GLASNIK SLOVENSKI.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežič.
Št. 5. V Celovcu 1. septembra 1858. 2. zv.
Stvarjenje.
(Iz Ovidija met I. — Poslovenil M. Kračmanov.)
Ko še ni morja, dežel ne, ni bUo vselcrovnega neba, ,      .V celem okrogu en sam le obraz je imela narava, Kaos mu bilo ime je, sirova nevréjena gruda, Zgolj neveljavna težina in skup nanošene v eno Semena sprotne stvari, ne prav ne združenih dobro.   * *      Svetu delil ni Titan dozdaj še žarnega svita, . i
Tudi še Feba rasoo ni novib obnavljala rogov, Ino v ozračji razlitem okrog ni visela zemlja Z lastno se pezo držeč; tud' Amfitrita okoli ' »  Dolgega roba dežel še rok ni stegala svojih. ..   ¦  Tam kjer bila je zemlja tistam, bil zrak ie in voda, . .. ,    ,.•   Zemlja ni bila za stan, ni bila za plavanje voda. Vse si je bilo nasprot, ker v enem in istem telesu Mraz se boril je s toploto, z mokroto borila se suša. Trdo borilo se z mehkim, neteža borila se s težo. v . Ta pa prepir poravnal nek bog je in boljša narava;
Zemljo je del od neba in vodo je ločil od zemlje, Ločil soparni je zrak, odbravši od čistega neba. Kader je to razozlal in otel iz slepe te zmede, Strnol je zložno na mii-, karkoli razločal je prostor. Moč ognjena netežna na nebo je švignola kviško. Ino v trdnjavi naj viši za stan si odbrala je mesto; Precej za njo je pa zrak, če se gleda na težo in prostor. Zemlja gostéj' od obeh pritegne prvine si težje. Lastna jo teža potlači nazdol in obtečna mokrota Sedla na zadnji je kraj in utrjeni krog je oblila. Kader je tak razložen nanos kdor bodi si bogov >¦
Spravil na red in odelil, zravnal odelivši ga v ude, Zemlji podobo je dal, naj sprvega oble velike. Da bi povsot, da bi bila od vsake jenaka si strane. Potlej je morje razlil in velel ga naduvati vetrom, Ter mu velel, da obda bregove okrožane zemlje. Studence še je dodal in močire in jezera šime. Reke nazdol tekoče ovil je v pretoke krive, Kterih požira jen del koj sama razločne po kraji ;
V morje jen del jih vali se in tam sprejete v okrožji Prostiše vode tepo namesto porečja pomorje.
Ih da planjave sprostro se, velel je, in znižajo doli, Z listjem da log se odene, da gore se dvignejo kamne. Kakor se nebo deli na desno v dva pasa in ravno
V toliko z leve strani, in toplejši od onih je peti,
Glasnik 1858 —II, zv. 6
78
Ravno na tolik odštev razređil zaprto težino
Skrbni je bog, in zemljo deli tnd' toliko pasov. ^
Srednji je vroč in zatoraj na njem ni bivati možno; Dva sneg debel pokriva in toliko jih djal med oba je, Tema podelil je v dar sredino vročine in mraza.  Zrak nad njima leži, ki je toliko težji od ognja, ' Kolikor vodna težina je loža od zemeljne teže; Ondi velel se je meglam in ondi se vleči oblakom, Ondi da vsede se grom, ki srca bo stresal človeške, Ino so strelami vred še mraz delajoči vetrovi. Al ki ustvaril je svet, ni vetrom izročil popolno Zraka v povoljno oblast ; še zdaj se jim komaj ustavlja, Dokler ima si za piš svoj vsak pokrajino drugo, Da ne poderejo sveta; tak jako so bratje nezložni. Ever je šel k Aurori tu tam v Nabatéjske dežele, Persido šel je do gor, ki strme pod jutranjim solncom, Bližnji Zefiru je zahod in bregi, ki greje jih solnca Zapadajočega žar ; odbral si je Boreja grozni •
Scitjo in severno stran ; na sprotno pokrajno pak Avster y Z vednim oblačjem prši in rosi neprenehoma z dežjem;
Vrh teh eter je djal, ki cist je in nima je teže
In ki popolnoma prost je vsake pozemeljne grampe, ' ' . *
Komaj da ločil je tak vse uarazno v meje gotove, .       ¦
Ze kar zvezde začno se po celem užigati nebu,
Dolgo ki skrite drže jih tista je tlačila gruda.
In da ne bil bi noben kraj prazen stvari mu primernih,
Imajo v last si bogovi zvezdišče z nebesnim oblokom ;
Voda bliščečim za stan se v podar je odstopila ribam,
Zemlja dobila je zver, in prejel zrak lahki je ptice.
Ali svetejše od teh, za visok um bolje premožne v
Manjkalo le je do zdaj še stvari, ki bi vladala druge,        •      -y
Kar se je človek rodil; al iz božjega semena stvoril "
Njega je stvarnik reči, ki začetnik je boljšega sveta,
'«* Ali je nova, ta hipec od etera ločena zemlja
. Morda zadržala kaj še semen sorodnega neba,
Ktero je Japetov sin, zmesivši jo z vodo potočno, ' '
Lepo zobrazil bogovom na lik vesolstva ladavcom.
Druga žival pripogno navspréd le gleda na zemljo.
Ali človeku je dal pokončen obraz in na nebo
Gledati mu je velel in pogled povzdigati k zvezdam.
Tak se odela je zemlja, dozdaj brezlična in groba,
Vsa preobličena v nove neznane podobe človeške,
T i 1 k a.
(Konec.)
Vse gre po sreči, si misli Tilka, ko se okoli sebe ozira, in nikjer nikogar ne zagleda; vender ker je le mogoče, da bi na koga naletel, ruto, ki mu je še vedno iz žepa mahala, popravi, to je, skrije jo vso v žep, ker sama misel, da bi jo kdo vtegnil viditi, mu že kri v lice sili. Kolikor bolj vas za sabo pušča, toliko ložje diha, in kmalo spet sereno stopa in ne pazi več, da bi na kakšen kamen ne stopil,
79
z eno besedo, ne straši se več pred glasom lastnega koraka. Zdaj Tilka še le začne čutiti svojo veljavo ; pervikrat čuti, da ima pravico, početi, kar drugi ljudje; saj se gre tudi ženit, kakor imajo drugi navado. Z nekakim ponosom, kakor bi čutil enakost vsih ljudi,  potegne pipo iz žepa.  Pred odhodom nas je Tilka res nekoliko goljufal. Tako na skrivnem je pomuzal eno pipo, katere oče navadno niso zabili, in si je iz lonca pod klopjo nekoliko očetovega tobaka posodil, ter ga v pomanjkanji mehurja kar v žep stisnil, da vsega tega popred kar ničesar nismo zapazili. Tilka sicer še ni nikoli kadil, pa saj se tudi nikoli ni šel ženit. Da pa pipa veliko k doveršenemu možu pripomore, tega je bil tako prepričan, da smemo upati, da mu nihče njegovih prijatlov tega ne bo ometoval. Kakor smo tedaj rekli, on vzame pipo v levico, s desnico pa prinese pest tobaka iz žepa. Da bi jo bil tako ročno in neskerbno natlačil, kakor njegov oče po navadi, tega ne morem zagotoviti radovednih brav-cov; omeniti pa jim moram njegovo ženialno misel, da je namreč, tobaka ne stresati, slamnik deržal pod pipo in jo tako brez potrate napolnil — misel, katera v ekonomičnem obziru gotovo zasluži, da bi se po časnikih razglasila in priporočila vsem mladim ljudem, ki si kot začetniki v kadenji mehurjev še niso preskerbeli.
