m w H a H ■ B ■ flh m m 8 II M I m ■ ___ . | _ t-imfi J ■_^ p« n zijs^ jL ? ■-ji1 ji p I®1® m/ ifr® 1 jJi S il i m lil 'p^fSKflHlHIFbIa iiin w nil i il irini i r%\ ir~g i vt/i T ^^ NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY* JANUARY 13. 1919. LETO XXII. - VOL XXI« Iifei ■ • 1# • !• ost in disciplina. redništva: V sledečem prinašamo članek iev. Jos. škurja, župnika v Colinwoodu. »riobčenjem ni vezano, da potrdi vse, kar ak ker je članek zmerno pisan, navdah-jubnega srca, ga radi priobčujemo. Naše bi se združili Slovenci v en mogočen tabor rajočim in stradajočim v stari domovini, rja sta, dva neobhodno potrebna pogoja jvanje ,na narodnem polju, to sta složnost Narodno jpolje je ona obširna in usodepol-ateri morejo^ in sicer morajo, biti zaposle-i od najvišjega do najnižjega sloja, vsi sta-ranke. Zakaj tako? Ker narodni vinograd j a, ampak naša, narodna lastnina. Če je to-ia, potemtakem je umevno, da moramo biti ivci v syojem vinogradu, kajti iz njega za->jo življensko pomoč. Izključiti to ali ono oni stan, da ne bi zamogli posvetiti svojih lesnih moči, bi> bil vnebovpijoč greh. Tudi avednost bi bila, če se ne bi zaspanci in le-li k narodnem delu. Kaj pa z onimi, ki ob ne žetve gazijo po pšenici in smučejo zrelo odno klasje, medtem ko so ob času teške-ajali pri poštenem obdelovanju ter sramo-dne delavce? Takim pravi latinski pesnik: mere nati!" — rojeni so, da bi žrli sad so s ten> dovolj obsojeni. > obdelovanje narodnega polja je sloga rebna, ako se hoče priti do bogate, mirne tve. Toda složnost sama ne zadostuje za vzvišeno delo, poleg složnosti mora korakala. Red in pokorščina sta nujno potrebna ijetju. Nered, nepokorščina je rja, ki vniči lezo. Kako smšno bi bilo, ako bi na enem emniki delati vsak po svoji volji, ne glede ospodar naredil. Tam bi toča padala iz jas- lega se godi pri nas, in sicer pri celokup-delu. Vsakdo hoče dajati ukaze,, nasvete >veka, ki bi izpolnjeval to, kar je v korist č poezije, preveč Idealizma, preveč demo-sedah namreč, prave akcije ni nikjer, ker iti in discipline.'' ^ £ vsi eno idqjo in nalogo, namreč dejansko mu umirajočemu narodur-čeinu. potem. 4«r i nami? Čemu udarjati po gotovih osebah zaupa in kateri so pod vešali se neustraše-mili mojo in tvojo lastnino, našo milo do-iu se hoče izključiti iz narodne njive večji ;? Če kdaj, gotovo potrebuje domovina seli svojih sinov in hčera! nam je vsem skupaj: "Rešiti domovino zunanjih sovražnikov." Zato pa mora tb\-;upaj enako sredstvo. To so dobro umeli aše mile sestre v domovini, ki so se v sen-vešal podpisovali za Majsko deklaracijo /ali kot svojo Magno Karto, na polagi ka-lika, pravična, demokratična Jugoslavija, itari domovini so razbili najkrutejšega no-nika: Avstro-Ogrska ne obstoji več kakor jala. Vsi Časopisi v domovini slave ta veli-, končane borbe med življenjeem in smrtjo Avstrijo, vstala je k življenju velika Juge- i o« ■ » lil , _ __•______1: 1. |;i i&ivi oiuvcnwi, ivutitvv ouiv pi ipuiuu^n skemu narodnemu delu? Povabljeni smo iu herojskemu'delu,, povabi jeni smo bili na ga dogodka, a mi smo se tukaj pričkali za akor se prevzetno dekle prička z materjo bleko, in medtem smo zamudili mašo in go-ij smo zopet uljudno vabljeni k večernicam la pridemo prepozno in s praznimi rokami, no? Naši bratje kričijo k nam, da bi jim »moč, ker umirajo gladu: Jugoslavija se je a v mrazu, zimi in veliki revščini. To pri-loljub sirom velike Unije in vsi želimo, da začela po celi Ameriki velika kampanja za dobrodelni sklad.. To delo se mora vršiti a se morajo lotiti vsi ameriški Slovenci, ne kdo spada k tej ali drugi politični organi-h nobeni. Vsi, brez razlike-stanov in strank oje ideale In prazne sanje, vsi, ponavljam, svoje narodne sile, da skupno, složno, dis-kočimo svojemu milemu narodu na pomoč lomovini zahtevajo od nas le to: "Dajte ilecite nas, in mi bodemo postavili našo najmodernejšo demokratično podlago. To-v stari domovini so junaki, in mi smo brez- ako jim ne priskočimo na pomoč!" . $ • ? * iV - '^SfSjEK* ■ ^Ali res nismo ničesar storili za staro domovino? Je ^^Etfe, da smo bili zaspani ali leni za obdelovanje vi-^Kida? Pod zlatim solncem je vse mogoče. Teško je da-Bpdgovor na zgoraj stavljena vprašanja, a reči mora-Eda iz naše ljube domovine se sliši prijazni odmev: ^Bvam, ameriški Jugoslovani!" Tako nastane zopet ^vprašanje: "Kdo so oni ameriški Jugoslovani in ko-je. Eno vprašanje je težje od drugega, a vendar HHnati moramo, da so bili pravi Jugoslovani v Ame-§§rsi oni člani in članice, ki so spadali in spadajo k Slo-■feKarodm Zvezi, Hrvatskemu Savezu in k Srbski ^^KQdbrani. Da je to resnica, nam pričajo privatna iff lastnoročna pisma od strani dr. A. Korošca, predsedni-Iparodne vlade v ^Zagrebu.^Toda mi moramo^r^U. da Pozneje pa sta bila izročena sodniji Zjedinjenih držav Eden se piše 'Adam Meyer-chuck, drugi pa Samuel Smo larlNeko dekle je prišlo v petek popoldne v urad zve-zine sodnije in je povedalo, da je v Clevelandu nekaj bo-IjŠevikov, ki so se pripravili da začnejo z javnim puntom in revolucijo. Policija je bila nemudoma obveščena od vlade Zjed. držav, da pazi na gibanje sumljivih oseb. Vlada se je izjavila, da ne bo nik dar trpela kako kako boljše-viškp gibanje, simpatiziranje ali nerede od strani boljševikov. Amerika ni dežela klanja in bratskega sovraštva, ampak dežela svobode in pra vice, se je izjavil zvezini pravnik. f- — V Washlngtonu delajo sedaj na novi postavi, glasom katere ne bo mogel nihče priti iz Evrope v Ameriko tekom prihodnjih štirih \pt V kongresu so mnenja, da namerava mnogo boljševikov v Ameriko da poskusijo, tudi tukaj s klanjem kakor v Rusiji. — Roparji so ustavili Antona Jankovec, 9411 Elizabeth ave. v soboto in mu vzeli $100.00 money order in $65 v gotovem denarju. boju ki je nastal radi ^ tatvine, je neg 3 ropar je v. < * > ' Roparji so veliko blagajno vso zavili v preproge, nakar so zavrtali precejšno luknjo v blagajno, kamor so položili nitroglicerin. štirikrat so se morali poslužiti nitrogliceri-na, predno je blagajna se raz letela. Videti je. kot bi se roparji že dolgo pripravljali na ta rop. Vsega skupaj so delali nad dve uri, predno so prišli do denarja. Policija je naznanila rop v vsa bližnja mesta. Vlada Zjed. držav preiskuje sedaj v Clevelandu delovanje nekaterih socijalistov, o katerih trdi, da so v zvezi z evropskimi boljševiki. Vlada je prišla na sled večji zaroti boljševikov, ki so hoteli povzročiti nemire v Clevelandu. Dva Clevelandčana sta bila v soboto aretirana v trenotku, ko sta po Wood-lap ave. kjer stanuje večinoma židovsko prebivalstvo, na bijala plakate, tiskane v krvavo rdeči barvi, in na katerih plakatih se je ljudstvo pozivalo, da se pripravi "na splošno revolucijo." Motorni policist Hurnett je zasačil oba Žida v trenotku, ko sta nabijala velik plakat na hišo blizu 55. ceste in Woodland ave. Oba žida sta bila nemudoma aretirana in prepeljana na glavno policijsko postajo, kjer sta povedala, da sta boljševika, iz Rusije doma. Obtožena sta bila nespodobnega obnašanja in kot sumljive osebe. j- --- Sedem roparjev s puškami je razstrelilo blagajno i odneslo $5000 V noči med nedeljo in pon-del j kom so roparji razstrelili blagajno The General Baking Co. 1887 E. 35th St. in odnesli $5000 v gotovem denarju ter za mnogo sto dolarjev vrednosti Liberty bondov Roparska tolpa je brojila sedem mož. Predno so se podali v poslopje, so prerezali vse telefonske žice v okolici. Nočni inženir v poslopju je bili zvezan in privezan na stol vi uradu poslovodje, kakor tu-j di nočni stražnik Greuloch. PERBfT Published ancTdutribuUd under permit Hd. 19 authorized by the Acpf October 6th, 1917, on ltte at the Post Office oflleveland, Ohio. M # By order ef tMPresident, A* S. Hwleson, p PoibMmr General - ■ is do precej ostre J Nova postava bo imela '*#be", pravijo voditelji prohilicije. V celi državi Ohio nejbo človeka, ki bi se drznil prhati enb samo