dopoldne).
Ј»Д0РАМ
HIŠO s sadovnjakom — takoj vseljiva,
blizu postaje Grobelno prodam. la-
formacije v gostilni Kincl — Grobelna.
KRASNO otroško posteljo prodam. P|^-
nudbe na upravo lista pod »11.000«. /
DOBRO ohranjeno ogrodje vzidljivega
štedilnika prodam. Informacije pri 2e-
lezntk — frizer — Celje.
KL.AVIRSKO harmoniko 32 basno pre-
dam. Zabukovšek Stanko, Slance 16,
Teharje.
ZELO ugodno prodam dvostanovanjska
delno vseljivo vilo z vrtom. Tudi de-
ljeno. Rainhofen, Maistrova 6.
STANOVANJA
GARSONIERO v bloku 10? zamenjam, za
predcljeno sobo ali enosobno staaa-
vnnje v centru mesta.
PRAZNO sončno, suho sobo na Ilndinji
zamenjam za enako vredno v bližiai
mesta. Predam tudi stari štedilnik. Pa-
nudbe na upravo lista pod »Upoka-
jenka«.
SAMOSTO.TNA knjigovodkinja z lO-letna
prakso želi zamenjati stanovanje ia
sprejme službo v finančnem knjigo-
vodstvu. Naslov v upravi lista.
RAZNO/
NAJDITELJA   izgubljenih   novih   otra-
ških čeveljčkov v ponedeljek, 31. H.
1960 na Teharski cesti prosim, da jil
odda pri brivcu na Teharju.
INSTRUIRAM   angleščino  in   nemščina.
Ponudbe  na  upravo lista  pod »Zaga-
tovljen uspeh -200«.
CEŠPLJEVA IN SLIVOVA DREVESCA,
razna sadna drevíísca za vrt ia s*-
dovnjak ter nizke vrtnice oddaja Ам>-
ton Jelen, Šentilj pri Velenjm.
Partizani na nebu
Rudi Čajevec, narodni heroj, Iii je že
1942. leta letal nad sovražniiia v
sovražnikovem letalu, poganjal mu
ga je sovražnikov bencin in streljal
je s sovražnikovo municijo.
Leta 1942, ko so Hitlerjevi gene-
rali nekam zviška gleda'li na parti-
zanska gibanja, da bi navidezno
zmanjšali pomen njihovih akc.j, ki
pa so j:m bile trn v peti, so pogosto
izjavljali:
— Partizani? To ni nobena voj-
ska. Kako naj viteška nemška čast
prizna male skupine obupancev za
vojake. Kje imajo letalstvo, morna-
rico, vojno industrijo, zaledje... —
Jugoslovanski partizani so znali
odgovarjati na taka besedičenja, ki
so jim dolgo časa na tihem ploskali
tudi zahodni zavezniki. Partizani so
ustvarili mornarico, sprva z leseni-
mi čolni, na sovražnika so padale
artilerijske granate in pred njihovi-
mi utrdbami so se kot iz zraka po-
javljali tanki. Vojna industrija in
dobavitelj tega vojaškega materiala
je bil sovražnik sam.
Tako sta maja 1942 leta prebeg-
nila Franjo Kluz in Rudi Cajevec v
letalih NDH na partizansko ozemlje.
Paveličevo šahovsko polje so pre-
pleskali in naslikali na krila rdeči
zvezdi. Odslej sta prva partizanska
pilota napadala nemške in ustaške
postojanke, dokler nista v boju pad-
la. Tako je bila ustanovljena parti-
zanska aviacija, ki je nenehno rasi-
la. Leta 1944 so prostovoljci odšli v
Rusijo in ustanovili tam dva letal-
ska polka, v Italiji pa so se vadil'
bivši ranjenci, piloti, ki so prepoto-
vali stotine kilometrov, da so prišli
do jeklenih ptic. Leta 1944, ko je na
Vis prišel Glavni štab NOV in POJ
je bila tu ustanovljena tudi parti-
zanska letalska bdza, ki je poma-
gala enotam na kopnem pri njiho-
vih bojih. Do, s partizanskimi letalci,
ki so jih pri nas imenovali »Titovci«
so se naši ljudje pogosto srečali in
navdušeno opazovali, kako razbijajo
sovražnikove postojanke, promet in
važne objekte.
Partizanska letalska enota na V su 1944. leta sprejema zastavo na za
silo zgrajenem letališču.
CIRIL
DEBELJAK
Iz himalajskega
DNEVNIKA
27. 3.