Hudi oblaki dima so se jeli dvigati iz Tilkatovih ust. Dasiravno je usta odpiral tako pogosto in na široko , da bi bil gotovo ves dim lahko se dvigal iz ust proti visokim nebesom, je vender pogosti Tilka-tov kašelj naznanoval, da ga je nekaj svojo pot zgrešilo. Tudi kihnilo se je Tilkatu včasih. To je dobro znamnje, si je on mislil, ker to, pravijo, je gotovo znamnje, da se zgodi, na kar človek misli.
Tako v čutu doveršenega možaka koraka Tilka naprej ; vogle rute, ki jih je v vasi skril, zopet pokaže iz žepa in slamnik bolj na stran glave pomakne. Se enkrat se pazno ozre na obe strani po cesti, in nikjer ni žive duše čutiti. Pripogne se in pobere kamen. Če zadenem ta hrast, si misli sam pri sebi, pa mi bo vse po sreči steklo. Nameri na debelo drevo, katero si je za tarčo izbral, pa v tem hipu mu zobje popustijo pipo, in roka, ki hiti pipo lovit, je kamen zanesla deleč od zaznamovanega hrasta.
Zdaj nič ne velja, pravi Tilka, zdaj pa, če unega-Ie v treh bar-tih zadenem, (zbere si drug hrast) pa bom dobro opravil. Verze, pa zgrešil je drevo ; še enkrat, pa zopet ga ne zadene. Med tem se je hrastu že tako približal, da mu roka ni mogla več zanesli. Verze kamen vanj, da votlo zagromi, ga pobere še in še, in ga buta ob hrast. To ga nekoliko pomiri, akoravno mu vest očita, da bi bil moral zmi-rej na enem mestu ostati. Vender iz novega vedeževanja pričenjati noče, pregovarja se, da je to tako prazna, in če bi le vtegnilo kaj pomeniti, je pa v tretjo vender zadel drevo in potem še večkrat za-poredama.
Gozd se začne bolj svetiti, in na prijaznem griču ne več deleč se pokaže P— ška cerkev.   Neznana moč je morala biti v tem po-
6*
80
gledu, ker Tilkatova pipa se ga tako zboji, da se, čeravno tobak še ni do dna pogorel, vender zdajci skrije v žep. Ta zgled boječnosti posname tudi ruta, ki je le po hosti imela toliko serčnosti, gledati iz žepa. Tilka strese tobak, kar ga je bilo še v žepu, po travi, pogleda še enkrat materni dvajsetici, ji dene potem vsako v en žep in koraka proti P—. Včasih se ukrade roka iz žepa, kjer je dvajsetico stiskala in poteguje kviško hlače, ki vender svojeglavno kmalo nižje zlezejo. Kolikor bolj se Tilka P— približuje, toliko tesneje mu je pri sercu, in dasiravno si takrat, kader si je svest, da ga nihče ne čuje, poskuša z žvižganjem ali celo s petjem serčnost dajati, se vender na njegovem globokem dihanji pozna, da ta pripomoček ni tako gotov zoper boječ-nost, kakor orehove lupine zoper nahod.
Pahovčeva hiša stoji poleg ceste, nji nasproti pod, za podom se razprostira vcrt. Jaz imam o važni reči z vami govoriti, si ponavlja Tilka, in stopi za pod , da bi se pripravil za zadnjo odločno stopnjo. Pogostoma kuka iz svojega zatišja proti veži, odkoder se govorica sHši. Precej priletna ženska, da se ne zlažem, Tilkatu namenjena nevesta, ga je s praga že nektere krati zapazila, ko se je po malem pokazoval. Tilka že hoče stopiti proti hiši, kar se njegova nevesta zopet prikaže na pragu, in njega viditi, z veselim krohotom skoči nazaj v vežo. Tilka obstoji , in le nektere njenih besedi ujame : En tuk neumen — široke hlače — to so bile besede, ki Tilkatu kri v lice prisilijo. Ne posluša dalje, ne stoji, ampak beži po poti, odkoder je prišel. Ne sliši združenega smeha Pahovca, njegove žene in hčere, ki s praga gledajo za njim in se za lakotnice prijemajo. Neumen — široke hlače — te besede mu brenčijo po ušesih in ga pode kot zdraženi seršeni vedno dalje od Pahovčeve hiše.
Jaz nimam druzega pristaviti, kakor besede starega Rimljana, da namreč „in magnis voluisse sat est", ah kakor je Tilka poznej včasih to poslovenil: Za eden las je manjkalo, pa bi se bil oženil!
Pripovedke iz Martiniverha.
(Zapisal J. Tušek.) 1. Od bele kače.
Kdor lovi v nedeljo ribe, se mu zgodi prav lahko, da izleče namesto postervi dolgo kačo izpod skale. Pa kaj, saj kača ne more pičiti v vodi, kakor pravijo. Ko bi tudi pičila, bi pa strup zagovoril stari Gaber. Ko bi pičila pa bela kača, bi ves stari Gaber ne pomagal nič, umreti bi mogel človek !
Kakšina je pa bela kača? — Dolga kot hlod, prebiva po hribih med skalovjem in prav lepo žvižga. Nekdaj, ko je bilo še veliko kač, ki so ljudi nadlegovale, so jih poklicavali. Če je bila pa bela med njimi; gorje mu, kdor jih je bil poklical !
81
Kako se pa pokličejo kače ?
Bom povedal, če te mika poskusiti!
Naredi devet germad na kakem hribu; v sredo vsake germade postavi visok steber. Potem zažgi germade, na deveti steber pa sam splezaj. Se ve da, poprej si že pripravil si pišahco, ki ima tako moč, če zaberlizgaš nanjo, da prispejo vse kače iz druzega hriba k tebi. Splezaj tedaj na deveti steber in zapiskaj na pišahco. Vzdignile se bodo vse ^ kače v druzem hribu, priletele k tebi, počepale v ogenj in poginile. Če bi bila pa bela med njimi, bi se ti oglasila koj, priletela po zraku in te s stebra pahnila v ogenj.
Zato se jih pa tudi ne upa poklicati nobeden.
Se ve zdaj tudi ni treba, ko je malo kač !
Pravijo, da je bil prederzen pastir, ki jih je bil poklical. Pa, joj, bela kača se oglasi; zasliši se strašno veršenje v druzem hribu, za tem žvižganje, da je letelo skoz ušesa. Kača prileti, buti v pastirja in ga telebi v ogenj, kjer je revno poginil.
Rajnki Kolavza jo je tudi vidil leteti belo kačo, ko je pasel koze ene nedelje do poldan. Nad njim je letela in tako mahala z repom, da so padah na tla hrastovi. Koze so pa teptale z nogami in v tla rile z glavami. —
Kerstne navade Slovencov okoli Celja.
