P^fntnn рЈчСлпл v pntnvtnt Г ЛГГО T VTTT V Ljubljani, v STedo 17. decembra 19"M) STEV. 287 Cena t Did NuroCuiue uieaećno 25 Diu. tu mozem-•tvo 40 Diu — ne-deliska izdaja ce-lolt-inu 120 Din, za imize mstvo 140 Dir U r e <1 n i A1 »o je » KoiuIhi |evi ul. h/111 r VENEC i~elt. račun: Ljub-Ijanu it. 10.690 in 10.344 za mserute; Sara levo štv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava. Kopilur-jeva h. telefon 2993 leleluni unslnišlva. ilnevna služba 2090. - nočna okojno, svobodno, edino! Frunjo Neubauer Zunanji minister dr. Marinkovič o organizaciji Balkana Jugoslavija želi zbližanja med balkanskimi državami, toda noče lega plačali s koncesiiami Belgrad, 16. dec. 1. Zunanji minister dr. Voja j gel uvideti, da-li se ustvarja kak blok. Ugotovil Marinkovič se je z brzovlakom vrnil iz Aten. Ob 11 i sem. da tega nista uvidela niti Venizelos niti Mi- je sprejel v svojem kabinetu zastopnike domačega j halokopulos. Če tudi bi Grčija delala na kakem in tujega časopisja in jim dal izjavo, ki je v bistvu bloku, ne dela bloka radi igračkanja, nego da se enaka izjavi, ki jo je dal že v Atenah. Ko je minister končal svojo izjavo, so mu časnikarji stavili razna vprašanja Na vprašanje, kaj misli o sovjetskih listih, ki pišejo, da bodo Sovjeti prisiljeni, da se branijo z vojno, je minister odgovoril: »Kaj se oni brigajo ia svot! Naj gledajo, kako bodo uredili razmere doma.« »Gospod minister,« so ga vprašali, »Sovjeti napovedujejo vojno.« Odgovoril jim je: »Kakšno vojno? Oni napovedujejo vojno morda zato, ker bi jo želeli v položaju, v katerem se nahajajo. To je morila zanje edini izhod iz položaja. Na žalost mislim. da se nihče ne bo našel, ki bi jim storil to uslugo.« Na vprašanje, ali obstoji bojazen v zvezi z vestjo o prijateljski pogodbi med Grčijo in Turčijo, ki se je dozdevno izvršila po posredovanju Italije, je dejal: »Tega ne vein. Če tudi bi bila kaka intervencija, vsekakor se jo treba tej intervenciji zahvaliti. Čc je bila kaka intervencija, ne vidim nobene bojazni, ker je šlo za dobro stvar.« Na vprašanje o vzhodnem bloku je dejal: »To se v časopisju stalno ponavlja, toila nisem mo- ( doseže gotov cilj. Kaj bi dosegla Grčija v takem bloku? Sicer sta mi Venizelos in Mihalokopulos tudi formalno izjavila, da ona niti na kak blok niti na kako fronto ne mislita. Sicer pa je to popolnoma razumljivo. Časopisje nima rado onega, kar se dogaja, marveč predvsem tisto, kar se bo dogajalo. Na žalost zunanji ministri vloge preroka ne igrajo.« Glede panbalkanske unije je dejal: »Ni nobena milost, če se nam ponuja, da naj vstopimo v panbalkansko unijo. Če je ona v interesu vseh balkanskih držav, ho do tega prišlo in se lin tudi izvršila. Če pa ni v interesu vseh držav na Balkanu in če se zanjo ne zanima kaka država na Balkanu, potem do panbalkanske unije ne bo prišlo. Kljub temu, da Jugoslavija želi zbližanje med balkanskimi državami, nima nobenega razloga, da bi to plačala i nekako koncesijo katerekoli vrste. Manjšinsko vprašanje je urejeno. 0 tem obstojajo konvencije. Zbližanje na Balkanu je slično ideji Panevro-pe. Izvršitev ene ali druge unije hi bilo zelo ovirano. če bi nekdo mislil iz toga kovati zase dobiček.« Fašistične manifestacije po Krasu Trst, 16. t. m. V Postojni so se z>!