kapljico, kaj Bele kapljo, hujše, močnejši! pijače kot pol procenta alkoholne. Vlada bo dobila 1 ^"inšpektorjev suše", ki bodljo potovali po celi drŽavi. Aer bodejo zavohali močnejl duh, kot( od vode, tja boAjo udrli in' preiskali. Precej | velika kazen bo zadela vsvcogar, kdor bo skušal žejne ippajatl, Nekaj posebnih odločb bo v novi postavi glede orivatne lastnine. Kot se (mt, bodejo vendar toliko ilsmljeni, da bodejo pustili n«caj kapelj vsakomur za privatni kon-sum. Toda prodajati — gorje onemu, ki bo to delal, tisoč dolarjev globe ali pa leto zapora. — Ali pa bo dobil "Kol'kor kapljic - tol'ko let — Ali ste že slišali kaj je Wilson odgovoril laškemu ministru Sonini-ju? Wilson se je pogovarjal z njim o laških zadevah. Tekom pogovora je minister omenil, da je v New Yorku 800.000 Italijanov. In Wilson je to'čno odgovoril Gospod minister, prav žal nam je, toda N«w Yorka vam pa ne moremo dati!" S tem je Wilson duhovito hamignu na laške zahteve glede jugoslovanskih pokrajin. Kakor ne bo Wilson pripustil, da bi New York Šel pod Italijo, ravno tako smemo upati, da jugo-| slovanske dežele ne bodejo spadale pod Italijo. — Policijski načelnik mesta Clevelanda, Frank W. Smith zahteva: lf'novih policijskih avtomobilov, petnajst konj, petindvajset motornih koles, dve novi policijski postaji, 800 Več policistov, privatno policijsko tis karno, strelišče, privatni telegrafski sistem. Te nove naprave bi veljale mesto skortf $2,000.000 - Dolfo bi bilo tudi napraviti take "limance" na katere bi se lovili gospodje uzmovičil — V New Yorku se je pre-tečeni mesecu ^ustanovila dobrodelna družbi pod imenom The American Jugoslav Relief Fund1* - Amefi-kansko Jugoslovanski Dobrodelni Sklad. Ogbuili so se kot člani odlični Amerikan-ci in Amerikanke, ki bodejo nam pomagale pri nabiranju živeža , obleke in,denarja. Da se to delo zvrši, se sklicuje v pondeljek, 13. jan. skih len m Dekkf^8. uri licija ne bo imela toliko dela, da zapira pijance, manj jetniških celic se bo potrebovalo, i.t.l Toda nova mestna ječa, za katero je dovoljeno $1,250.000 ne bo imela samo zaporov, ampak v njej bo nastanjeno tudi mestno sodišče,bankerotno sodišče, mla dinsko sodišče, šerifov urad policijski urad, velika porota in če spravijo noter še vso ono hinavščino, ki jo uganjajo prohibicijonisti s pijačo, bo $1,250.000 še premalo ne ffa preveč! Tam naj bi se napravilo posebne celice za one "apostole suše", ki ne pri voščijo delavccu kozarca vina ali pive, ob samem kruhu in pa — toliko priljubljeni vodi- morda bi postali potem malo drugačnih misli! — Vojaki, ki se vračajo sedaj domov, bodejo dobili od vlade skoro 215,000.000 ak-rov zemlje na razpolago zastonj, da jo obdelajo. Poljedelski tajnik zvezine vlade je naprosil kongres, da dovoli $100,000.000, da se vraču-jočfm vojakom pomaga v začetku. 150.000 vojakov se lahko spravi na te farme, ki obetajo dobro žetev in dobre dobičke, tisoče drugih delavcev bi dobilo delo. Tajnik Lane se je izjavil, da je najsvetejša dolžnost ameriške vlade preskrbeti vse ugodnosti za ameriške vojake,,, ki so šli tvegat svoje življenje na francosko bojilče. - Slov. Kat Pevsko društvo "Lira" je zvolilo nt oto-nem zboru sledeče uradnike za leto 1919; Predsednik John 2ulič, 1261 Norwood Rd. podpredsednik in pevo-vodja Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. tajnik John Frances Perme kole k tor razpošiljanje rojakom izven Clevelanda. Te tiskovine lah ko dobijo tudi ostala društva odbori, ki so se že ustanovili po raznih naselbinah. Za vse informacije naj seobrne na pisarno SNZ. ali Z. J. Ž. I. D. 1052 H. 62nd St. Tiskani so že angleški cirkularji, ki nosijo jugoslovansko mapo in imena onih odličnih Ameri-kancev in Amerikank, ki so nam drage volje prišli na pomoč za podporo naših rojakov v stari domovini. — Trdega premoga bo kma-; lu zmanjkalo v Clevelandu, kljub temu da so vojna določila vlade tozadevno odstranjena. Prodajalci trdega premoga pravijo, da kompanije ki lastujejo premogoviiike, nimajo dovolj delavcev na razpolago (?), da bi nakopali dovolj premoga. Cena premogu ostane ista kot lansko leto, ker vlada kontrolira cene. ■ — Mesto bo začelo prodajati bonde tekom meseca marca, v znesku $1,250.000, da se zgradi nova ječa v Clevelandu. Ta denar so volivci odobrili že pred 15 meseci. Sedaj pa so prišli zastopniki prohibicijonistov in pravijo, da nova ječa ne sme veljati $1,256.000, ampak kakih $800.000, kajti nova ječa mora biti veliko manjši, kot se je prvotno mislilo. Ker -aha! — po 27. maju postane Ar3a\io niiin en ha nntAm r»n_ Mirovni načrti so gotovi Konferenca začne ta teden vri.'-' « ; ■TW/mr. Pariz, 12. jan. Včeraj popoldne so bili načrti ameriške mirovne delegacije za svetovno ligo narodov gotovi, in dobil jih je v roke pred sednik Wilson. Kakor hitro odobri načrte, tedaj se skliče konferenca Še drugih državnikov, nakar bo predsed-; nik odredil, da se dajo vsi načrti v javnost z namenom, da se ljudstvo poduči, kaj nameravajo diplomatje. Poleg načrtov za mirovno ligo, Wilsona najbolj skrbi položaj v Nemčiji, kjer si boljševiki prizadevajo, da strmoglavijo socijalistično vlado. Če dobijo boljševiki premoč v Nemčiji, se njih ideje razširijo še drugam,, in ves svetovni mir bo ogrožen. Zato pa je predsednik Wilson j mnenja, naj se Nemčiji da1 "h.. ■ ; ; * \ da prilika, da kupi živež in j materijal, ker če bo tega deH volj, radikalci ne bodeu«H 11 prilike hujskati ljudstv<*9 Prvi sestanek glavne kofM| ference za mir je v nedeljo/] 12 jan. Tu se delegatje uradE no predstavijo, nakar se vrši seja generalnega vojaškega ] koncila zaveznikov, da se rešijo nekatere točke premirja! katerih Nemci niso izpolni-] li. Maršah Foch. je naznanil, j da Nemci niso izročili zahte~': vano število železniških vor 3 V pondeljek se začne po*j tem glavno zborovanje, ki sel v torek zaključi in se zot>i|| nadaljuje 20. jan. Seje se bodo vršile v torkih, sredah, č©|| trtkih in petkih. Predsednik mirovne konference bo Ge* f orges Clemenceau, mnisters-ki predsednik Francije. hancozi ne pustio boljsevike vfPariz .pjriz, 12. jan. Angleška vlada je naznanila francoski vladi, da je njena želja, da se povabi tudi zastopnike raz nih obstoječih vlad v Rusiji na mirovno konferenco, med njimi tudi zastopnike boljševikov. Toda francoska vlada le to odločno odklonila in se je izjavila, da francoski mirovni delegatje ne bodejo nik dar sedeli z zločinci - z ruskimi boljševiki - pri eni mizi. Francoski zunanji minister se je zjavil: "Anglija želi, da vse ruake stranke sklene-lo med seboj premirje in se1 udeležijo mirovne konference z namenom, da se medsebojno dogovorijo in sklenejo mir kakor tudi s svojimi sosedi. Francoska vlada nikakor ne more tega odobriti. Če so zavezniki slabi in nespametni dovolj, da povabijo ferenco, tedaj lažejo sami sebi, če govore, da stoje v boju ^fcbi s tem dobili na zunaj vezniki bi bili prva žrtev boljševikov. Francoska vlada ne bo delala nobenih pogodb s kriminalisti iz Rusije. Kronprinc se bon mednarodne sodbe. Otok Wieringen, Nizozemska, 12. jan. Nemški kron princ je sklenil da samega sebe ubije raje kot da bi prišel zaveznikom v roke, da bi ga sodili. Ko ga je obiskal po ročevalec ameriškega časopisja in mu omenil, kaj namerava narediti, če ga zavez niki s kajzerjem vred zahtevajo, je odgovoril: "Presneto me malo briga!" In potem je še pristavil: "Nikdar me ne dobiio v roke, - vsaj živega ne!" In ko ga. je poročevalec vprašal nadalje, zakaj se boji mednarodne sodnije Če je po njegovi lastni sodbi nedolžen nad vzroki vojne, je kronprinc odgovoril: "Pri taki sodbi ne dobim nikdar poštene obravnave, posebno I če bodejo Francozi in Angleži navzoči. Clemenceau in Lloyd George hočeta mojo glavo! Oba dva iščeta nekoga, na katerega bi rada zva-1 lila krivdo svetovne vojne. Iz| brala sta si mojega očečta in mene. Clemenceau je krviže« Ijen star mož. Ko so ga vpra-P šali, ali bi šel pred sodbo, če | bi