(Spisal K. Ripšl.)
Hitro po rojstvu nese otroka babica h kerstu; spremljate jo sploh dve priči, mož in žena, ki ostaneta boter in botra večidel vsem otrokom ene hiše. Predenj otrok kerščen ni, mu mati le malokdaj da sisati zavoljo prazne vere, da tako otroče, ki pred kerstom sisa, celo življenje ostane netočno in nikdar sito ni.' Pa tudi po prejetem sv. kerstu revni červiček dostikrat dolgo še strada maternega mleka, ker botri, babica in cerkovnik pogosto do terde noči posedajo v kerčmi ter se gostujejo. V kerčmi se napiva zdravička za zdravičko na ^dobro sreco in zdravje" častivrednega gospoda kerstnika, na zdravje staršev, botrov, novokerščenega otroka, njegove cele žlahte, babice itd. Pri vsaki zdravički se pristavi še kak smešen nagovor in na zadnje tudi nikdar ne pozabijo, izprazniti firkelj „sentjanzevca''. Tako obnašanje je že mnogo nesrečo nakopalo otrokom.
Črez teden dni — na osmi dan po rojstvu — pošlje botra materi „pogačo", tO je velika hleba belega, kruha enega maslenega, enega pa navadno pečenega iz same pšenične moke, po tri čevlje širokega in pol čevlja visokega; babica pa in vsako poprejšnih otrok dobi eno štruco. Dekla botrina ali ktera pogačo prinese, dobi dobro jesti in piti, za pot pa narraanj eno sreberno dvajsetico, kos maslenega kruha, da nese botri okušat, kako kaj peči znajo.
82
Za križemnik dobi otrok pri kerstu par vatlov belega kupljenega platna za srajčico ali pa dva vatla tankega parkala, materi za prazne rokavce.
Od poroda do vpeljavanja popije porodnica eno ali tudi poldrugo vedro boljšega vina; in clo narborniši lastinar, če mu tudi celo leto sodi po kleti le pojejo, skerbi kolikor mogoče, da njegova žena po porodu vina ne strada. V tem času porodnica ne je z drugimi pri eni mizi, temveč sama posebej, in narbolje ko more; tudi ne dela nič razun kaj malega v hiši, zakaj dokler ni v cerkev vpeljana, ne sme iz hiše črez prag, če noče od domačih in od sosedov nazaj zapodena aU clo pokregana biti. Prazna vera pravi, da tako hišo rada strela ali ogenj, ali kaka druga nesreča zadene, ali tudi, da toča v takem kraji rada pobije. Ko bi se pa kaka porodnica pred vpeljavanjem pre-derznila, k sterni (štepihu) ali k studencu po vode iti, bi vsa soseska nad njo prihrula, in z velikim vrešam, preklinovanjem , clo še s te-penjem hi jo v hišo nazaj podila; imajo namreč Slovenci v našem kraju prazno vero, da taki oskrunjen studenec potem vsahne, in nikoli več vode nima.
H vpeljavanju babica mater spremi in pomaga otroka nosili. Med opravilom sv. maše derži mati otroka na rokah, in od darovanja do povživanja gorečo svečo v rokah ima, katero potem tako pogasi, da se še zlo kadi, in s tem dimom mati hitro otroka podkadi, „da ga potem božast ne tare." Po dosluženi sv. maši gre mati z otrokom okoli velikega oltarja, kaki groš alj dva v škrinco daiuje, in peterka zadej na oltar trikrat z glavico deteta ,   „da ga nikdar glava bolela ne bo."
Se ve, da potem še kerčmo poiščejo, kamor tudi cerkvenega služeja pokličejo, da „enkrat" pije, in mu večidel kak kos „pogače" prinesó.
Na velikonočno nedeljo po juternem sv. opravilu, obiščejo otroci svoje botre, jim „vesele praznike" vošijo, in „pisanko" dobijo ; namreč vsako en kos „žegna", to je: od blagoslovljenega kruha, potice, kolača, mesenine, k!obas, hrena in jajc. Premožniši botri dajo tudi še vsakemu eno svitlo sreberno dvajsetico (žvižgavko), in namesto jaj-ceta, eno pomarančo.
Popotovanje po Bosni. II.
Bosniška cesta. Posavski kraj. Zaimbeg in njegovi dvori. Lipše polje, Lievcanica in Lievče polje. Reka Verbas. Piškorci, Jakopovac. Dvor Saliage  Ibrišagica. Kla-šince.   Soževa kerčma. Bukovica. Reka Dragocin in polje.  Selo Derviši. Kercma lepe Vide, Banjeluško polje.
NaroČil sem voznika , da naj pride drugi dan ob šestih zjutraj, pa sem moral še eno uro čakati, preden sem ugledal voz na turški
83
skeli (ladjišču). Ko prideva čez Savo z mladim B . . . čem do voza, vprašam voznika Omera, zakaj je zakasnil; ali on prav po turški ne odgovori ničesa, vzame našo robo, jo verze, na voz, ki je bil čisto lesen, pokaže iz sena narejen sedež, in ko sva bila na vozu, skoči tudi on, verze na vskriž noge, požene z bičem konja in polagoma smo šli po blalu in grabnih do turške Gradiške. Ko preplavamo mlake, ktere kinčajo mestne prostore gradiške, pridemo na posuto cesto , ki derži cele pol ure čez veliko močvirje in občinske pašnike. Naredil je to cesto sedanji gradiški mudir , ne vem zakaj in komu v čast. čez pol ure pridemo spet na staro bosniško cesto ter smo spet morali skakati po grabnih in plavati po mlakah. Sem tertje je bil tudi kak lesen most za silo, brez deržajev na straneh, veci del pa so grabni, kakor jih je dež skopal, da konji morajo do trebuha gaziti, potnik je pa vesel, da mu ni treba ž njimi vred plavati.
Ko pogledaš okoli sebe, ne vidiš druzega kot puste gojzde in zapuščene gaje, po klerih sem ter tje posekana drevesa leže. Tu paso otroci ali ženske svojo meršavo živino, pa se koj poskrijejo, ko zagledajo človeka. Stopivši iz gojzda prideš na veci del neobdelano polje in na livade, z germovjem in teršjem pokrite. Povsod je zemlja od dežja skopana in izrita, hiše pa ni viditi ne na levo ne na desno. Čez eno uro pridemo do sela Rovine, ktero se zlo vleče, ker hiše stoje po pol ure ena od druge. Za Rovinami na levo od ceste stoje Zaim-begovi dvori t. j. turško precej veliko poslopje. Srečali smo enega pjiprosto oblečenega Turka, ki se je sprehajal po cesti ne daleč od teh hiš. Se pogledal nas ni, ampak v tla glede je šel memo nas. Bil je tanke in visoke rasli. Voznika vprašam, kdo da je ta in odgovori mi kratko: to je Zairabeg. Ta je bil pervi spahija, ki sem ga vidil v Bosni, pa ni bil preveč podoben begu ali po našem grofu.