>rali 14. t. m. kraški fašisti, katere je bil sklical fašistični tajnik tržaške pokrajne dr. Per-uei.no. »Piccolo« pilše, da je bil namen tega sestanka, da kraško drugojeziično prebivalstvo izkaže, de se ne d« upi i vati od temnili zarot i.n navodil. »Mi nimamo nobenega opravka s temi ljudmi,« tako zatrjuje kraško ljudstvo, obsojajoč zarotnike. Nadalje pravi »Piccolo«, da Kroševoi vooče prosijo uniform za svoje otroke, za Baliillle iin za Piccole Italiane. Nekaj teli uniformiranih otrok je prišlo tud,i pozdravi* fašističnega tajnika. Ni želja po novi obleki, ki narekuje sta-rišem njihovo prošnjo, pravi tržaški list, ampak želja, da bi vsaka rodbina uživala čast. da njeni otroci smejo nosmM to uniformo. Listi podčrtava jo posebno sprejem, ki gu je priredila dr. Poruši nu skupina obmejnih miličnikov v Selcah, ki so zagotovili, d« smatrajo svojo težko služIlo za največjo čnet. Miličniki so seveda vsi Italijani, V Košu-ni je pričakovalo tajnika 96 BaJiJ in 130 malilli »Italijanke. V imenu prebivalstva je govoril znani centunio Grazioli. Perusino jo opominjal starše, naj svoje otroke mirno za-uipujo učitelje*v 11. V Sv. Petru na Krasu je dir. Perusino obljubil, da se bodo regulacijska in melioracijska del« v dolini Pivke nadaljevala V Prestran-ku so sprejeli tajnika fašisti. V Postojni sc je vnšdJ v prostorih Fusoiu zl»or, na katerem so bili navzoči fašisti, lokalna oblast i.n veliko število šolskih otrok. Tajnik je v svojem govoru pohvalil delovanje postojnskega fašiizma, ki ima zaslugo za znižanje najemnin in za znižanje cen živilom. Postojna ie dobila nov vodovod, potem društveni dom Bnlil-le, novo ljudsko šolo v Skorjam« iin mestni trotoar. Vse te stvari so stale okoli tri milijone lir. Tajnik je sva ril pred k nifvimti preroki. V Hrenovionh so prebivalci nn povelje fašistov na čast dr. Porušili ii razsvetlili svoje hiše. Kaj se godi v Španiji? Naspro'uioče si vesti — tievolucijonarji zavzeli radio postaro in od tam širili vesti — Povelinik revolucionarjev Franeo pobegnil na Portugalsko Madrid, 16. decembru. A A. Vesti o uporih si nasprotujejo ena drugi in je nemogoče njihovo resničnost kontroliruti. Uprli so se častniki in letalci letališča v Quntroventi s komandantom Frnncom vred. Vladu je poslala nad letališče letala iz Madrida, toda tn so bila sprejeta s streli iz topov. Po poslednjih vesteh so komandant Franeo i;n ostali častniki pobegnili z letali. Nezadovoljni oficirji so se polastili vozil in so zavzeli rndiopostujo. Odtod so vsemu svetu razglasili, da je bila v Španiji proglašena republika. Madrid, 16. doc. kk. Tri letala madridskih vstašev so s svojima voditeljema, majorjem Francom in generalom Queipo Lla.no ob 18 prispela na letališče pri Lisboni. Portugalske oblasti so jih aretirale in jih ne bodo izročile. Madrid, 16. dec. kk. Iz vladnih krogov se javlja: Vojno stanje je bilo v Madridu proglašeno ob 13. Niti prej niti pozneje ni priišlo do nemirov ali stavk. Dogodki pni madridskih vstaišk.ih letalcih so se vrstili tako: Ob 8 zjutraj se je večina letalskih častnikov izjavila za vstajo. Poslali o več letal nad Madrid, ki so metala na mesto letake, ki so pa imeli popolnoma napačno vsebino. Zagroženo bomba.rdiranje madridskih vojašnic bi n. pr. ne bilo mogoče, ker vstaški letalci niso imeli prav nobenih ali f»i prav malo bomb. Vlada je taikoj poslala svoje čete proti upornikom. Najprej je streljala infanterija v poslopja letališča, nato pn je topništvo oddalo na