bili sodniki Amerikanci ali| nevtralci, ni hotel ničesar] odgovorti, ampak je dejal: "Jaz ostanem na Nizozemskem, dokler me pustijo. Držal bom z očetom in ga ne| bom izdal. Če grem v Nemčijo, bi me sedajna vlada takoj izročila Francozom. In če me nizozemska vlada izroči zaveznikom, vam povem da živega me nikdar ne dobi- ^ jo v roke. 1300 ubitlfc v klanju v Benfeo. Amsterdam, 12. jan. Dne 19. jan. se bodejo po celi Nemčiji vršile splošne volitve. To bo ena največjih volitev, kar jih je kdaj videla Evropa. Pri teh volitvah bodejo izvoljeni zastopniki za ustavodajno skupščino, ki bodejo določili konečno formo vlade za Nemčijo. Volivno pravico ima vsak moški in Ženska, ki je spolnil ali spol-nila 20. leto. Nemčija šteje 70,000.000 prebivalcev Voliv nega boja kot so ga vajeni / Ameriki ali Angliji, ne bo. Ves volivni boj se vrši v časo 3isju JToda mo^čni^ faktor- centrum (katoliško) ljudsko Vojna je te stranke skoro po- j polnoma razbila in jim vsekala globoke rane. Mnogojiij c^allsti do^vSin^^ nakar j da se češkaTrmada ne bo raz Ir^-1^ petS. ' fo ■ ..... ^f '""i - ls*001 Zfl cinfd. po poHlf+OO Wm£*>ropo - f4.00\?,*s*mt*n* Jt^Hfja - ^ j^^fcWP ^I " . _ . ' Zlil Ž*J--—I — >aMJu M "CfanfcaM« fa*«" Hrt „»• «T »v IBJM")|" fWWCgTON m■ f ^ " LOUIS J. PlltC Edtnr ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.__ MJtcftd by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere Advertising rites m request. American in spirit Foreign in language only ^ SMrnrf ^ttamd^am matter January 5th 1909, at tlx post offk* at CUvtland, NO. 5. Mond. Jan. 13. 1919. Složnost in disciplina. Nadaljevanj« Iz prve Btraui. t agitirali za Veliko Srbijo; a oni so takorekoč srbsko vla-' do sni?bili, kakor se snubi dekle, in hoteli so s Srbijo reši-Li: Hrvatsko in Slovenijo od vsakega imperializma. Da je ftiko, nam jasno pričajo dnevni dogodki. Zdaj smo popol-I noma prepričani, da Slovenija brez Hrvatske in Srbije je Ihfi^večja reva med svetovnimi narodi. Le v celokupnem fpdruženju troimenega naroda je rešitev jugoslovanske IŽdržave Hrvatov, Srbov in Slovencev. Cast toraj, komur ** Seveda, častiti le eno organizacijo, naj si bo tudi popolnoma pravičnim potom, skoraj diSi po grajanju in na-Ipadanju druge slične organizacije. Toda povemo pa: ce govorimo o posameznih članih kot o različnih podružnt-Žah S. R. Z. moramo reči, da so ti člani v večini najboljši I narodnjaki in najprijetnejsi element za velika narodna dent če sem prisiljen govoriti o voditeljih S. R. Z. poživljam članstvo Slovenskega Republičanskega Združenja, HTnaj takoj pomečljejo z odra olimpijske bogove, in naj ■k zmožnejši od njih, zasedejo njih mesta. Potem bo Slo, in delali bodemo roko v roki z najbolj sijajnim uspelem za blagor in procvit naroda in domovine. Toda nekdo mi 2e oponaša: "Zakaj dajete nezaupni-|io naSim voditeljem?" Rečem, da to ni nobena nezaupni- Voditelji Slovenskega Republičan^NipaZdruženja sami podpisali svojo nezaupnico rekoč: "Slovensko Kepubličansko Združenje ni moglo na diplomatični trg-vge svoje sile jeposvečalo v to, da je podiralo, kar so drugi gradili, kar so gradili nasprotniki. Boljše nič, kot taka Svoboda, čim hujši je jarem, temvečja je zavest in odpor." ffiji, $t. 11. Vol. IV. stran 340.) Tu imate sedaj one na-Kgiagajalce, ki so metali polena pod voz zavednim narodnim * Ko^e eksekutiva VSlov. Rep. Združenja slutila, da se R| svetovna žaloigra kmalu odigrala, ne da bi mogli oni HptUzza kulis na oder, so pričeli romati iz Chicage v Washington in iz Washingtona v Cleveland, kjer so dobili za-Beljeno milost pri glavnem odboru S. N. Zveze, tako, da so bili potem pripoznani pri zastopnikih J. N. V. v Wa-Hungtonu. Na podlagi kakSnih pogojev se je to doseglo, Pieni ni znano, pa me tudi ne zanima. Velikega pomena m je to, da so se v istem času zbližale na prijateljski napa clevelandske podružnice SRZ. in SNZ. Sklepi so bili lijrasni, in vse je obetalo, da bodemo skupno nabirali mi-lodare za jugoslovanski dobrodelni skladeni $icer pod sploSnlm imenom Slovencev. Slovenska Tlatwina Zveza jfc, po dogovoru Izvolila v to srho sedem odbornikov, ki Že poldrugi mesec čakajo na skupno delo s toliko možmi Hi,strani podružnice SRZ.. Zdaj pa nastane vprašanje: | #akaj clevelandska podružnica SRZ. po treh ali več sho-Išjjhni izvolila svojih odbornikov za skupno delovanje 7 I^Kdo je temu kriv? Ali si nismo dovolj bratsko segli v roke? Kje tiči tukaj zahrbtnost? Kdo tišči narod v nazad-njaštvo? Kdo nasprotuje, da ne delamo složno in takoj za llimirajoči narod jugoslovanski? Clevelandski rodoljubi se t ml zdijo preveč dobri in olikani, da bi se jim moglo sploh Ifttj očitati, pač pa "beseda dana — vez velja" se mi Čud-|no zdi, kako morejo oni tako lahkomiseljno požreti ono slovesno besedo, dano na skupni konferenci za skupno Bftlovanje. No, clevelandski rojaki tega niso krivi, kriva je temu ona nazadnjaška eksekutiva S. R. Združenja v Chi-cagi, ki ne čuti bolest naroda, ki ne upošteva glasu svojih I- članov, ki ob času javne in odkrite demokracije ter javne kontrole Še vara ogromno proletarsko maso in delavske sile slvenskega naroda. No,.nekdo mora biti pri vsaki stva ii zadhji — in to čast so si priborili gospodje pri ekseku-tivi SRZ. Pa poparjena lisica ostane še vedno lisica,; zgu-| bi pa? svojo dlako, toda pridrži si svojo zvitost. Eksekutiva SRZ. je do danes podirala, kar so te$ko gradili prijatelji naroda. Danes so se pobotali z zastopniki J. N. V. v Washingtonu in še danes zvečer pa zopet lazsajajc* In regovilijo, da je sramota za ves narod. Kakšna je vendar vaša morala? Kje se skrivajo zlate žice vpše prosvete, vaše civilizacije, vaše tako proslavljene izob* tazbe? Ali ni cela vaša mračna literatura naperjena v to, da bi iz bistrih umov slovenskih delavcev ustvarili eno ogromno maso ns^dnjakov? Ali se ne trudite v to, da bi iz blagih, plemenitih src naših rojakov napravili ravno toliko kriminalcev napram narodu? Čemu en miljon dolarski fond za Slov. Rep. Združenje? Zakaj bi se vi bogato mastili, sedeli pri pojedinah, zakaj bi slovenski delavec prispeval v Ameriki za vase političe naklepe, ko vendar veste predobro, gospodje v Chicagi, da pri vladi ne morete nikjer naprej, a v istem času pa pustite, da narod doma lakote umira? čemu en miljon dolarski fond za SRZ.? Zakaj to kriminalno izžemanje denarja pod napačno pretvezo? Alt ni ta kampanja sedaj, ko *ves narod v stari domovini kriči po skorji kruha, največja kriminalna zapreka za vspešno nabiranje milodarov za jugoslovanski dobrodelni sklad? Rojaki, kam ste se dali zapeljati! Namesto, da bi zbirali denar za umirajoče sirote, nabirate prispevke za nezaslišano trošenje narodnega dena- * a. >1 . . _t . r% is rm i . Apeliram na vas, člani in članice S. R. Z. in na vas, I Člani Š. N. P. J. na vas vse, o slovenski rodoljubi, ape-* liram: Ali se vam ne ježijo lasje, Ito čitate v "Enakoprav-if tasti" z dne 2, Jan. stran 2. in 3. v kakšne ničeve namene ' bo frošen denar, katerega ste vi namenili, da bi pomagali * li ctp vi 7a tn Ha itn nTfztP n(> cpcfj n« vidite nK *>ot!i i Ameriška vlada v Washingtonu dobiva iz vseh krajev Zjedinjenlh držav nasvete in navodila kaj naj se naredi z nekdajnim nemškim kajzerjem. Dosedaj se ni nihče še oglasil, ki bi priporočal milost, nasprotno vsakdo napenja svoje možgane, da bi izmodroval čim straš-lejšo, čim bolj mučno kazen. In če je glas ameriškega naroda tudi glas drugih narodov sveta, tedaj gorje Viljemu. Njegovi dnevi, ki so mu usojeni Živeti na tem svetu, ne bodejo mirni, pa tudi sladki ne,kajti gotovi ljudje, sicer- pametni in dos-ojni, so prekosili satana samega glede novih muk in trpljenja za kajzerja. Na sto-isoče pisem je prejela ameriška Vlada kako naj se kaznuje kajzerja, in nobeno izmed teh pisem ne pozna nobene milosti. Za vzgled kaj misli ameriški narod o kajzerju, poda-amo tukaj nekaj nasvetov, kakor jih pošiljajo razni A-nerikanci svoji