Izpolnila se je dolgoletna želja,
videti deželo faraonov in Sueški
prekop. Ob dveh ponoči so se usta-
vili ladijski vijaki. Stali smo pred
Port Saldom. Na milijone luči iz me-
sta in ladij je dajalo veličasten po-
gled. Kolone 'ndij na obeh straneh
so čakale z nami vred na jutranji
konvoj. Naj'bliže nam je stala
ogromna ladja Rotterdam s 40.000
tonami, ob njej je stal naš Velebit
kot rešilni čoln. Malo pred svitom
se je začelo novo življenje na ladji.
Sef palube je zaklenil vsa vrata,
mornarji so pospravljali razmetane
vrvi, vijake in rezervno opremo.
Mislil sem, da se pripravljajo na
praznovanje ali obisk, zvedel pa sem
končno, da pridejo na ladjo trgov-
ci — domačini in s temi gre nato
ob slovesu vse z ladje, kar ni pri-
bito ali zaklenjeno.
Ob 7 so pristali ob boku čolni,
prvi je prišel na krov egiptovski vo-
jak, brkonja, Arabec od pet do gla-
ve. Postavil se je pod prvo palubo
v uraden položaj in poklical svoje
varovance — kramarje, ki so razlo-
žili na pokritem skladišču svojo ro-
bo na prodaj: čevlje, majice, kape,
in spominčke, povečini ameriško
škart robo in jo ponujali v vseh je-
zikih in valutah. Nastavljene cene
so seveda z barantanjem mornarjev
padle na četrtino, po zadovoljnih
obrazih burnusmanov pa sem skle-
pal, da so kljub temu napravili do-
bro kupčijo.
Ob 8 je ladja krenila v konvoj za
celo vrsto tankerjev. Uvrstili smo se
v kolono in počasi 'krenili v prekop.
Pokrajina desno in levo je dolgo-
časna, povsod v glavnem močvirja,
na tisoče štorkelj, samotne kolibe iz
blata in trsja, pred njimi pa brez
dela v umazane cunje zaviti doma-
čini. Med vožnjo so odkrili tri do-
mačine za skladiščem, ki so mirno
smrčali na oguljenih kocih z neiz-
ogibnim dolgim nožem pod glavo.
Izgleda, da se to redno dogaja, ke
jih nihče ni podil, sicer so pa slep
potniki dobro vedeli, da do Suez
ne moremo več iz kolone. Vročine z¡
enkrat še nobene. Stojimo na mo
stu v puloverjih in volnenih kapah
Prekop čistijo z ogromnimi plavajo
cimi bagri, ki po ceveh s pritiskon
odlagajo blato čez bregove. Okrot
poldne sem spremenil mnenje o vro
čini. Veter je ponehal, -živo srebri
se je dvignilo na 40°. Ob 12 smo ob
stali na 50 km, da prepustimo na
sprotno kolono. To smo seveda ta
koj izkoristili za kopanje. Voda ji
topla in začudo čista. Večina je po.
skakala na azijsko stran, meni j(
pa bolj pri srcu Afrika, zato sen
skočil na desno in v dobri minut
je ekspedicija stala na vročem pe
sku dveh različnih celin.
Kontrast med pokrajinama n
bregovih oziroma kontinentih je m
verjeten. Leva stran, t. j. Sinajsl
polotok, je pusta, rumena puščav
brez naselij in življenja, desna. Afri
ka pa je lepo zelena z nasadi, drev-
jem in naselbinami, cesto in želez
niško progo. V kabinah je tempera
tura enaka krušni peči, zato pisen
dnevnik v minimalkah. Kje so cve
toči bregovi dežel faraonov, ki so
pred, tisoč leti napravili iz tega pe-
ska eno najbolj rodovitnih pokrajin
Treba je bilo samo nekaj neumnili
rimskih glav in nekaj stoletij, da jt
delo stotisočev padlo v pesek, kai
je še danes, svet brez koristi, ki j(
odveč! Na 60'km smo obstali v ka
nalu, ker se je zagozdil čistilni ba
ger. To se zgodi enkrat letno in s«
veda nam. V odmoru smo preplava
kanal na azijsko stran in zagazili
rumen puščavski pesek skoraj kil(
meter daleč. Zanimiv pogled na go
in bose postave sredi pustinje,
lepši nazaj na kolono ladij, zde
se je, kot da so nasedle sredi pv
ščave. Zastoj v kanalu bo velja
Egipčane nekaj tisoč funtov, saj smi
ea prevoz našega Velebita izplar-'l
4000 ameriških dolarjev. j
Moskva jutri
Kakšna bo Moskva čez 20 let? Na
to vprašanje odgovarjajo nekateri
strokovnjaki takole:
Cez nekaj let bo zaključena rekon-
strukcija meslnega s"ed šča. Sredi-
šče bodo razšjrili in zamenjali stare
zgradbe z novimi. 1980. le:a bo pri-
šlo na vsakega preb valca glavne-
ga mesta 15 kvadratnih metrov po-
vršine.