letališče 105 strelov. Ob 12.15 so vstaši razobesili belo zastavo. V tem trenotku je pristal s svojim letalom major Franeo. nalknr je zopet zasedel letailo skupno z mehanikom Rada, ki ga jc svoječneno spremljal na poletu v Južno Ameriko. Z drugim letalom pa sta zbežala druigo dva vodiiitelja general Queipo Liano in stotnik Rcznck. Na letališče so vdrle vladne čete in ujele mnogo upornikov. Popoldne so vladna letala nad Mudiridom metala nn mesto patniotične oklice vojakom in delavcem. Načrt upornikov se je žalostno iizjalovil. Očividno so mislili, dn bodo s vojimi letaki pridobili zase vso j en del madridskega vojaštva. V Madridu je bi.lo zvečer pojioliiome normalno in miirno življenje. Madrid, 16. decembra, kk. Vlad« je rzdaln noto o dogodkih v San SebastiaiHi. V ponedeljek ob 6.80 je prišlo pred vinilno poslopje več delavcev, oboroženih z revolverji, ki so ustrelili dva stražnika, pot pa »o jih ranili. Ranjenih je halo tudi več napadalcev. Pri napadu nn vojaftnioo v Santandru sta bila ubita dva napadalen. Nota izjavlja, da je bil vet) pokret čisto kouiuuietičefi. Madrid, 16. decembra, kk. Noč od ponedel'.k« na torek je hila v Madridu popolneina mirna. Notranje mesto so strnžile močne čete policije in ko-ujenižtva, v predmestjih pa so bili razdeljeni oddelki strojnih pušk in močni oddelki infamterije. Vojno sodišče je že otvorilo razpravo proti uporniškim letalcem, katerih voditelj pa so vsi ušli. Na današnji dan napovedann generalna stavka se ni začela, ker je zanjo glasoval samo ekstremni radikalni del delavcev. Položaj v Madridu je danes popolnoma normalen, samo brzojavne in telefonske zveze s provinco in inozemstvom še niso vpoetav-ljene. Brzojavke in brezžične vesti so pod cenzuro. Lisbona, 16. decembra, kk. španski uporniški letalci, ki so zbežali na Portugalsko, so bili po odredbi vlade internirani v vojaški šoli v Mafri, 36 km od Lisbone. Po izjavi teh letalcev ije bil njihov pokret republikanskega značaja in bi imel izbruhniti v ponedeljek istočasno na raznih krajih Španije. Kljub temu dogovoru je pet letalcev z madridskega letališča startnlo predčasno, ker so upali, da bodo njihovi letaki povzročili izbruh splošne generalne stavke m da so bo del madridskih čet priključil vetašem. To pa se ni zgodilo. Ko so vladne čete začele bombardirati madridsko letališče, so vsi voditelji zbežali na Portugalsko, k.er so gladko pristali. Letalci, ki 90 prispeli na Portugalsko,*so izjavili, da je imel njihov pokret namen, ustvariti svobodo Ln novo ustavo. Na vprašanje nekega časnikarja, ali so hoteli vpeljati republikansko ustavo, je odgovoril major Franeo: -Sploh kakšno ustavo, ki bi pomagala priti Španiji do sape.« General Liano jc izjavil, da je neuspeha kriv stotnik Galan. ki je predčasno poživljal ljudi na vstajo, in sicer tri dni pred določenim časom, tako da je vlada lahko pravočasno odredila svoje protiukrepe. London. 