vladi. Nekateri bi ga radi raz-tekali na štiri kose in vsak cos posebej zakopali. Drugi *opet bi ga popolnoma slekli n ga postavili nad gnezdo azdraženih mravelj, sev(eda zvezanega, da se ne bi mogel >tresati sitnih živalic. Drugi eopet bi mu injecirali "srbež" da bi ga srbelo in naredili tako, da se kajzer ne bi mogel praskati. Čudovito pa je, koliko tisoč oseb je za sledeče načrte: Za kajzerja naj se naredi velika gajba, kamor bi spravili kajzerja kot divjo zverino. To gajbo bi prepeljali po celem svetu in dali . ljudem priliko videti najbolj moderno, najboljkrvoločno zverino. Vsakdo bi šel gledat to zverino, bi moral plačati vstopnino, dva ali tri dolarjev, in uobiček te "razstave" bi se dal sirotnim Belgijcem. Pravijo, da bi se na ta način naredilo dovolj denarja, da s povrne vsa škoda, ki jd ie nemška armada povzročila Belgijcem. Stari Rimljani so imeli posebno veselje v mučenju kri-stijanov. Kot pripovedujejo zgodovinarji, so dali rimski cesarji zvezati kristijane, povezati jih s slamo in politi s smolo, nakar so jih navezali na visoke kole in.zapaltli, da so kristijanska trupla ponoči razsvetljevala pot. Ravno tako idejo ima neka Mary Hic-key, ki pravi, da je treba kajzerja s slamo in smolo obviti !n nositi njegovo truplo na 2elu procesije zavezniških rojakov. In če to ne bt bilo mogoče, nasvetuje pisateljica, da se imenuje' kajzerja 'načelniki snažilcev čevljev predsedniku Wilsonu." E F. Burden ima druge deje. On Je za to. da se kaj-cerja razseka na toliko ko- 1 '"K.- m ' "M Kajzerjeva usoda. večne časejl Nekoliko bolj mil je s kajžerjem neki Janes J. Sullivan, ki nasvetuje, da se kajzerja tolikokrat udari z bičem kot je bilo potopljenih žensk in otrok na Lusi-taniji. R. Carter je nasvetoval skoro najbolj zanimivo in nenavadno kazen. Carter pravi : Podite ga po celem svetu, in kdor ga sreča naj ga pretepe. Potem pa ga vklenite z verigami za eno leto, pred njega pa postavite en sod pi-ve, en sod kislega zelja (močno nasoljenega) in nekaj frankfurtarlc. To je nemška ' kulturna" kazen, ki bi kajzerja posebno trpinčila. ' H. R. Bell nasvetuje: Postavite ga v železno kajbo kakor kako čudno zverino v cirkusu. Če' ostane pri življenju dvd leti, se dobi lahko dovolj donarja po svetu, da se iz vstopnine plačajo vse nemške grozovitosti. Fred Stewart je mnenja, da bi bil bivši kajzer dober čistilec ameriških ulic. Nora L. Grecar ima zopet druge načrte. Ona je ženska in ženske imajo včasih bolj. grozovite ide^e kot moški. Miss Grecar yravi: "Zaprite kajzerja v gajbo, v enako kot jih rabimo za divje mačke, leve, tigre, ij|l vozite, ga po svetu. Kdor ga hoče videti naj plača vstopnin^ Dočim se mudi na p6tu, naj ne dobi nobene postelje, leži naj v svoji nesnagi na deskah, hrane naj dobi toliko, do ostane pri živAenju. in ko je obhodil ves svet, postavite ga v zoološki vrt, kjer so Jruge zverini Joseph Burden iz Cleve-landa je prlše) na sledečo ide jo: "Zvežite kajzerja in ga denite v parni stroj, kjer se kuhajo otročje plenice . ali kjer se disinfecirajo uši in bolhe v oblekah. Garantirano, da ne pjride nikdar več živ na dan. i' H. T. Johrfcon je bolj usmiljen in predlaga sledeče: Kajzerja bi |iorali uporabit v gledališčih, premikajočih slik. Najprva bi kazala jproti nebu, rekoč : "Oče, oi to je moj morilec!" Poteia| pa bi ga za-nrlf do smrtfr na otoku sv. jelene. Eno'samo knjigo bi mu dali v roko, in to bi bilo sv. pismo. * R Vilegas priporoča, da se se kaizerja kjče po svetu, in vsakdo ki hočfe pljuniti v nje-ffov obraz bi moral plaCati $1.00. Denar bi se izročil belgijskim sirot*^ T T O , AJf . | I ' ,fr®rtu,e: ma pravice uničiti ali zlorabiti ono sredstvo, katero je ži-| vljenskega pomena za naš izstradani narod. Ne, gQM>odje pri finančnem odseku S. R. Z. vi ste siti, neveste ka) je lakota sirot v stari domovini, mi ne bodemo mirovaft ne moremo mirovati, ne smemo mirvatL To se ne gre za one rokuse pokuse, ki so včasih vam delali toliko preglavice, I tu se gre za nezaslišan poskus olajšati narod za m miljon dolarjev in to za vaše lastno ravnotežje. ... f...... Kje ste bili ob času teškega oranja? Kdo ie informiral zaveznike, Ameriko o Slovencih in Hrvatih in sploh o Jugoslovanih? Imeli smo uspeh, da nas danes vsakdo priznava, razven Italijanov, in to je-storll in delal Londonski Odbor, ki je skozi skozi štiriletnega poslovanja po celem svetu, potrošil le $500.0Q0. Narodno žito sedaj rumeni, vaše sugestije o brezpomembni refclami za Jugoslavijo, vaše delegacije v London in Pariz, vaši skrivni načrti zopr takozvane mračne sile, ki so na delu — kakor pri mas Jugoslavije, dr. Jeglič, dr. Anton Korošec in drugi odllčnjaki- rodoljubiV vse te vaše maninacije niso nič druzega, kot pričetek konca. Naredili ste ogromno napako, segli ste predaleč. Do včeraj ste tolkli po voditljih naroda, danes klubujete, da se ne zclružftno. Le romajte pot propada, a ne slepite nadalje slovensicih narodnih sil, ki hrepenijo in želijo dejansko pomagati bednim v stari domovini. 7 - • "f Rev. Jos. dkur. njih s tega sveta. sledeče: Če\i tega Morilca takpj usmrtili, ne bi bilo pravilno, ker bi premalo trpel za svoje zločine. Zaprite ga na parnik in naj ga vozijo po svetu, vse življenje, nikdar ne bi smel videti človeškega obraza, nikdar slišati človeške besede. Harold Luber bi posadil kajzerja na samoten otok, kjer so sami gobavci. Na tem otoku bi moral kajzer streči gobavcem. * Zopet drugi svetuje, da bi kajzerja prepeljali na samoten otok, ali bi ga zaprli v ječo in bi mu vcepili v kožo srbeŽ. Kajzerja bi neprestano srbelo, toda poprej bi mu odsekali prste na rokah, da se ne bi mogel praskati. Tudi vode ne bi dobil. Ko bi sedem let tako trpel, bi ga ob-glavil. Bernard Zarin je bolj originalen. On svetuje: Vzemite velik sod, zabite v ta sod kakih deset tisoč žebljev, da bi bili ostri konci noter obrnjeni, potem denite kajzerja v sod in zabite pokrov, da ne more ven. Nesite sod na vrh hriba in ga zavalite navzdol, kakih dvajset milj na uro. Ko pride sod v dolino, odprite ga in poglejte Če je še kaj ostalo od kajzerja. Naznanilo in zahvala. Globoko potrti silne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri in nepozabni soprog in oče MATIJA ZAGORC, dne 19. decembra po 7 dnevni bolezni pljučnici in influ-?nci, v starosti 31 let Ranjki ie bil doma iz vasi Dol. Prekope, Dolenjsko, kjer zapušča 2 brata in 3 sestre. V A-meriki je bival 10 let. Bil je skrben oče svoji družini in dober soprog. Tem potom se prisrčno zahvaljujemo sosedom, ki so nepozabnemu ranjcemu stregli v bolezni in nas tolažili v teh teških urah. Srčna hvala g. A. Grdini za lepo vodstvo pogreba. Najlepša zahvala Mrs. Rozi Pavšič, ki je sto rila obilo dobrega za nas v tem času žalosti. Cleveland, U. jan. 1919. .žalujoči ostali: Neža Zagorc, soproga, Annie in Agie, hčerke, Frank m Mathie, sinova, Anton in Louis, brata. Farma na prodaj poceni. 172 akrov farma za živinorejo ali produciranje žita blizu Madison, O. Jako pocceni, če se proda takoj. Vprašajte pri A. H. Bramson, 530 Williamson Bldg. Cleveland Tel. Main 1924, Central 1687 *_(U Išče se starejša ženska, ki bi pazila na otroke in opra* vljaia druga hišna -dela. Plača po dogovoru. Oglasite se pri A. šušteršič, 1447 E. 53 s*.. (n I- ^ ".;"" " Kašelj najdbo pri otrocih ali odraslih, m | na ame nikdar aaaanand. Kaivlj J Ja rnak prahnjanja in ga Ja trtba ■ takoj lečitL Nikoli aam n* bo ial Severa'* Balsam (or Longs dar ▼ srhi boli. Zala Briporodjm, V ia»novorojenčke otrokeiaodraa- 9 le. C »na 96 to 60 centov t vseh A lekarnah. o ( * i mi i i. . .• A J t tflpa nararaoetod O ..iJal;____■..; ... ia 1 liiiiiitiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiimimiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiui^ j ......m i 1 " ........... ■■■.............. 1 ■ ■!■ "W.—^InW -.m 1 '' rh I Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO: NIZKE CENE: \ » «■ Moike oblek«.................»1.2B Že oske kiklje.................... SOc | Moike auknje..................