Prišli smo potem na polje Lipše, kjer smo turška vozova z robo nabasana srečah. Naš voznik Omer je poznal ptujce in eden zmed njih je začel Omera v šali pretepavati. Iz vsega serca se je smejal in v vsem ponašanju kazal slovenski značaj. Omer pa udari po konjih ter smo šli spet čez grabne in luže do reke Lievčanice. Voda je bila most pobrala in morali smo plavati čez reko. Začenja se tukaj Lievče polje, blizo je vas Verbas s širokim verbaškim poljem. Streljal sem jastrebe in divje golobe, kterih je tukaj cele trume. Na levo od Verbasa stoji selo Piškorci, na desno Jakopovac. Bhzo od tod je pohišje bogatega spahija Saliage Ibrišagiča. Kakor vse turške hiše, je tudi to poslopje prav prijazno, kar se od rajinih hiš (kristjanskih) ne more reči. Memo sela Klašince smo prišli v kerčmo starega turčina Sože. Tu ostajajo vsi potniki, ki gredo v Banjeluko ah nazaj v Gradiško. Mnogo sem uže bral o turških kerčmah , ah dozdaj še nobene vidil nisem. Blizo pridši nisem vedi!, komu bi se bolj čudil, ali hiši, to je kerčmi, ali smradljivi nesnažnosti okol hiše. Kakor majhen otočič, je obdana z globokim blatom, in ko stopimo iz voza, nas začne tropa
84
psov pozdravljati, Kmalo sem vidil kerčmarja Sožo s sinom ali vnukom sedečeg-a pri ognju in blizo ognjišča dva nemca t. j. nema in gluha kmeta. Ko so me- zagledali, so vsi ustali. Stari Soža, pošten obraz, mi poda stolič, naj se nanj usedem. Pozdravil sem jih z „po-mozi Bog" ; ali oštirjevo pervo vprašanje je bilo po običaju bosniških Turkov „kako si?" — odgovorim: „dobro" čez malo časa začne spet vprašati „kako još?". Nisem še razumil tega vprašanja, ali kasneje ko sem od toliko turkov slišal, sem zvedel, da s tim hoče reči: kako so moji doma? kako žena, otroci, prijatli itd. ker žene ne spomni nikdar turk. Ko sem se na stolič usedel, sem pogledal po hiši. Gorel je ogenj pred nami na ognjišču, na kterem so kavo požigali. Po tleh so bile storije mesto preprog (tepihov), druga hiša je bila vsa prazna, samo eno korito je bilo polno soU za prodaj. Kmalo za nami pride turški potnik po imenu Huso ter pozdravi kerčmarja po turški: „Selam Alejkum", po tem pripoveduje, da je nesel list v Banjeluko nekemu V .... u, mojemu prijatlu, ki še ne pojde v Sarajevo, ker čaka nekega prijatla; na to mene nekako zvito pogleda. Bil je Huso zvita buča, polna muh in začel je mutcama zlo nagajati. Prišla sta še dva kristjana iz Zagreba, kamor sta svoje prešiče gnala in dobro prodala.
Bošnjak, turk in kristjan, je bister in pameten v pogovoru in njegov jezik lep in oglajen ; obnašanje je sicer sirovo, pa odkritoserčno.
Ko smo opočili, smo šli ob reki Verbas. Vse je zapuščeno, le po hribih se vidi kaka džamija (turška cerkev) kakor beli duh na samotnem pokopališču. Pri selu Bukovice teče potočič enacega imena, malo dalje spet drug potok Dragočin na širokem polju enacega imena. Okol majhnega sela, blizo od tod, po imenu Derviši je polno čed ovac in kmalo smo bili spet v kerčmi pri lepi Vidi.
Čez tri ure smo prišli na banjeluško polje. Pota derže sem ter tje vse na skriž, ker vsak voznik vozi kakor se mu zdi in mu bolje kaže. Pred nami je stala Banjeluka s svojimi 42 džamijami, med kterimi je naj veča Feradija, zidana okol 1576. leta od poturčenega Ferhad bega. Zidal jo je z dnarjem, ki ga je dobil za odkup od vjetega grofa Auersberga. Sam odkup je vergei 30.000 cekinov. Mesto se vleče pol drugo uro na obeh straneh reke Verbasa; za mestom se vzdiguje lepa planina Osmača ali Osmina.
Ostal sem v Banjeluki pri svojem starem vojaškem prijatlu in sedanjem konzularnem agentu Milenkoviču, kjer sem dobil svojega prijatla A. V. U. V svojem živlenju nisem želel iskreniše dobiti prijatla, kakor ravno tukaj. Pozabil sem ves trud in tužni pot med svojimi prijatli.
Vulkanske moči.
(Dalje).
Ko je lava prikipela do kollovega roba, se razlije po hribu v dolino. Pa le pri majhnih vulkanih prikipi lava do verha, pri visočejih se
85
navadno razpoči žrelo in iz te razpoke pridere potem lava. Na teh razpokah se naredja iz izmečkov majhne kopice, ki so v zunajni podobi vulkanom podobne, le v velikosti so razločne.
Lava se po verhu kmalo ohladi in sterdi in časih na razpokam skorji že mah raste, ko iz razpok še vodeni sopar puhti; znotraj ostane pa lava še dolgo dolgo ognjena tekoča. Na Vesuvu se je še tri leta potem, ko se je lava razlila, vnemal les po razpokah. Na vulkanu Jorulo se je še čez 21 let po bljuvanji lahko smodka na lavi prižgala. Ognjeno tekoča lava se pod skorjo vedno naprej pomika, časih hitro, časih bolj počasi, kakor je svet za to, in vodeni sopar puhti vedno iz nje.
Pa ni misliti, da vsak vulkan lavo bljuje. Med zgoraj omenjenimi prikaznimi večidel lave manjka in komaj od tretjine znanih vulkanov se ve, da so lavo bljuvali. Vehko vulkanov je znanih , ki le vodo in. kamnje iz sebe mečejo, postavim „vulkan d'aqua", ki ima od te posebnosti tudi ime. Poglavitni del izmečkov je pa vender le vulkanski pepel, ki časih tako gosto pada, da se dan v noč spremeni. Leta 1822 je nastala 3 milje okoli Vesuva taka trna, da so mogli pri belem dnevu luči prižigati. Leta 1812 je padlo na otoku St Vincent tohko vulkanskega pepela, da je hitro vse pokril, tiči so padali izpod neba, živina je glada cepala, ker nikjer ni bilo viditi travice ali zelenega pe-resca; vsi ljudje so bežali iz dežele v mesto. Podzemeljsko hučanje je vedno grozneje prihajalo, pepel in pesek sta pokala po strehah, kot da bi toča bila. Vmes so padali tudi večji kamni, ki so posebno na pohištvih veliko škodo napravili. Celo na otok Barbados, ki je vender 16 milj oddaljen, je padal pepel. Že od dalječ so vidili ljudje, kako se vleče čez morje pepelni oblak kot cerna stena in kmalo je pokrivala gosta trna otok Barbados, da človek bele rute pred nosom ni mogel razločiti. Leta 1834 je razsajal majhni vulkan Cosiguina v srednji Ameriki in padlo je toliko pepela, da je bilo 35 milj na okoli popolnoma tma. Hudi veter je nesel pepel celo na otok Jamajka, 170 mili dalječ, in morje je bilo celo 225 milj dalječ potreseno z lahkim kamnjem, ki ga je Cosiguina iz sebe metal.