16. decembra, kk. Španska vlada ,e z ozirom na notranji položnj poklicnla mnogo čet iz Maroka. V Algeziras je dosjielo včeraj 9000 mož španskih legij in civilne garde, ki so bili takoj poslani dalje v Madrid. Pariz, 16. der.. AA. Telefonske in brzojavne zveze s Španijo so popolnoma prekinjene. Danes zjutraj so španske oblasti celo ustavile poštni in osebni promet na meji. Razen uradnih vesli in poročil, ki jih prinašajo begunci, se ne ve nič. španski republikanski krogi v Parizu ripisujejo veliko važnost vestem, da je v Španiji položaj zelo resen in da so »e uprli razni oddelki vojaštva. Uporniki so porušili železniško zveao med Malago in Madridom ter tako onemogočili prevažanje vladnih čet Dimnika vremenska napoved. Večinoma oblačno in megiemo. Verjetnost padavin. Trenutek, ko bo najbrže uaelopU mraz. ie ni tiutov. Avstrija se vrača v ravnotežje Važne izjave novega zveznega kanclerja dr. Enderja in zunanjega minisUa dr. Schobra — Služimo resnici in pravici Dunaj, 16. dec. (lzv. »Slov.«) Včeraj sta dva najvažnejša člana nove avstrijske vlade podala zelo važne izjave o bodoči politiki avstrijske republike. Po divjem od strasti zastrupljenem volivnem boju, po večtedenskem barantanju s političnimi načeli, je zelo prijetno slišati iz ust poštenjaka, kakor je novi zvezni kancler, da se hoče Avstrija zopet zbrati, pozabiti na razdrtijo prošlih tednov in se znova vključiti kot pridna soirudnica med ostale države v Evropi. Avstriji pripada posebna vloga, pravi dr. Ender. Majhna je sicer, a ker leži v osrčju od gospodarske krize oslabljene Evrope, je njena vloga velika in presega državne meje. Naj prvo pa se bodo morali Avstrijci znajti sami, stisniti skupaj, dobiti zaupanje drug v druzega in v državo. Avstrija je nadalje navezana mnogo na inozemstvo. Ona prodaja v inozemstvo in od tam kupuje svoj živež. Mi smo majhen narod in naša želja je, da se gospodarske zveze ne otežujejo, ampak da se kolikor mogoče razširijo. Gospodarska rešitev Evrope je mogcča le, če se bo posrečilo razširiti in poglobiti gospodarske zveze, razširiti tudi gospodarske enote ter kolikor mogoče vpeljati svobodno gospodarsko občevanje med narodi vsega sveta. Druga poglavitna zamisel, ki bo vodila njegovo vlado, je neprestano pošteno in tiho stremljenje za mirom in za medsebojno pomočjo, brez katerih dobrin se noben narod ne bo mogel izvleči iz sedanjih kalamitet. Služimo resnici in pravici. Inozemski novinarji, katerim je bila ta izjava Poincare nevarno bolan Pari«, 16. dec. kk. Zdravstveno stanje Poinca-ržja se je tekom današnjega dne nekoliko zboljšalo. Popoldne je bil izdan komunike, da je bolnikovo stanje navzlic splošni slabosti zadovoljivo. Predsednik senata Doumer je obiskal gospo Poincarč in je potem zatrjeval, da ima Poincarčjeva rodbina mnogo upanja na ozdravljenje. Stanje bolnika se je bistveno zboljšalo. Vojni minister Uarlhou naglasa, da ni ree, da bi bila Poincarčja zadela kap po eni strani, temveč da se je na senatni seji, na kateri je bil s t r m o g 1 a v 1 j e n Tardieu jev kabinet, preveč razburil. Razen lega so mu puščali kri in je zato razumljivo, da je sedaj zelo slaboten. Mnogi člani vlade, politiki in člani senala ter poslanske zbornice kakor tudi skoro ves diplomatski zbor so se danes dopoldne zglasili v stanovanju Poincareja in vprašali po njegovem stanju. Vendar pa nikogar niso pustili prav do bolnika, ker so zdravniki zahtevali zanj popoln mir. ___Pariz, 16. dec. AA. Angleški poslanik se je po naročilu angleškega kralja zanimal za stanje Poincareja. Več parlamenlarnih skupin je izglasovalo izjave simpatije Poincareju. Ob 18.30 je bil izdan komunike o Poincarčjevem stanju. Njegovo stanje se je malo zboljšalo. Temperalura znaša 37.4, puls 70. namenjena, smatrajo, da je zvezni kancler nameraval s tem znova in olicijelno potrditi dvoje: da