$1.28 ^ Ženak« dol«, »uknje.......fl.26 Jopiči.................................SOc Žeauke obleke ...............$1.80 I j The Da mm Dry Cleaning Co. f j Priecoton 7- 2381 E. 82 ST. CerfieM 2680 A. J. DAMM, poslovodja ■ 1 > . i ■■■ ■ ■■ . " 'j \ 9 ^iiwawiiwiiMiwmMiwiMitn»Miiiiiiiiii»iiiiuHii>iiwiiiiiiiiHi>^ SnriTTrTrf^rfr^lif lllbi'*"^t -----i' ' ■ ifllh^.^Jifjl*^ ■ _^I^HH^^^y^^HW^ I | J Telefon: Urad: Princeton t«28 W Ž Doma: Princeton 1911 L m ; jk: H I Dr. F. J. Kern I 6202 iST. CLAIR AVE. K ;^ « k ififtjs t ,J t rlH-iii H ^B'5 -i. f. ' •'■"^T .'"KM II NOVE URADNE URE: I-* popoldne 'M 7-6 eveCer Sreae: 2-3 popoldne J lil »prt celi dan. 1 1 ?„ i ■■ - t .. , n ..* *■ »»n ■ m \ m "n j mi d BELL MAIN 1441 CUT. COfflUl MM-1T F MIHAEL S. ČEREZIN, !; ***** »i-n-i*- IMF. if , ^ n . i j . !• i . 4 HrvetcLft dnvfn;h Mfthlll , . i; - . r - I " T i -fKE LIBERTY BONDE v polni tržni ceni lahko zamenjate P" BOND, THE BROKER I 910 Scofield Bldg., vogal Euclid in East 9th Street f: ; -V-''.''.'V ! A V ' V "i 1* . ,v V 5' ■ « ■. •-. »i IHHHBBIHBS uv^vh*** BDHnBBfflHH DRUŠTVO -'EDINOST" PRIREDI SVOJ lEfNI 10NCERT v nedelja, 19, januarija v John GrJinovi dvorani Začetek točno ob 8. mri evoCer. Tem potom se vabi vse Jugoslovane iz Cle-velanda in okolice, da se ga udeleže v polnem številu. Na programu je: I. Del. I 1. Godba pod vodstvom g. R. Perdana. 2. The. Star Spangled Banner, poje mešan zbor "Edinost" a spre- R i m 1 Jevanjeto orkestra. '■ j/^l 3. Povejte ve Planine (A. Forster) — poje moški sbor "Edinoet" j . 4. Ljubezen in pomlad (A. Medved) poje moftk zbor "Zarja" * t 5. Himna drufttva **Proevete" poje moški zbor zbor "Prosvetn" 6. Soči (J. Aljaž), poje moški zbor a8oia". ---4 i 7. Ljudmila, poje mešan zbor — tenor (R. Perdan) sopran (M. j ) Judrieh in alto (A. Jadrich) solo (H. Volari«) "Edinost" J 8. Kaj ne bilo bi vesela, poje ženski zbor s sprettljevanjem gla- > sovirja "Edinost" ' ' | 9. Godba "Iliri j«" I II. Del. I 10. Godba "Ilirija" I U. Cigani s tenor solo (Vogelj) "Edinost" f 12. Sirota, poje "Zarja" | 13. Za Hrvatsku, mješoviti zbor "Prosveta". S 14. Na bregu (J. Aljaž) moški zbor "Soča". [3 15. Oj |bogom ti planinski svet, poje mešan zbor (J. Aljii) a tenor solo (Perdan) "Edinost". 16. Jadransko morje (A, Hajdrih) skupni- mešani zbori. * j 17. Godba "Ilirija4 Pri koncertu igra tudi trio na lok: £e)o, glaaovir In gosli. PROSTA ZABAVA in PLES. Kot je razvidno iz programa, bp dovolj duševnega užitka za vsakega prijatelja petja in godbe. Odbor bo preskrbel tudi za telesne potrebe, z dobro jedjo in pijačo, da bo vsakdo zadovoljen. Vstopnice, ki so datirane 17. noveijibra, 191$. ki so se prodajale in se zopet prodajajo po članih društva, imajo veljavo za ta koncert. Ne pozabite v pedeljo 19. jan. v John Grdinovi dvorani. Društvo Edinost. BHK ^^^H ure: Torek in petek od Dol sedme do 8. zvečer. ^^^KImČUN' nIIf.^Mii-'' '1 i-' IruStva so vplačala na delnice......$ 130.00 ^■■o je vplačalo na delnice ......| 299.00 ^Hlbelnov se je prodalo za ............$ 5.00 ...........................................$ 222.00 Hle karte za klub ..............$ 94.00 Hd zabav, kluba .. ..........$ 180.50 Skupaj $ 1012.85 ?y IZDATKI: p,- Satkovič na račun dela .... .... $150Q.Q0 gfmize, stole in peč...............$ 39.60 ^Hbniku plača za tri mesece.......$ 90.00 gpijiku nagrada za tri mesece.......$ 30.00 Kyilni stroj in druge pis. potrebščine Jj 17.60 ^pravila in gospodarske potrebščine $ 10.05 ilektrika in plin.................$ 4.76 Hlen in Ella Diemer obresti........$ 375.00 : ■bo za zabavni klub ...... ..... $ 103.75 ^Bja od kolektanja delnic.......$ 3.00 jfi, delnice vrnjenih opek se je vničilo za$ 5.80 Rv, > - $ 2X79.56 ^^Btiki meseca decembra $ 1012.85 Kiostanek blagajne Nov. 30. 1918 $ 3664.24 Skupaj I 4677.0» Izdatki $ 2170.56 I Preostanek blagajne Dec. 31. 1918. $ 2497.53 PREMOŽENJE: ^^HKktt-. V* ••»• ' I*v • V- 4 •^fcjfi i "i otovma * Knjižica No. 38590 The Lake Shore - Bank $ i .00 H) Knjižica No. 39623 The Lake Shore Bank $ 1.00 BlCekovni promet The Lake Shore 3. $ 297.26 |S) Knjiž. No. 26913 The Clev. Tr. Co. $ 698.27 If) Posojila Svobode I1.III.1V. ® $500 $1500.00 Skupaj $ 2497.53 ji|I. Na kup posestva plačano........... $15,00000 m. Za pohištvo in popravilo izdano $ 7,894.12 Skupaj $25.391.65 ' Ludvik Medvešek, tajnik Pregledano dne 7. jan. 1919. Janko N. Rogelj, predsednik nadzor, odbora John Gornik, blagajnik Zofka Birk.' >■» ' "" * ............ ■ . t Ne pozabite citati ogias ar. Hpj> dobi trgovski pomoč ■fv groceriji in mesnici, Ekor tudi izurjen mesar. Bobra plača. VpraSajte na St. Clair ave. (6) Soba se odda v najem za g f|nta. VpraSajte na 1122 ^^BHBiiii ■ ' p ' _ POZOR ROJAKI! , bne 14. januarja, 1919 pri Bn zopet plesno šolo in Kjrae bo vrSil pouk vsak torek in petek od 8. do W&Q zvečer v Birkovi dvo-fani. Poučevalo se bo vse Hjterne ameriške plese.To-feji kogar veseli ples in bi se »i navadil, ima seda; priliko. 12 učnih večerov za $5.-^Hbdične so proste. p|ft obilen obisk te Sole, se Hioroča dobro znani ro- • - L .''i.' '' fcu® 4■(!» ».« ,.ji>r I-' XkJ® John škufca, (6) ^KrIGERATOR za okna H^o domače "ice-boxa za Hto", varno proti snegu in Hp| prahu. Rabite ga lah-»Jv vsakem oknu 24 do 30 ■ev Širine. Pridite k nam Bičajte se in vzemite do-Hpnabolj moderni in zdra\ Kini refrigerator za okna H inštaliramo "Barber Bui v vsaki furnes, ker sme HljgjSete1 Sheet°Metal Work 1403 E. (5th. St. (6) NAZNANILO. Slovenski Narodni Dom > ^Hfturgu naznanja vseir HKlŽarjem, da se vrSi letni ■K dne 19 januarja, ob 3 ■ffiiop. v Mike Plutovi dvo ■i 81. cesti. Na tej sej bo volitev novih direktorjem za leto 1919. ProSeni so to Ht delničarji, da se ude phn AndoBeJ tajnik __w Hiša se odda v najem, pri ■faza board za 12 do h Kov, v lepem kraju blizt selitve PROŠNJA. Cenjeni rojaki, gotovo vam je znano moje stanje, j ko me davi bolezen suSica, gotovo ste že čitaii v tem ali drugih listih. Že dve leti ne morem ničesar delati, nobenega centa, zaslužiti. Eno leto sem podporo dobival od dr. S.'N.-P. J.; sedaj se pa že nad eno leto oziram na usmiljena srca rojakov, da še lahko preživim te ure rta svetu, ki so mi Se določene. Zraven moje dolge bolezni je bila tudi moja žena bol-n? in še sedaj ni prav okreva la, med tem sta mi pa dva otroka umrla, ker ni bilo prave postrežbe. Cenjeni rojaki ne bom opisoval mojega hudega stanja, le toliko vam rečem, da je žalosten pogled na našo družino s triletnim sinčkom. Mraz je v hiSi, zebe nas ponoči in podnevu. Ze lo hudo mi je,„ ker se moram ponovno obračati na vaše usmiljenje, toda moja dol-£a bolezen ia družinska beda me je primorala k temu. Rojaki, kolikorkrat sem se do vas obrnil, takoj ste mi pomagali, srčno lepo vas pro sim v imenu nedolžnega otroka, pridite tudi zdaj na pomoč z malim darom. Imeli ste vedno usmiljeno srce, t imejte ga tudi sedaj. Za vsak .mali dar že naprej kličem iskreno zahvalo. VaS nesrečni i rojak ) Josip Mehle. | 1017 E. 61th St. Cleveland, O. I Opomba: Če kdo kaj podati, na) prinese v uredništvo i na željo Mr. Mehleta, nakar [ izročimo denar ali drugo , usmiljenja vredni družini. . '•; "taji*" i * ' '"' " i POZOR! ' Razprodaja domačega na-• ravnega belega in rudečega ■ vina. Primorani smo razprodati to fino vino, ker rabimo prostor za drugo trgovino, raditega prodajam vino po najnižji ceni i \ tV ; Cena $58.00 barel. . > Oglasite se pri 1 J. D. i T«.......""K. '/iI * ! ]355 E. 55ra St. vog. St. Clair • • ' VstoD ia 55 cesti nad lekarno ' ! Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. X Zaprto ob aredah pop. : Z i tudi v nedeljo ^jutr^j. ! t aprajamiino Liberty bond« in i Z \ W. S. s. mn plnčiU. t»»4l III M lll»M »♦♦»♦»♦*♦+ Dr. J. V. F ŽUPNIK, slovenskV .ZOBOZDRAVNIK,' wmmmmmmmmmmmrn—rn* ,r 6127 St Clair Ave. je sklenilo na zadnji seji. da mora vsak Član plačati 25 c. v dr. olagajno, ker smo imeli zadnje mesece mnogo stroš kov, tri umrle člane v 14 dneh, kateriitl je društvo vse v najlepšem redu preskrbelo, kar nas je veljalo mnogo denarja. . Naša blagajna je naložena v delnicah S. N. Doma in v Liberty bondih, katerih sedaj nočemo prodati. Prosim, da vsi to vpoštevate. Pozdrav A. Abram, tajnik 1253 E. 59. St. (4) Naprodaj je dobro ohranje na kuhinjska peč na premog in plin. 1041 E 53rd St. ______(5) Posebno ttazitanflo.T Jaz sem zdravnik že zadnjih 33 let in vam hočem pomagati v vaši bolezni.. Jaz zdravim vse kronične bolezni, ki se dajo ozdraviti. Jaz «em šoecljalist te vrste bolezni. Influenca je pustila svoje znamenje v tisočih ljudeh, ki so več ali manj trpeli od nje Ali ste vi eden izmed njih. Jaz ne računam ničesar za nasvet. Govorimo v vaSem jeziku v naiem uradu. Pridite zvečer, ^ob nedelj ah ^in* praz-2209 Ontario St. " VELIK NAUK/ Globok pomen leži v besedi "hraniti". To pomeni, da kupujemo samo stvari, ki so nam neobhodno potrebne. To je velika skušnja, katero smo dobili tgkom vojne, in to se posebno tiče zuravil. V slučaju želodčnega vznemirjenja, zaprtja, ne-prebavnosti, glavobola, ner-vuznosti, splošne šjabosti, in dr. zavrnite vse poceni po-naredbe in vživajtfc le Tri-nerjevo ameriško grenko vino. Primesi so taČo združene da očistijo želodec, pomagajo prebavi iif učvrstijo ves sistem popolnoma zanesljivo. Po vseh le&rnah. Ce na $1.10. - Trinerjev liniment je najboljše I; zdravilo zoper revmatizem,; otekline, napetja, in dr. To jje fakt z dokazi. Mr. Johir Vratnik nam je posal 18. dbc. 1918 iz Genoa Junction, Wis.: Trpel sem na revmjatizmu in nisem mogel celo leto zapustiti postelje- Seddj pa mi je Trinerjev linimenf pomagal na noge, in priporočam ga vsakomur, kdor tifi na rev matizmu. Po lekaf^h 35 ir 65 centov, po pošti 45 in 7! C. — Joseph Trin« Co. 1333 -43 Ashland ^ve. Chica- Pošteni fantje X sprejme jo na stanovanje it hrano ^Vprašajte n^ 1023 E. Ot \ IZURJENI ČEŠKI knjigovez B. F. PRIHODA se priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig:, posebno pripovestnik in mačnih. Lično delo, nizke cene. 4T «T ji Naročila iprejenu CLEV- AMERIKA, ST. CLAIK AVB. b a National Drug Store! Slovenska lekarna. Vogal St. Clair ave. in 6». cr' sta. S poseibno skrbnostjo i/ delujemo zdraivnišlke (predpise V z»logi imamo vse, kar ir ti^ba v najboljši lokami. irfai ' ■ r; Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljSe vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočan se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew Jirc, 1113 E. 61thSt. Tel. Princeton 1958 R. (x02) ZASTONJ! ' Vprašajte aa nai Almanah v lekarni. Dobi se popolnoma brezplačno. Ako i vam ne moro uatreftl vai lekarnar, potem pišite direktno nam. Povejte 1 vsem našim prijateljem o tem. Ml elimo, da bi vsakdo imel enega od teh J W. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA I i ■I Preiskušena domača zdravila. 1 V.j-lj :n orina10 seda) nekaj navadnega. ^ Ka4®y ,n ®nPa Da >e tega rellte in pre-' preCite druge posledice, rabite Severa'« Balzam ' for Lungs (Severas Balxam za PljufiA), ki je izvrstno zdravilo proti kašlju. Cena Je 25c in ^ 50c. r ■ ■ . ■———- ■ ■ ■ . ■ •.'.■,,1 1 1 Nenreba vnost naredi bonlka slabotnega iNepreoavnoac ^^ do Mprtnice in splošne onemoglosti. Severn's Balsam of Life (Seserov tivijenski balzam) pomaga pregnati te bolezni. Ojača ves telesni sistem in privede ■ jetra k pravemu delovanju. Cena 8Sc. , ----------- SUal do iedi Pomeni splošno dobro zdravje. 3laat do jeai vgj $iMt do jedi In ¥ ohranite, tedaj vzemite Severa'« Stomach Bitters. (Severov želodfini grentec). Mala doza od časa do časa čudovito pokrepča čoveka. Cena ; 75c in $1.50. ll^im«n»bi se moral rabiti proti revmatlzmu in nevralglji; poznan je, da pomaga ustaviti bolečine, ujed in ščipanje. Severa's Go.hard Oil (Severov® Gothardsko olje) je izvrstni liniment ia take slučaje. Cena je 30c in ' «*■________ , i« d,.ku«. srs mnogokrat nezmožne opravljati svoja vsakdanja dela. Severa's Regulator (Severov Regulator) j se toplo priporoča v vporabo proti takim bo-f leznim. Cena $1.25. ■ -.-r—"J < ■ I--- 1 ■ 1 *- '----J " " t Urhtr»Knl navadno izvira iz oblstnih nered-nroiouui nQ8ti prot. temu najdet ' -/C .■ Glavobol zfth*®va takojšnjo pažnjo. To sto- rite lahko a tem, da vzamete ene 4 ali dve Severa's Wafers (Severov prašek zoper glavobol). Cena 25c. •„ • • j***.*1«- ■. Nečista kri i® vzrokiurov priščev, krast in drugth košnih izbruhov. Vse to naj se zdravi s čiščenjem krvi. Se- . vera's Blood Purifier (Severov kričistilec) je izvrstni pripomoček. Cena $125. -------- ; Slabi živci prinašajo nervoznost in izgubo 1 sparica, histerijo in oslabelost. Aks hočete ojačati ves vaš živčni sistem, tedaj rabite Severa'« Nenmlon (Severov Nervoton). To je Izvrstna tonlka za utrujene iivce. Cena 1 $1.25. ^ -——----—-■■ '--*---. .'j Zaptnica navadno povzroča omotico, osla- ' belost, zlatenico in razne jetrne nerednosti, katerih se lahko obvarujete s pravilnim vporabljenjem Severa's Liver Pills (Se- ' verove krogli ice). Te navadno hitro delujejo. Cena je 25c. Mazilo za ran® kl hi'ro ^favi ne le rane, , ampak tudi vae praske, o- parjelost in o^ehline kakor tudi, ako ste ae vre-zali; je zelo potrebno zdravilo vsaki hiši. Poskusite Severa's Healing Ointment (Severovo zdravilno mazilo), to je zelo dobro mazilo. Ce-na 25o. . fc • ■' . Srbečica koŽe"»«n« kot larje. liSaj, kraste, nall kožni izpohki, itd., se hitro odpravi z vporabljenjem Severa'« Skin Oint- 1 m en t (Severovo mazilo zoper kožne bolezni. Cena fiOc. ■ Sff ' . Tyk ?-> ' . ' k&M Severov« domača družinska zdravila se prodajajo pri vseh lekarnarjih. Vprašajte vašega » lekarnarja po njih, in ako vam on he more ustreči ai jih ne morete dobiti v blilnl, kjer živite, tedaj pošljite vaše naročilo naravnoat nam. ^ ; W. F. SEVERA CO., Cedar Rapid«, Iowa, I Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni T*? vam zračunam koliko bc veljalo dal:»t dslam rta poplavila, postavljam kopališča In sjrkf v blfi Mofe cene 10 niz ke, udu garantukno. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber: NICK DAVTOOVie 6620 St. Clair Ave. OBRESTI sezacnejo vsak dan VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK ' . 1Št ' ■' » -f . M 4»' . y.r> K; I la p. p***m phi.i. 4» Jwm, h« p Him m 4mm " ( M ■ - | LIBERTY BOND% kupujemo in prodajamo za j gotov denar po tržni ceni. j ® i -j*. i I ^' 3 ^ 11 f* se p n a S. T. Bone & Co. "j"";; ■STf^;'. -M m Je S« Jablonski i ^ > V AO VENSKI FOTOGRAF ^ - j g^-^iaP111!!' ^ m;g' - ml frS' 5T- AVE-;:11 }; • fix * tLc ' Jua ^dL t: '»^»^^-i^miHal AMBULANCAe. ZnvaHki • ufaj iK»rrčc «li holesni, č potrebujete I 1 f3. ainbulanca ali bol ilki vo«, pokličite k«terkoli I . --,®1 telefon a ikčaa, po noči ali po dneva Mi vedno I . ._ . iujeroo in odgoTiirfamo telef n ker svoni t biŠ> I PRINCETON V obaaeni Ako vam operator reče da se ne oml«- I aim , ne »neraite, aabtevaite sapervinori«, in - 1 lf)Q]' bite odgovor udtnai takoj. I ijoi . / ^ fag'_I I • j . i . a ^ ^ ANTON GRpINA I lool ; 6127 St Clair Ave. Cleveland. O. I - • f' & >%,- W.M ■ 'mi 'WvMI IT I II ; 1 I 1 ' '!' i■■■ I , i.r If .i ■■ . , I : -j+ii Central 5694 Roaedmle 5694 I : -^r I / Mi- : ^ Znižane člene Km®.' • ' mt . - ■ ->>'. !