Mesto, bo dobilo tudi nove vrste
prometa, med drugim enoiirno že-
leznico in helikopterske proge. Raz-
širili bodo Moskvorečni vodni si-
stem, ki bo zajel tudi kanal Moskva-
Oka.
Na območju parkov in gozdov in
izven njih pa bodo zgradil; nove ho-
tele in podobno.
Elektronska avtostrada
v Ameriki gradijo elektronsko av-
tomobilsko cesto. Kakor kaže slika
(levo), bo cesta prepredena z brez-
številnimi pravokotniki iz žice, dol-
žine avtomobila, razen tega bo pod
njo speljan kabel kakor tudi veriga
detektorjev s tranzistorji. Avtomo-
b 1 bo nad vsakim pravokutnikom
proizvedel električni signal, ki bo
služil najrazličnejšim namenom,
vključno ustavljanju. Kabel bo da-
jal stalni signal, ki bo posebno
opremljenemu avtomobilu (desno)
omogočal stalno varno razdaljo od
avtomobila, ki bo pred njim ali za
njim — ne da bi bil za to potreben
šofer.
Mačka
in
mis
Kako delujejo posebni električni
impulzi na možgane dobrodušne
mačke in predvsem, kaj bo ob takih
impulzih storila mačka, ki ima pod
seboj prav tako dobrodušno miš? Na
to vrašanje so' skušali odgovoriti v
newyorskem Psihiatričnem inštitutu,
od koder ie posnetek.
Medtem ko prikazuje posnetek
zgoraj prijateljski par, prikazujeta
spodnja dva posnetka učinek dveh
različnih impulzov. Prvi (v sredini)
je povzročil napad mačke na miš.
drugi (spodaj) pa prav narobe —
strah mačke pred mišjo.
Noti traktorli
v Sovjetski zvezi delajo poskuse
s traktorji, ki se gibljejo v elektro-
magnetnem polju, upravljajo pa jih
s pomočjo radijskih valov.
Sodelavci Zveznega znanstveno-
raziskovalnega inštituta za elektri-
fikacijo gospodarstva si še niso na
jasnem, če bo lahko tak traktor ob-
deloval tudi v.nograd ali plantažo
čaja. Tu bi bilo spričo posebnega te-
rena traktorista težko zamenjati s
tehnično napravo; tudi bi tak trak-
tor težko usmerjali po brazdi. Toda
če bi v žice, s kater.mi so zvezane
vinske trte, spustili električni tok, bi
se okrog njih napravilo elektromag-
netno polje. Na traktor bi namestili
posebno napravo, s pomočjo katere
bi se v tem polju lahko gibal.
V tem smislu so zdaj skonstruirali
traktor in mu vgradili tudi posebno
napravo, ki usmerja traktor do cen-
timetra natančno. Z novim traktor-
jem bodo uspešno obdelovali tudi
plantaže čaja — tako da bodo pod
njimi napeljali električne žice.
Zakaj imajo
kovanci
nazobčan rob
Pa res. Zakaj neki?
Morda zato, da so lepši?
Ali zato, da se jih da laže prijeti?
Prvo in drugo je že res, toda ne
najvažnejše.
V srednjem veku je bil denar sre-
brn ali zlat. Na obeh straneh so ko-,
vanci imeli vtisnjene simbole vred-
nosti in izvora. Zlato je bilo kot
plačilno sredstvo priznano povsod in
ljudje so ga začeli krasti, ne da bi
jim mogel kdo kaj očitati.
Bankirji, ki so bili prvotne zlatarji
in zlatokovci, pozneje pa že oboga-
teni trgovci, so vedeli, da vsakdo ne
tehta kovanca, ki mora imeti za svo-
jo vrednost ustrezno težo. Začeli so
kovance ob. robov;h . pilit,, da - so-
kradli neopazno. Kovanci so se
manjšali, zgubljali svojo vrednost.
Toda domiselni tatovi niso mogUi pi-
liti kovancev po površini, ker bi po-
škodovali vtisnjene simbole, zato so
se lotili robov'
Znameniti fizik Isaac Newton
(1643—1727) je bil takrat uprav.telj
angleške državne kovnice denarja.
Domiselni učenjak je roparjem, ki
so stružili zlate kovance, stopil na
prste tako, da je daT izdelati denar
z nazobčanimi robniki.