V bližnji zvezi z vulkani so potresi. Znabiti bo kdo rekel: Pri nas ni vulkanov in vender imamo časih potrese. Ali pomislimo, da imajo vulkanske moči svojo korenino v veliki globočini in da je podlaga naše zemlje terda, toraj lahko vodi potres od plasti do plasti. Tedaj tudi pri nas potres ni nemogoča stvar, akoravno nimamo nobenega vulkana za bližnjega soseda. V deželah, v klerih imajo cele verste vulkanov, so potresi vsakdanje prikazni.
Prebivavcom teh dežel so vulkani preroki potresov. Dokler vulkani ne mirujejo in vsaj vodeni sopar iz njih puhti, se ondolni prebi-
86
vavci ničesar ne boje. Ko se pa iz vulkanov jenja kaditi, jim je to gotovo znamnje prihodnega potresa. Zveza med vulkani in potresi se je prav dobro pokazala pri potresu nesrečnega mesta Riobamba, Ze več mescov se je neprenehoma kadilo iz vulkana Pasto, kar naenkrat, ko bi trenui, jenja dim 2. febr. 1797 in v ravno tem trenutku se je potreslo mesto Riobamba, ki je pa od vulkana 60 ur oddaljeno. V ravno tem letu so imeli na otocih, male Antile imenovanih, skoz osem mescov skoraj neprenehoma potres , dokler niso nemirni gazi najdli pot skoz vulkan na otoku Guadolup, kteri je 27. decembra 1797 neizrečeno divjal.
Če bi hotli natanjko zasledovati, bi prišli pri vsakem večjem potresu na omenjeni vzrok nazaj. Ozrimo se še na potres, ki je i. novembra 1755 Lizbono razdjal. Vesuv na Napolitanskem je bil od leta 1751 do 1755 posebno živ, v januarji je pa kar naenkrat prenehal in precej se je slišalo od več potresov. Bregovi okoli sredozemeljskega morja so imeli potres koj v februarji, v Perziji mesca jimija, na An-gležkem v augustu, nar strašneji pa je bil 1. novembra v Lizboni, ki nima nobenega vulkana v svoji okolici. V letih 1756 do 1758 je bilo slišati od potresov na Nemškem, Francoskem in Angleškem, Leta 1759 je hudi potres razrušil mesto Damask in kmalo potem, to je 29. septembra 1759 se je vzdignil v Mehiki nov vulkan, Jorulo po imenu in leta 1760 je Vesuv strašno razsajal. Potem je bil mir za en čas.
Tudi potres, ki je razdjal 26. marca 1812 lepo mesto Karakas, je bil v zvezi z vulkanskim bljuvanjem. Leta 1811 se je vzdignil otok Sabrina med Azorami, potem je bilo več manjših potresov na Antilih in v Mehiki : 26. marca pa je zaklenkalo mestu Karakas. Čez en mesec po tem je zdivjal vulkan St. Vincent na Antilih in po strašnem divjanju so se pomirile podzemeljske moči.
Potresov se razločuje več. Nar bolj navadni in nar manj škodljivi so tisti, pri kterih se zemlja zdaj dviguje, zdaj zfiižuje, kot valovi na morji. Kar je pri nas na Slovenskem znanih potresov spadajo mende vsi v to verste. Bolj nevarni so potresi, pri kterih se zemlja strese, kot bi se pod nogami zaloga smodnika vnela. Tak potres je razdjal v šestih sekundah Katanijo in v tem trenutku je pokopal 60.000 ljudi. Enaki potres je razrušil tudi že omenjeno mesto Riobamba ; veliko mertvih ljudi je visrgel na homec blizo mesta, več sto čevljev na kviško. Pri takem potresu se časih primeri, da se zemlja tudi v podobi vertinca stresa, in taki potresi so nar huji, pa so k sreči bolj redki. Poslopja, ki so dosti terdne, da jih pervi stres ne podere, tak potres popolnoma zasuče, drevoredi so po takem stresu krivi, na njivi, kjer je popred kmet pšenico sejal, najde zdaj rež, in kamor je krompir sadil, najde bob itd. Hišne orodja sosedov so časih vse izmenjene, tako da mora večkrat gosposka prepire za posestvo teh orodij razsojati.
* (Konec prihodnjič.)
87
Glasnik literarni.
* Pesme Jovana Ilica, Druga svezka. V novem Sadu 185 8. — G, IHc, eden mlajših serbskih pesnikov, se je serb-skemu narodu že s pervim zvezkom svojih pesem močno prikupil zato so tudi pričujoči plod njegove muze vsi z veseljem prejeli. Ees se nahajajo v drugem zs-ezku mnoge pesme posebne lepote in milino; posebno velja to o njegovih liričnih pesmih, ki so prav nježne in polne lepih misli. Pa tudi nektere epične so visoke cene ; le veČa pesem Mej rima djevojka i Dragisa Serdar, ki je spisana v meri narodnih pesem, so nam zdi nekaj preširoko razpletena, pa premalo izvirna, Semtertje bi se bila dala tudi kaka tuja ali manj Čista beseda premeniti z domaČim ali Čistejim izrazom. Sploh priporočamo te pesme vsakemu prijatlu zdrave lirike. Tiskane so s cirilskimi pismeni in lahko umevne vsakemu omikanemu Slovencu, Knjiga šteje 98 strani in velja 30 kr. sr.
* G. Dr, J. Bleiweis razglasuje v novicah, da misli na svetlo dati prevod slovečega Bossuetovega razgovora o občni zgodovini, ki so ga napravili vsem Slovencem priljubljeni gospod prost Verne, ako se oglasi toliko naročnikov, da so bodo splačali tiskarni stroški. Zato se vabijo vsi domoljubi in prijatli slovenskega slovstva, naj bi se naroČili na to zanimivo delo. Naročnina ne bo znesla čez 40 kr. in se ho plačevala šo le, ko bo natis že gotov. Naj bi se v kratkem oglasilo dosti naročnikov za tako imenitno delo !
* Mesca oktobra t. 1. začne v Pragi izhajati godben tednik, Dalibor imenovan, z mesečno notovo prilogo, pod vrodništvem E. A. Melisa. Obsegal bode ta časnik: pesme, povesti in humoreske iz življenja godčevskega, življenjepise imenitnih godbenih umetnikov, pevcev in pevkinj, metodične in krasoslovne sostavke o godbi in še več drugih zanimivih reČf in drobtinic. Priloga bode prinašala izvirne mu;^: zikalije za piano in druge nastroje, pesme, kvartete in kore, pa preludije in fuge za orgle od naj imenitniših skladavcov. Naročnina za mesce oktober, november in december iznaša s poštnino vred le 1 gld. sr. — Upati je, da bodo tudi naši učitelji in organisti, vsaj zavoljo notove priloge, segli po tem Časopisu.