& ■ J§/5 i-'' '' r ''^^W/.wf^BB Cene oblekam ae ne bodejo tnižale še kakih šaat nftesecev, I ali še dalj, tore) ako ai hočete na oblekah prece) prihraniti, prine- m lite ali pošljite vašo staro obleko ali suknjo barvat, prenaredit I ali čiatit k |vv- trff 'M Frank's Dry ^pj]^ Qeamng Co. 1 in vam bo zopet aluilla, dokler »6 cene novih oblek ne znižajo. I Naše delo je najbolj pohvaljeno od onih, ki poznajo dobro delo. II The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 EAST 550i STREET NASPROTI BANKE. . jI Collinwood podruinka: II ims 'SiiiiU 1«13 WATERLOO ROAD. ns | H mm _ w#fmvi m m HtiiMi ||,| II) I HI m IHI Mil 1111'lil m g I ■ ■ ggyy M ■ ^^ BMp Mm gg ffl^M B^B flC ■ ■ HB| jl^B Mm IVflfl IIS FIH.IIII IIH Lil jWmMa^J BO f g JQ w% : detektivski roman .;s r| SPISALA A. K. GREEN ^frj Sedmo poglavje. Meni kar ni hotelo iz glave kaj namerava gospod Blake v tako neznanem mestu I kakor je Putney kakšni vzro ki so ga napotili na. precej rpot. Moralo se je na način kaj važnega zgo diti, sicer ne bi pustil New Yorka, kjer je bil toliko zaverovan v svoje .vsakdanje sprehode. Ko smo dospeli o-koli pete ure popoldne na kolodvor v Putney, je gospod Blake' takoj pri blagajni vprašal, kdaj odpelje Iz mesta poštni voz proti neki vzhodni vasici. To jebilo za' mene jako neprijetno presenečenje, posebno ker se je odgovor glasil, da odpelje poštni voz vsak dan samo enkrat, in sicer zjutraj takoj po prihodu jutranjega vlaka- 1 "Mogoče dobite v oni gostilni preko ceste kaj več pojasnila," reče železniški ; uradnik, "mogoče je tudi, da dobite tam voz in konja, ker sicer ste prisiljeni, da čakate < do druzega jutra. Sicer je I danes pogreb v mestu, in v i takih prilikah — " I Jaz sem slišal dovolj. Hitro Jo uberem s kolodvora v bll-Jnjo gostilno, kjer sem takoj poklical krčmarja, da ga z .dobro besedo in dobrim de-jharjem podkupim, da mi pre Hkrbi voz in konja še isto po poldne, da se popeljem v pMelville. toda krčmar mi je I sveto obljubval in zatrjeval Ida mu je jako žal, ker mi ne gmore ugoditi, kajti danes je ppogreb v mestu, in v celem mestu ni niti enega voza niti enega konja na razpolagi Vsi, mofcje, ženske in otroci, vse prebivalstvo Je odšlo in se odpeljalo k velikemu pogrebu, kalti tak pogreb £kot se je vršil danes v mestu se pripeti v Putney samo vsakih pet let enkrat. Zaman sem rotil krčmarja, da me kličejo izvanredno va£ni po-eli v Melville. Pripravljen dem plačati vsako svoto denarja, samo da dobim voz ln ktinja in se lahko odpeljem,: toda krčmar je le zmajeval z ( glavo kljub temu, c^a sem na j vso moč silil v njega. Ves ne-! voljen se podam k hišnim vratom in kmalu začujem is-j ti pogovor, katerega sem jaz i imel s krčmarjem. Prišel ie gospod Blake ki je tudi zah-| teval voz in konja. Zdelo se! mije, da je bil gospod Blake Se veliko bolj razočaran koti jaz, toda konečno se je moral na vsak način udati, ker druzega ni kazalo. Potem ko povžije nekaj okrepčila, se ! nemudoma poda v svojo so-j bo, odkoder se isti večer ni več pokazal. Opazil sem ga zopet šele prihodnje jutro. Svoje ime je zamolčal, ih ko sem nekoliko poizvedoval o-1 koli, sem dognal, da ga sploh ne pozna nikdo v tem mestu.' Nastanjen sem bil takoj zraven njega v sobi. Do polnoči sem poslušal kako je ne-■ mirno hodil semintja. Nika- j kor ni mogel priti do pokoja.1 Ko je bil drugi dan čas, da^ odpelje poštni voz, se je stis- ( nil v kot voza in mračno gledal pred seboj. Jaz pa sem j dobil prostor poleg kočijaža HL„ : J____________!_»_'. v/Kun uvaiiMjsic ure upoiune smo prišli v malo gorsko vasico, ki je tako siromašno izgledala, da sem se znova začel čuditi, kaj je napotilo tako imenitnega gospoda, da se je podal v tako zanikemo vas. V Melvile zapustimo poštni voz. Gospod Blake odko raka proti gostilni in jaz seveda za njim. Tu v gostilni me je čakalo novo presenečenje, kajti Mr. .Blake zapo- i na gospoa Diaice mimo, aa - mu potem v primerni dalji sle dim. Seveda sem se moral skrbno ogibati vsake sum-nje in paziti, da se ne sreča-ivi, ker sem bil prepričan, da t bi gospod t Blake takoj usta-jvil svoje potovanje, če bi ve-I del, da mu kdo neprestano sledi. Raditega tudi sklenem, | da ne čakam več, ampak polnem konja naprej. Niti oz-fetl se nisem drznil, dasi je vse gorelo v meni, da se pre-orlčam ali jezdi gospod Bla« ; ke za menoj. I Zdajci se pa pot pred menoj razdeli na razpotje. To priliko uporabim, da počakam nekoliko in se prvič oz-! rem nazaj, če prihaja gospod j Blake. Bil je Jcakih petdeset korakov za menoj. Ko prijaha mimo mene ga uljudno pozdravim in vprašam, če bi mi pač mogel povedati, katera | pot pelje v Perry, ker sem v naglici pozabil v gostilni po-Uabil vprašati za natančno ppt. Mudilo se mi je tako, da sem na vse drugo pozabil. Gospod Blake pokaže z ro-j ko proti levi strani in odvrne kratko: "Jaz vem le toliko | da ta pot ne pelje tja." — Po 'tem pa odjaha proti levi strani. Kaj naj storim? — če mu sledim, tedaj se izdam, pa 1 vendar sem moral na vsak način za njim. Pomagal sem si toraj kakor sem vedel in znal. četrt ure jaham po cesti na desno proti severu, potem pa obrnem konja in podim nazaj hitro, kar me je konj mogel nesti. In res, kma lu zagledam pred seboj jezdeca, ki pravkar jaha navzgor v hrib, ki ni bil preveč') strm. Dokler ne pride do vr- j ha, se skrijem na desno v goz j du, kakor hitro mi pa zgine i izpred oči, mu nemudoma sle i dim, da ne zgubim njegove j si fid f #.i 1 sedaj s tako težavo držal. Ravno v odločilnem trenot-ku bi se ponesrečili vsi moji načrti. Toda na pomoč mi pride nevede krčmar, majhen, zgovoren možiček. "Ali hočete menda jahati proti Perry?" vpraša gospoda Blake. "Že tri dni čakam na nekega gospoda, ki ima tam nekaj opraviti." "To sem jaz," vzkliknem in hitro stopim bližje krčmar ju. "Takoj po kosilu moram dobiti konja, razumete! Dva dni imam že itak zamueje, skrbite toraj, da pridem brez nadaljnega obotavljanja na-prej." Surovi, neprijazni ton, katerega sem se lotil je povzročil, da krčmar ni stavil nobenega vprašanja. Napotim se v gostilniško sobo, kjer dor bim predloženo kosilo, katerega z vso naglico povžijem. Skrivaj sem opazil, da je tekom kosila gospod Blake večkrat pogledal proti moji mizi. Najbrž je študiral ali sem mu nevaren in zakaj se neprestano držim njegove i družbe. Toda jaz sem se delal, kot bi se ne zmenil za no- \ beno stvar na svetu. Ko sem s kosilom gotov, stopim hitro ven na cesto pred gostilno, kjer zajaham prvega konja, ki so mi ga pripeljati in se delam kot ne bi mislil na nl-ččesar druzega, kot na to, kako bi hitro prišel naprej. Ker pa nisem vedel v kateri smeri misli gospod Blake nadaljeval svojo pot, sem ustavil konja za prvim hribom in čakal, kdaj prija- . _____j m t ■ * < ■HHHH ročim i konja in jaham za njim bo Mr. Blake na vsak način opazil, da ga zasledujem, in vsi moji lepi načrti lahko splavajo po vodi. Če ga pa pustim "samega, da jaha naprej, tedaj zgubim nje- eno uro. Sledil sem gospodu Blake neprestano tako, da je bil vedno za en hrib pred menoj. Zdajci se me poloti slutnja, da s4 bližava svojemu cilju. Hitreje poženem konja, da pridem na vrh hriba, ki je bil zadnji v okolici. Ko pridem na vrh, se razprostre predmenoj dolina obdana okoli in okoli z visokimi hribi in temnimi gozdi. Zelena trava pokriva dolino. Kraj je bil jako samoten in kot nalašč za skrivanje. Tupasem opazim v dolini nekaj samotnih koč in bajt, ki so dajale okolici še i bolj žalosten izraz. Meni je ; kraj sicer ugajal, kajti člo- • vek če je na samoti se čuti 1 svobodnega. Toda ko se oz- ; rem, da pogledam kje je gos- j pod Blake, ga opazim, kako i je na pobočju ustavil konja, j Hipoma me mine vsa zado- i voljnost. Kajti gospod Bla- j ko je potegnil iz žepa revol- 1 ver, katerega skrbno opažu- i je od vseh strani. —Toda i kmalu se prepričam, da je bil r moj strah zastonj, in da Mr. \ Blake vsaj proti meni ni nameraval liičesar hudobnega. 