To obliko je denar ohranil do da-
nes, čeprav na osnovni vzrok pozab-
ljamo, ko ugotavljamo, da je dan-
današnji kovanec pač zato tak, da
je lepši in priročnejši.      Krašovec
KORINT - mesto razvrata
(Okrog 350. leta pred našim štetjem je bil Korint najrazvratnejše mesto y zgodovini.)
Nemara se nikoli v zgodovini ni
nobeno mesto v tolikšni meri po-
svetilo umetnosti ljubezni kakor Ko-
rint. Od njegovega nastanka v dobi
Homerja pa do 146. le^a pred našim
štetjem, ko so ga razdejale rimske
legije, je v njem cvetel.razvrat.
V Koriniu je bila želja za telesni-
mi nasladami toliko kot religija.
Trgovsko izredno bogato mesto je
tekmovalo z Rimom, Atenami in
Kartagino. Na visoki planoti se je
dvigala velka trdnjava — Afrodi-
tin hram, obdan z veličastnimi ko-
pališči ali kopalnicami, po katerih
je mesto slovelo daleč naokrog. Tr-
govske zveze z Malo Azijo so Ko-
rintu prinesle nekaj orientalske kul-
ture.
Arheologi so pri izkopavanjih v
Atenah odkrili zgradbe, za katere so
prepričani, da so bile namenjene
bordelom in javnim hišam.
Razkošno nočno življenje Korinta
je znano iz stare grške literature in
kronik; o njem govori celo poglavje
Biblije — poslanica apostola Pavla
ki je v celoti posvečena krščanom
Korinta, češ naj se izogibajo nemo-
rale.
Cez dan so se premožni Korint-
čani trudili, da bi si pridobili čim
več denarja, ki bi ga lahko ponoči
zapravili. Za to, pravijo arheologi
je bilo več ko dovolj možnosti.
Razvratno življenje Korintčanov
je bilo osredotočeno na prostoru, ki
je obsega! 160-krat 26 metrov. Po
sredini so bili bronasti kipci, prave
mojstrovine, ki so jih kasneje od-
nesli rimski osvajalci; v ozadju pa
se je' dvigala najimpozantnejša
zgradba stare Grčije. Zgrajena je
bila iz kamna in dekorirana z mav-
cem. V spodnjem delu je bilo 33 go-
stiln, v.zgornjem pa dolgi hodnik, s
katerega so vod'la vrata v male so-
be. Vsaka gostilna, je imela po dve
sobi in v vsaki prvi sobi je bil, 13
metrov globok vodnjak, ki se je spu-
ščal do potoka s hladno vodo, kjer
so shranjevali hrano in pijačo za
vse epikurejske okuse.
Prva skrb bogatega Korintčana je
bila, da je vodnjak napolnil z izbra-
no hrano in vinom in potlej, da se
je umil in očedil. V veličastnih ko-
palnicah, okrog katerih so postavili
zgradbo, so mu stregli sužnji, moški
in ženske. Ko si je nadel čisto oble-
ko, je zaklical: Pripeljite mi ženske!
Zgoraj je bilo na razpolago okrog
1000 igralk, ki so se posvetile Afro-
diti, boginji mesta. Te Afroditine
svećenice so skrbele za zabavo in
jih ni mogoče vzporejf.ti s prostitut-
kami moderne dobe. Cene, ki jih je
bilo treba plačati zanje, so govorile
v prid starega korintskega pregovo-
ra, ki pravi: Nima vsakdo toliko de-
narja, da bi lahko šel v Korint.
Korintske igralke so igrale na fru-
lo iz slonovine. Nekaj teh fruì so
našli pri odkopavanjih na dnu vod-
njakov. Med ostalimi predmeti so
našli v bližini gostiln posodo za me-
šanje jedač in pijač, kozarce idr.
s posvetili ljubezni, življenju т
zdravju.
Kaže, kakor da so Korint privedli
do propada njegovi »grehi«. Ker so
ga najprej zasedli Makedonci, je
Korint zaprosil za pomoč Rimljane,
da bi si spet priboril svobodo. Toda
ker so Rimljani vedeli za njegove
tajne zveze s Sparto — sovražni-
kom Rima, so ga 146. leta razdejali,
posekali glave večini prebivalcev,
ženske in otroke pa poslali v rimsko
suženjstvo. Čeprav je Julij Cezar
kasneje mesto zopet obnovil, le to
ni nikoli več doseglo prejšnjega si-
jaja.
Šivalni stroji, {(olesa,
električni štedilniki
in lestenci v bogati izbiri