* Ruski Časopis Mol va naznanja, da je rajni KirSj evski nekoliko let nabiral rusko narodne pesmi in jih večidel tudi za tisk priredil; ali nemila smert ga je prehitela v tem delu. Vsi, ki so vidili njegove zbirke, se Čudijo njeni popolnosti in raznoverstnosti nabranih pesem. Po njegovi smorti so prišle pesmi v roke njegovega brata, ki prebiva blizo mesta Orla v seli Buninu. Prijatel in pomočnik rajnega, Pavel Ivanovi č Jak uŠ k in, jih zdaj pripravlja za izdajo. Cela zbirka obsega 10 do 15 tisuc raznih pesem! Nadjati se je, da bode to dragoceno blago kmalo prišlo na svitlo.
88
* Ruski orientalisti v Petrogradu dajejo na svitlo : „Popolni slovar japonskega jezika, Burjatsko gramatiko, Kurdsko gramatiko dveh narečij, izpiske kitajskih historikov, preiskovanja Pekinškega duhovnega misijona, krestomatijo tatarskih narečij, prestavo EaŠad - Eddina in mongolskega letopisa, plse iztočnega oddelka arheologiškega družtva, aziatski sbornik in veČ drugih imenitnih del za zgodovino in jezikoslovje aziatskih narodov."
* V Kazanu je izdal ruski Orientalist N. Ilminski v izvirnem tekstu: Baber Hame ali zapiske sultana B a ber a. Sultan Ba-ber bil je pravi Turk ali Tatarin, čeravno mongolske kervi, naslednik Cingisov, v začetku mali knez v Turkestanu, potem obladavec Indije in osnovavec dinastije velikih Mogolov. Bil je Človek bistrega uma, politikar, pesnik, geograf in zgodovinar, ki je htel vse znati in vse razumeti. Njegovi zapiski so pisani prav priprosto in se morejo prispodobiti komentarjem Cesarjevim.
* Pervi zvezek za vse Slovane imenitnega dela Šemberovega y,Dejiny reci a literatury ceské^ , je bil povsod z velikim veseljem sprejet. Komaj jo minulo nekoliko mescov , že je bila izdava popolnoma razprodana. Kakor „prazke novine" naznanjajo, pride v kratkem drugi natis na svitlo, kar jasno pričuje o izverstnosti tega dela.
* Perva knjiga „srbskega letopisa" za 1. 1858 bo kmalo prišla na svitlo. Že bi jo imeli v rokah, ko bi se ne bile morale pervi dve poli vdrugie natisniti zavoljo — pravopisa, kterega je upotreboval g. vrednik. Temu naznanilu pristavlja „Sedmica": „Zopf'^ na ovoj strani „Zopf" na onoj strani, „Zopf" desno „Zopf" levo „Zopf" na sve strane! Ko če s nami!
* „Srbske novine" naznanjajo, da je že prišla na svitlo željno pričakovana „sroska sintaksa^, ki jo je spisal Dj. Daničić. Ime pisateljevo nam je porok, da bo to delo na vse strani doversene in izverstno. 1^
* V Karlovcu je na svitlo prišla, kakor naznanja Sedmica, knjiga „Duh naroda srbskog^, spisana po Jovanu Haciću. Razpada v štiri Časti; v 1. se govori o seliščih južnih Slovencov, v 2. o veri, jeziku in pismenosti, v 3, o življenju deržavnem, in v 4. o upravi. Knjiga šteje 119 strani in velja 1 gld. sr.
* Budimska „cerkovnaja gazeta" izhaja sedaj pod naslovom ^Cerkovnij vestnih dlja Rusinov avstrijskoi derzavi^. Tudi tako imenovana gradjanska cirilica se je premenila s staro ali cerkveno cirilico. Prej se je pisalo v velikoruskera narečju, sedaj pa v gališkoruskem, čeravno se je popred v ravno tem listu dokazovalo, da je uno narečje bolje zavoljo edinosti v ruski književnosti.
* Peta knjiga „arkiva za jugoslavensku povestnicu i starine"' se tiska v Benetkah in bo obsegala mnogo imenitnega blaga za zgodovino južnih Slovanov.
* „Magyar Neplap" je prinesel oznanilo, da se delajo v Košici priprave za izdavanje novega časopisa v Češkem jeziku?
89
* Aleksander Obolovski in Grigori Ščerbačev mislita ob novem letu ali Še popred osnovati nov časnik pod našlo vom j^NctTodnoe ctenic^., ki je namenjen prostemu ruskemu ljudstvu. Izhajal bo v dvamesečnih zvezkih.
* A. M. Grabovski je izdal v Varšavi na lastne stroške „Melodije nowszchych czasów." ,,ä,
Glasnik iz domačih in tujih krajev.
Iz Zagreba, 10. avgusta. K. Ž. — V sredo 28. julija se je na našem gimnaziju slovesno končalo šolsko leto 1857j8. Po dokončani službi božji se je zbrala šolska mladež v gimnazijalni dvorani, Akoravno je bilo grdo vreme in je neprestano deževalo, se je vendar nabralo mnogo odličnega občinstva. Ali kakor lani, smo, žali — tudi letos pogrešali ukusnega nakiČenja gimnazijalne sobane, Razun slike Njih veličanstva našega svitlega cara, ni zakrivala cvetlica, ne kitica, ne veuČec golicave širokih sten in pustega nastropja! Tukaj so se darila darilo in govori govorili v četirih jezikih, v hr%'atskem, nemškem, latinskem in grČkem. Kakor nam gimnazijalni program izkazuje, bilo je letos na našem gimnaziju 302 učencev, 42 manj od lani. Po verozakonu je bilo 270 katoličanov, 20 unijatov (zedinjeuih gikov), 9 pravoslavnih (nezedinjenih grkov) in 3 hebrejci. Po narodnosti niso v programu razdeljeni, vendar me je mikalo vedeti, koliko je bar Slovencev letos tukaj študiralo ; poedince sem jih toraj prešteval v re-darstvenem izkazu, ali samo 16 sem jih nahrojil, skoraj polovico manj od lani! Sploh so se vsi dobro obnašali v čast naši slovenski zemlji. Štipendije je imelo 31 uČeneov, 38 jih je pa v kardinalskem sirotišču (orphanotropiu) bilo, kjer po milosti našega svitlega kardinala vse zastonj imajo. Društvo za „podporu siromašne šolske mladeži" ima sedaj 1231 fl. 53 kr. sr, v premoženji. Podpiralo je letos 80 učencev, kterim je nakupovalo potrebnih šolskih knjig in drugih potrebšin.
Opomenuti še moram kritičnega dela našega rojaka in tudi na slovstvenem slovenskem polju znanega gosp. profesora F, Bradaška v letošnjem programu pod naslovom „der Kampf des letzten Arpaden Andreas III. um. seine Herrschaft, namentlich mit dem Harne Anjou, unter besonderer Berücksichtigung Kroatiens, Slamniens und Dalmatiens 1280 — 1301'^. Kmalo na prvi strani se spozna mojster, in resnično brez kritične preiskave bi bil program le pena, tako je pa jedro !
Kar nas je malo smutilo, je to, da je program čisto nemški; bar kaj malega bi se bilo dalo hrvatski napisati, da bi se bilo vsaj na videz narodnim željam zadostilo, pa ne!