1 Niti ne ozre se za menoj, 1 ampak neprestano opazuje v cesto, po kateri zdajci zavije £ proti neki hiši, ki je bila ta- \ ko samotna in skrivnostna, j da se nikakor nisem Čudil, da je gospod Blake potegnil revolver 7» vsalr clii^ai Hiša stoji na ravnih tleh, prav blizu, kjer se križajo tri ceste. Zdelo se mi je, da se nahaja v tej hiši gostilna. Zidovje je bilo le surovo ob-metano z apnom in peskom in ni bilo pobeljeno. Dimniki na vrhu strehe so bili popolnoma preraščeni z zelenim in rumenkastim mahom in iz njih ni prihajal nikak dim. Prav nikjer nisem mogel opaziti kakega znamenja življenja. Visoka, gosta jelka je poganjala iz tal prav blizu samotne koče in metala svoje mrtvaške sence na turobno zidovje. Zdelo se mi je kot da Je ta jelka edini stražnik samotnega poslopja. Vra. ta in okna so. bila zaprta. Mr. Blake pride bližje poslopja in se najbrže tudi prepriča, da ni žive duše v bližini, kajti zdajci spravi svoj revolver v žep in se približuje koči. Bil je še vedno na kalin. I a7 pa razjaham in peljem konja v gosto grmovje, kjer ga privežem ob drevesno deblo, potem pa jo mahnem naravnost skozi gozd proti samotni koči. Prav v tem trenotku prijaha gospod Blake ves razburien. toda jako odločnih potez na obrazu., do koče. Ne da bi stopil s konja, udari parkrat s svojim bičem po vratih. Ko pa ne dobi nobenega odgovo ra. tedaj se skloni s sedla in prime za kljuko ter skuša od ireti. Toda zaman — vrata so bila zaklenjena. Potem pa aha okoli vseh vogalov hiše >rez uspeha, kajti dobil ni nobenega vhoda nikjer. Zo-)et se vrne na pročelno stran n z vso močjo suva in tolče po vrtih, vrti kljuko, nepotr-ježljivo preseda na sedlu -vendar vse zaman. Ključavnica je bila močna in je klu-Dovala vsem njegovim naporom. Ko pa vidi, da je ves rud zaman, Mr. Blake odneha s prizadevanjem priti v notranjost skrivnostne koče. še enkrat pogleda jako resno in važno samotno hišo, potem pa nagloma obrne svojega konja, in v svoje naj večje začudenje opazim, da se s temnim obrazom in o-ti poti, po kateri je prišel, mračenim čelom vrača po is-nazaj v Melvile. Dali« nrlhnHn tlA , —-o- Dopisi. a , V Belgiji. 12. novembra. Mrs Mary Mohar je dobila od svojega brata, ki se nahaja pri ameriški armadi v Belgiji, sledeče lepo pismo: Draga sestra! Takoj v začetku pisanja te lepo pozdravim. Naznanim ti veselo novico, da je vojne konec, jaz sem pa zdr?v. kakor sem bil redno. V nedeljo zvečer sem bil na «<■ M * 7 ' ■ •■' Država gsem jaz —tako je govorili naša birokracija pred vojno. "Ti državljan, glej, da bj>š pridno davek plačeval, pa da boS zvest cesarju in defnovini; kaj mi delamo, te nij,ne briga!" Prišla ie vojska, kdo se vojskuje? Ne ministri in državniki,'ampak ljudst#. Državo je rešilo ljudstvo, ne birokracija. Države nejtvorijo samo urad niki, ampak tudi in v pretežni večini ljudstvo . Uradniki so zaradi ljudstva po pisarnah, n eljudgtvo zaradi uradnikov. — "Mi vodimo zunanjo politiki-in sklepamo pogodbe z drugimi drŽavami" — je rekla fored vojsko diplomacija (minister za zunanje zadeve in njegovi uradniki). Toda tudi ljudstvo, ki trpi in plačuje, h0Če imeti besedo )ri tem, ko?se odloča njegova usoda. flEvsi zatirani narodi so vzd|£li prapor z besedami: Samoodločba narodov. "Za Avstrijo je najboljši dualizem," )so govorili pred vojsko Nenfci in Madžari, to se pravi: WAvstriji vladajo Vemci, na fcgrskem pa Mad žari, drugi narodi naj molče ln ubogajoFV vojski pa je dualizem popolnoma odpovedal. Mažaf! ne dajo izmo-zsani Avstriji ničesar, v svo-Hb zahtev ji pa postajajo! ^edno predfinejši, imeti ho-&e|<5 samostjjno armado, Dal! macijo. 1 Toda A tro^Ogrska ni ne* n*ka in nt|madžarska. am- ČETRTA OBLETNICA. Ob priliki četrte obletnice svetovne vojne je bil pod gor njim naslovom priobčen v Domoljubu sledeči članek: V petek 26. julija bo štiri leta, kar je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno. Srbijo je Ščitila mogočna Rusija, za Avstrija je stala Nemčija. V trenutku se je svet zavedel strašne misli: Kaj če nastane svetovna vojska? Zunanji uradi velikih evropskih držav so bili zaposleni noč in dan z dogovori z drugimi, brzojavke so letele z Dunaja Vi Peterburg in Berlin, iz Benolina v London in nazaj. Države so se začele z mrzlično naglico oborože-vati. In tedaj se je utrgal plaz strašne evropske in svetovne vojske, plaz, ki je podrl že nekaj prestolov in držav, uničil cvetoča polja in bogata mesta, usmrtil in pohabil milijone ljudlj. in plaz drvi še dalje in dalje in ni ga pod solncqm, ki bi ga mogel ustaviti alf mu uganiti smer. Vojska je s kruto brezobzirnostjo podrla celo vrsto malikov, ki jih je moderno človeštvo iastilo. njem, toda drugi dan smo pa pričakovali, da se sklene mir zatoraj me je nekoliko imelo, da vraga ravno zadnjo u-ro bi moral biti ranjen ali u-bit, toda ničesar se mi ni zgodilo. V pondeljek zjutraj so Nemci zbežali, še predno se je dan naredil, in zdaj upam, da ne bo nič hudega, da se bom vrnil zdrav domov. Sreč ni ste v Ameriki, ne morem ti povedati, kako belgijski ljudje trpijo. Zdaj se zima bli ža, pa nimajo kam iti, hiše i !so vse razbite, živež so pa Nemci pobrali. Nekateri so i zbežali, drugi so se poskrili i po kleteh, kjer so ostali cele i tedne. Ti neveš, kako so ve- i seli ti ljudje, ko vidijo ame- i rikanske, vojake. Sami nima- 1 jo nič, pa nam vseeno dajo i kar morejo dobiti za nas. V < nedeljo dopoldne sem bil v i neki hiši. Neka bofj prilet- 1 na ženica nam je kuhala ka- i vo celo Žopoldne. 1 Sedaj vam pa vošim vese- 1 le praznike in srečno novo i leto, da bi jih še mnogo zdra- j vi dočakali in da bi jih dru- 1 go leto skupaj praznovali, f poždravljam vse tvoje in mo- i je prijatelje, tvoj zvesti brat 2 Joseph Gerbeck, Co. I. s 147th Inft. I a n r a n a I. se je i z kazal kot m ali ka. tala državno ustanovno pismo, postala listina svobode in pravic zatiranja jugoslovanskega naroda. Naš narod je s svojo krvjo pisal svojo voljo po svobodi in pravici. In kar narod hoče, tega mu ne more braniti nobena vlada iri* noben minister. Absolutizem, neomejena nadvlada posameznih močnejših narodov nad šibkejšimi se ruši po vsem svetu, na njegovo mesto pa stopa de-mokratizem, ljudska volja. Padla je tudi samovlada stra ' nkinih voditeljev. Kakor ne sme nobena vlada reči: Dr- ' žava sem jaz, tako tudi noben načelnik stranke — zlasti ne stranke, ki se imenuje ljudska — ne sme reči: Sran- , ka sem jaz! Zato je padel pri nas dr. šušteršič, zato je j padla "Resnica" in nobene 1 "Novice" mu ne bodo poma- 1 s;ale več na noge. Ljudske 1 množice ne gredo več slepo . ta njenimi voditelji, postale < 30 zavedne, vedeti hočejo, < kam jih voditelj pelja. "O < nas se ne sme ničesar odlo- < Sati brez nas," je geslo de- ( nokratizma. ( Za narodne in državne in 4 ;a nas vse je sedanja vojska j /eliko izpraševanje vesti. Po- J cazala nam je temeljne zmo- J :e našega javnega življenja, j mednarodnega in meddržav- ] lega; pokazala nam je nove ] ;ilje in nova pota. Blagor mu j cogar skušnja izmodrl. Za družino Tomaž Tekavec so darovali: gdč. Ana Habjan 25c. Jennie Subelj 50c, in John KailŠ 50c. vsi iz New Yorka. Denar je nabral Mr. Alois Skulj.' Iskrena hvala. 1 Zaupno zdravilo dela čudeže. i I'sac-vr.'fa...i'. - .mi i«'.; m> .'u........ ■■ itm ■■- • ■ .■ ■ r..i ni Skoro že trideset let se Trinerjcva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A. tt> tudi radi pravega vzroka, kiei redno plafievali svoj ases-j nent. Naznanjam tudi, da' ned sejo se ne bo pobiralj isesment od otrok. Opozar-, am tiste, ki pošiljate otroke isesment plačevati, pošljite ih pred 1. uro, ker tajnik »o ob pol eni uri v dvorani, ^radne ure na domu tajnika o vsak mesec 20. in 26. od L do 7. ure zvefier. Prosim, la to upoštevate. Z bratskim pozdravom Anton Gorenc, tajnik, 7728 Osage ave. " * "■——'■'■ — Iščem sobo pri Slovencih, hrano ali brez. Sem pri voli plačati visoko ceno za doer prostor. — Jos. Bert, Ge-eral Delivery, City. (6) mesecu.^ Članice, ki še^H prinesite na sejo dne 14. Frances Hudovemik, tajnkfl ' Iskreno zahvaljujem Slo3» I ski Dobrodelni Zvezi kM ! tudi dr. Slovenski PomJB 6 SDZ., da so tako hiKl točno mi izplačali smrttiin® za pokojno mojo ženoffiBH Žlajpah. Priporočam vseH ki še niste pri Zvezi, da piriH topite v njo. EUClRr^kl0ž U' !99| Podpirajte slovensko trg0>| Kadar kupite lcalce potrebi^ ne pri kakem trgovcu, kupil«! tedaj, če ste videli oglas v nal sem listu. Ako ga ne vidite, pcN vejte takemu trgovcu, da nil oglašuje v listu, ker sicer bo-dete kupovali pri trgovdh, ■ z vašim denarjem pomagajo podpirati vaš Hat