Iz Reke, 20, avgusta. J, Bile. — Zadnjikrat sem bil Glasniku nekaj o šolah naznanil. Povedati vam moram danes, da bodo prihodnje leto v Reki glavne normalne šole vse v hervaškem jeziku osnovane; nemški in laški jezik se bo nek posebej, vsaki teden nek oliko ur učil. Gotovo je
9Ö
to prav in pošteno, da se bo v šolah vse v maternem jeziku razlagalo. V Reki, v pravem hervaškem mestu, se je dozdaj vse talijanski v nižjih šolah uČilo, domači jezik se je pa zanemarjal, da je bilo joj. Hvala Bogu, da so nekteri modri, domorodni gospodje za nauk domačega jezika skerbeti začeli! — Zeljno pričakujemo naznanil iz slovenskih gimnazij, vidili bomo, ako se je povsod na koncu leta tudi po domače govorilo. Upamo, da bomo iz vsake gimnazije brali kak dopis v slovenskih listih.
Pri nas je silna suša, in sladka nada kmetova, da bo letos kaj več ko pretekle leta pridelal, je zginila, ker vse mu je zgorelo. Se veča suša pa, ko v reški okolici, pravijo, da je okoli Volovskoga, Moš-čenic ino Lovrana. Če ravno skoraj vsak teden dežuje, pade vendar tako malo dežja, da vse niČ ne zda suhi zemlji. In veČ ko šest tednov je preteklo, da se niso tla dobro namočile. Pri vsi ti silni suši ni vendar tako vroČe,  kakor druge leta. —
* Dr. Fr. Rački, kanonik v Rimu, se obrača v Nevenu do vseh rodoljubov, da naj njemu ali vredništvu „Nevena" pošiljajo latinske in hervaške listine, posebno iz XVI. in XVII. stoletja, v obliki regest, ki jih on pripravlja za hervaško povestnico. Od vsake listine naj se zapiše leto, dan, mesto, kjer je pisana, ime, kdor jo je izdal in kratek obsežek.
* Grof Vladimir Platen, izdatelj spomenikov za polsko zgodovino, je storil predlog, da naj se postavi Janu Dlugošu, polskemu zgodo-piscix iz XV. stoletja spomenik in da naj se izdajo tudi njegovi spisi latinski s polskim prevodom vred, da jih bo brati moglo tudi priprosto ljudstvo. V ta namen je daroval 1000 rubljev.
* V Poznanju je umeri Bredkrajcz, pisatelj nekoliko dramatičnih del v polskem jeziku. Da pripomore k povzdigi polske dramatične literature, je poleg „Gwiazdke" v poslednji oporoki ustanovil, da naj se od njegovega premoženja dajejo vsakoletne obresti kot darilo pisatelju najboljšega dramatičnega dela v domaČem jeziku.
* Razstava starinska, ki jo je napravilo učeno društvo v Krakovu, postaja od dneva do dneva bogateja. Vsaki dan prejema komisija nove poši-Ijatve starin in naznanila o rečeh, ki bodo v kratkem poslane. Bez pergament-nih spisov, kterih je že 500, se je nabralo okoli 1500 raznih starin, posebno veliko orožja iz starodavnih časov.
* Dne 31. julja je umeri kakor — naznanja Lumir — za mer-tudom Dr. Jožef Muckovski, knižničar in profesor literature in bibliografije na vseučilišču Jagielonskera v Krakovu. Med obilnimi njegovimi deli jo posebno za Čehe imeniten spis o učenem Cehu meštru Pavlovi iz Prage, sploh Zadek imenovanem in o njegovi preobširni knjigi „viginti artium manuscriptum librum",  kterega je 1. 1838 izdal v latinskem jeziku.
* V sredo 28, julja je bil v Skalici pokopan Dr. Jan Tvrdon, v poslednji dobi c. k. okrajni lekar. Bil je zmiraj zvest podpornik domače literature. Pred nekaj leti se je poskusil v nemški prestav ;,Slavy dcery", ki je deloma tudi na svetlo prišla.
91
^ 25. julja je bil od sv. patriarha Raraazotti-ga v Benetkah 32 letni mnih reda sv. Frančiška, g. Paskal Vuičie, za škofa v Pulati na Turškem posvečen, kamor se je bez odloga podal.
* Perva šola za žensko mladost je bila pred nedavnim v Petro-gradu odperta. Ob enem so bili razglašeni tudi predpisi, kako naj se napravljajo enake šole po drugih mestih ruskih. Doslej so bile v Rusii za ženski spol le privatne šole ali pensionati.
* Za spi mnik ruskega pesnika 8uhovski-ga se je nabralo toliko dobrovoljnih prineskov, da je še ostalo 13000 rubljev. Iz tega zneska se bodo napravilo štipendijo za vseučilišče Moskovsko in za gimnazijo Tulsko.
* V Lipsku'je umeri — kakor naznanjajo „slovensko noviny" —-eden naj imenitnejših ornithologov, Fr. Avg. Thienemann v 65. letu svoje starosti. On je dal na svetlo veliko delo o pticah, kteremu je pridjanih sto tabel obrazov tičjih jajc po raznih barvah. Ti obrazi so bili napravljeni poleg velikanske njegove zbirke, ktera je štela 2000 gnezd, v njih pa 15.000 jajec raznih tieev, domačih in tujih.
* Ves vnet za omiko prostega ljudstva, je razpisal grof Leonard Pininski v Czasu darilo 200 gld. za najboljši spis v polskem jeziku. Obsegal naj bo 1. kratko polsko zgodovino do našega časa, skoz in skoz prav po domaČe zloženo 2. zemljopis cele zemlje in polske posebej, z 2 obrazoma in 3. kratko pripovest o plemenitih delih poljskih junakov do današnjih dni. Spisavec najboljšega dela je obvezan, ga dati na svitlo in ga ne prodajati dražje kakor po 2 gld. Grof mu pa nasproti obeta, da bo skoz pet let zaporedama od te knjige kupoval po 100 iztisov na leto in jih razdeloval uČencom, kader stopijo iz šol, ktere je osnoval na svojih posestvih v vzhodni Galicii.
* Učeno družtvo Pozuansko je razpisalo darilo po 1000 tolarjev za na,iboljŠi : „Zgodopis kmetijstva in razmer gospodarskih v stari Polski", Ta visoki znesek je družtvu daroval grof Avgust Cieszkowski. — Eavno tako je izročil žl. F. Siemienski učenemu društvu Krakovskemu 2500 gld. na darila za razne razprave v polskem jeziku. Vsled tega je razpisalo štiri cene po 500 gld.
Prislovice Isterske.
(Poslal J. Volčič.)
Dobar ko luk brez kruha (malo dobar). — Još i kamik zgori, kako neče drevo. — Nečeš ti mene očerniti, ako se sam neočernim. — Dosta Če do tamo daža v more pasti. — Zakerpaj, dok ti je manje hudo (raztergano). — Tebi je v kenuu vetar (si srečan). — Ki kloštar mi kruha dava, valja da ga služim. — Mi smo od danas , ko rosa na travi. — NepeČaj se s hujim od sebe. — Janjčići gre več na bekariju (mesnico), nego voli (mladih ljudi veČ umre, kakor starih.) — Zatrubil
92'
se kako néma, — Kade vrag jamu kopa, onde je vavék smutnja, -~ Zéc jo va gori, razanj je pripravljen. — Zgorom zéc : vesela mi majka; zdolom zéc: puna zdela mCvSa. — Ni človek duh sveti (infalibel). — Bog napuni (Vergelt's Gott.) — Ka promenjeva službu, nikdar berhana nima. — Dobro rabiš, dojdi i jutra (ako se kaj dobro ponese). — Kade ni otca, ni lonca. — Nikdar te ni doma, ko ni hudega beČa (prevertan denar, vsak se ga želi znebiti). — Dobar ko kruh, ki se je (prav dobar). — Nesreča ne ora, ne kopa, pa dobro živi. — Gosti té nam priti, aš se mačka na pragu liže. — Da bite sreČan bil od vsih Četiri strani, a peta z nebes. — Krava ni nikdar na ležeče vrat zlomila, nečeš ga ni ti. — Čul san siko i teko, ma nikdar ovako. — Drug stavlja persti med vrata (se v to meša).
Imenik častitih g. g. naročnikov.
177, J. Čibašek, kpl. v Wolfsbergu;  178.'D. Uđi, izgl. ucn. v Jarenini; 179. J. Lukan,  učn. v Glinjah;   180—81. J. Šolar, prof. in A. Marušic, kat. v Gorici; 182. A. Kacin, kpl, v Prebacini;  183. J. Komavc, uen. v St. Andražu; 184. D. Gajšek, kpl. v Grižah; 185—186. S. Topolnik, fajm. in B, Burcar, kpl. v Eemšniku; 187—192. B. Sušnik, M. Bole, J. Jeralla, ,J, Murnik, T. Supan in J. Vidmar osmošolci v Ljubljani;  193. F.Petan, kpl. v St, Mihelu; 194. M. Muršec, kpl. v Gomilici; 195. J. Skerta, mašn. v St. Andražu;   196. M. Vodušek, opat v Celju; 197. J. Božič v Idrii;   198—99. T. Močnik in J. Štrucelj, dijaka v Novem mestu; 200, F. Remic, kpl. v Terstu; 201. J. Bucala, fajm. v Št. Jurju; 202. J. Jakopič, expos. v Eablu; 203. M. Hladnik, realn, učenik v Gorici; 204. Dr. H. E. Costa T Ljubljani; 205. G. Bertoncel, kur. v jetnišuici v Kopru; 206—7. J. Kle-menčič, fajm. in A. Koželj, kpl. v Predloki ;   208. F, Trolia, fajm. v Kostaboni ; 209. B. Valentin, fajm. v Dvoru;  210 J. Crnčić, duh. na Dunaju;  211—13. J. Vijanski, A. Ropotar, žup., in J. Stropnik polir v Valenjii ; 214. R. Koceli, kpl. v Šmartnu; 215. F. Vidmar, duh. v Bujah;  216. J. Stare, dij. v Reki; 217. F. Krajne, kpl. v Marburgu ^ 218. J. Kovač, učn. v Lipaljivesi; 219. J. Novak, kpl. pri novi cerkvi; 220. A. Sajnik, pilar v Borovljah; 221, L. Dolenc, kpl. v Kamniku; 222. L. Selander, dn. koncip. v Reki; 223. J. Fink, kpl. v Dolini; 224. F. Ovsenek, kpl. v Podgorju; 225. J. Jagic, bogosl. v Zagrebu; 226. Dr. J. Subic v Celju ;  227—29. M. Pleteršnik, J. Tanšek in F. Lipež, dijaki v Celju ; 230. M. Sodia, fajm. pri sv. Janžu; 231, O. L. Bile svešč. kapuc, reda v Reki; 232. Dr. R. Razlag v Gradcu; 233. Löwova kavarnica na Danaju; 234. Dr. V. Klun, prof, kupč. akademije na Dunaju; 235—36. J. Mencinger,  modrosl.  in J.  Poklukar, pravnik na Dimaju; 237. J. Kranjčic', c. k. aktuar v sv. Ivanu; 238. J.  Deželic, bgsl. v Zagrebu; 239, L. Pogačar, zgodnik v Hrenovicah; 240. F, Jančar, kpl. pri sv. Petru; 241. Št. Jež, kpl. v Radgoni; 242. A. Reic, dek, v Vidmu. 243—44, J. Verh, J. Sterbenc, V. Zarnik, V. Kermavner, J. Stritar in L. Mahnič, sluš, na vseučilišču Dunajskem; 249. F. tirey,  pref. na terezianski akad. na Dunaju; 250, P. Remic, fajm, pri sv. Lenartu; 251. J, Hafner, deh. v Kapli; 252. Dr. J. Devičnik, deh, v Št. Mohorn; 253. O. B. Vovk, gimn, vodja v Novem mestu; 254. J. Golja, kp., v Devinu; 255- J. Tevš, posestn. v Petrovaradinu ; 256. F, Šrol, kpl. pri sv. Petru; 257. J. Biziak, dij. v Gorici;  258. M. Torkar, duh. pom. vOernomlji; 259. F. Teran kpl, v Ospi; 200, A. Zdešar, kpl. v Brezovici; 261, A. Kosov, šivar v Libeličah; 262. J. Hole, kpl. v Serdišču; 263. G. Kotzbeck, deh. v Marenbergu; 264. M. Klobasa, farm. na Muti ; 265. BI. Kersnik, fajm, v. Loki ; 266, J. Kastelic, fajm. v Kokri; 267—68. A. Potočnik in J, Gostiša, kpl. v Šmartnem,      (Dalje.)
Natisnil Janez Leon v Celovcu.
Njegovi cesarski visekosti, presritlema careriča Radolfa perTorojencn in prestolnemu nasledniku
o Njegovem rojstvu 21. avgusta 1858.
Kviško sinovi, na bregih posavskih, Kviško na bregih primorskih, podravskih!
Avstrije glas po deržavi doni, "     Z bliskom oznanja kaj dans se godi; Čujte, radujte se vsi narodi,      | Slava Bogu na višavah bodi; '
Avstrii krasni se dedič rodi!
Radost neskončna vsa serca ogreva, Vrisk od planine v planino odmeva;
Čujte veselo zvonenje zvonov, čujte ponosno gromenje topov: Praznik obhajamo Avstrijani, S sercom in dušo vladarju vdani,
Bog Ga ohrani, Očeta rodov!
Vremo Ti, novorojenec! k zibeli,
In se priklanjamo, Tebe veseli:
Dete preljubljeno, dete lepo, Naj Ti preblažene leta teko.
Sije na nebu Ti solnce jasno.
Slava naj diči Ti krono krasno!
Brani pravico z junaško roko!
Val na skalovji razkaja se v pene: Stali Ti bomo ko skalnate stene.
Ako Ti sila krivična preti;
Tvegamo za-Te življenje in kri! — čujte, radujte se vsi narodi. Slava Bogu na višavah bodi;
Pervorojenca naj Bog nam živi!
Priloga Glasn, št, 5.
F r. C e g n a r.