se Avstrija ne bo udeleževala nobenih političnih grupacij držav, nadalje pa, da je pripravljena sodelovati v smislu gospodarskih konferenc v Belgradu in na Siaaji, ki predvidevajo gospodarsko zvezo med poljedelskimi vzhodnimi državami ter med Avstrijo, Ceboslovaško in Nemčijo kot indu-strijekimi državami. Ako so to res nove smernice vlade, potem obstoja upanje, da bo polagoma Avstrija postala konstruktiven sotrudnik pri gospodarski reorganizaciji srednje in vzhodne Evrope. Po telefonskih poročilih iz MUnchena sodeč, je tudi zunanji minister dr. Schober v svojem govoru, ki ga je imel v bavarski prestolici, naglasil približno iste točke. Uvodoma je posvetil Schober nekaj misli hajmverovski skupini ter rekel, da v zdravi državi ni potreba nikakih izrednih obrambnih sredstev. Normalna sredstva morajo zadostovati za vzdrževanje reda in za spoštovanje zakonov. Zato se bo Avstrija morala iznebiti vseh po-kretov, ki so si sami dali nalogo, da branijo državo, Tega ni treba. Država se bo sama branila, ali pa propadla. V nadaljnjem govoru se je dotaknil odnosov med Nemčijo in Avstrija On je že v Parizu natančno deiiniral svojo politiko v tem vprašanju. Mi smo en narod v dveh državah. Mi hečemo ostati oboje. Mi se ne bomo družili z nikomer v zunanjepolitičnem smislu, ie bi bila Nemčija iz zveze izključena. Zato bi želel, da bi tudi Nemčija ti dve načeli sprejela in dejansko izvajala. Veliki in mali brat morata popolnoma enakopravna ho- j diti isto pot. Naša politika je torej jasna. Vsak, ! kdor nas spravlja v kakšne fantastične državne zve- ■ ze, ne govori resnice. Mi se vsake zveze bojimo, j ker vemo, da bomo samo kot nevtralna in needvis-na država koristili sebi, nemškemu narodu v celoti in evropskemu miru. Pač pa moramo biti seveda pripravljeni sodelovati ua gospedarskib tleh in sicer z vsemi, ki nam bodo prinesli toliko dobre volje nasproti, kolikor je imamo mi. Avstrija mora predajati na zunaj, da more živeti. Pripravljena je kupovati tam, kjer se ji bodo nudile gospodarske ugodnosti. Tudi ta izjava bo izzvala mnogo komentarjev, ker je naslov, kamor je namenjena, vendarle pregleden. Ako pride iz ust dr. Schoberja, katerega politična potovanja po Evropi so bila preveč podobna onim njegovega kolege iz Budimpešte, potem zadobijo še večjo veljavo, ker vsaj nekoliko de-mantirajo ideje, ki jih je zastopal v prošlosti. Osvoboditev iz italijauskega omrežja je rešitev za Avstrijo. Sodelovanje pri gospodarskem bloku v srednji Evropi pa njen poklic in njena nujnost. (Ker manjkajo točnejša poročila o navedenih dveh govorih, jih »Slovenec« priobčuje z vsemi rezervami. — Op. ur.) Gospodarska zborovanja v Zagrebu Beljrad, 10. decembra. 1. Danes sta se vršili dve važni gospodarski seji: I. Vinska sekcija privilegirane delniške družbe za izvoz je imela sejo glede izvoza vina. Sprejeti so bili posebni sklepi z ozirom na poslednje znižan;« trošarine od t Din na 80 par. Finančni minister je sprejel posebno deputacijo, ki ga je naprosila, da se to znižanje nanaša tudi na zaključene in plačane kupčije. Iz dravske banovine je bil navzoč član glavnega odbora Robert Košar. II. V trgovinski zbornici je bil letni občni zbor Glavne zveze vinogradnikov in sa-d.arjev kraljevine Jugoslavije, ki je razpravljal o novi vinski trošarini in o proračunu za leto 1931 ter o drugih tekočih zadevah. Sprejeti so bili razni predlogi, Id so jih stavili slovenski vinogradniki in ki se bodo predložili merodujnim činiteljein v odobritev. Davek na samce Belgrad, 10. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon 0 davku na neoženjene in davčnem osvobojenju davčnih obveianeev z 9 ali več otroci. Glavne določbe zakona so: Vse moške neoženjene ali sodno ločene osebe in vdovci, če stalno živijo v mestih, trgih in krajih s ereskimi načelstvi, kjer plačujejo nejiosredne davke, oziroma sprejemajo tantijeme, podležejo plačevanju neposrednega davka na neoženjene osebe, če je njinov zakcu sodnim potom uničen ali ločen ali če nimajo zakonitih otrok, odnosno če nimajo po sodnem sklepu plačevati vzdrževalnine ženi Ln deci. Ta davčna obveza slopi v vezavo začetkom januarja prihodnjega leta, ko davčni obvezanec izpolni 30. leto življenja in preneha onega leta, ko davčni obvezanec izpolni 60. leto življenja ali eklen« zakoniti zakon. Plačevanja tega davka so oproščeni: 1. duhovniki; 2. vojaki; 3. inozemci; 4. polni invididi; б. osebe, ki nimajo nad 2500 Din dolicdkov. Samski davek se predpisuje na temel u dopolnilnega davka na zemljišče, hišnega davka, pridobitnega davka in davka na rente, in znaša po davčnem razporedu na osebo od 30 do 35 let 50%, imenovanega davka, od 35 do 40 let 40%, od 40 do 50 let 25%, od 50 do 60 let pa 10%. Neoženjene osebe, ki sprejemajo dohodke v tantijemah, bodo plačevale ta davek tudi na dohodke po letih, omenjenih v g 4. I. po 5, 4, 2, odnosno 1%. Neoženjene osebe, ki so v službenih odnošajih, bodo plačevale na ime tega davka po letih sdarosti 50, 40, 25 in 10 odnosnega davka po členu 96 odnosno 35 zakona o neposrednih davkih. Oni davčni obvezanci po z'.ikonu o neposrednih davkih, ki imajo 9 ali več otrok, ali so пекоб imeli 9 ali več otrok, so oproščeni plačevana neposrednega davka in vseh davkov, ki se na ta davek razr pišejo. Novi rudarski zakon Belgrad, IG. decembra. 1. Novi rudareki za« kon, ki se nahaja pred zakonoda nim svetom, bo v kratkem prišel na dnevni red. S tem zakonom se urejujejo rudarski odnošaji in pravice do koncesij. Uvaja se večja državna kontrola, tako da se ne bo moglo dogajati, da se ponekod iz tegž delajo špekulacije. Posebej se urejajo odnošaji med državo in zasebnimi rudniki glede dela in konkurence. Država daje velike koncesije zasebnim rudnikom, da bi se rudarstvo v naši državi čim bolj uredilo. Vprašanju bratovekib skladnic se je posvetila nai-večja pozornost. ^ Neresnične vesti Belgrad, 16. dec. AA. V vasi Nerodinu je bil o priliki uradovaji'ta lažje ran en orožnik Ivan Novakov od kmeta Save Ivaaića. Ta dogoJek je Transatlantik-radio opisal preko dunajsk h lieiov »Tag« in »Extrablatt« tc-nJenciozno, kot da je šlo za vstajo kmetov v več jugoslovanskih vaseh pioti oblastvom radi iztirjevanja davkov. V Nerodinu in Kovačici, da je bilo ubitih več kmetov, oroinikov in 4 davčni uradniki. To vest so prevzeti francoski listi in angleški »E.xpress Teleg-aph«. S strani ministrstva za nolran.e zadeve io ministrstva financ smo pooblaščeni, to vest kategorično demantirati, ker v nob?nj vasi nik er na teritoriju kraljevine Jugoslavije ni dozdaj pr šlo do odpora o priliki plačevanja davkov, ker so davčna bremena jako zmerna in se plačevanje vrši brej prisilnih sredstev. Ta.ko n. pr. letos ni niti pol % celokupnih plačanih davkov, ki bi bili izterani ek-sekutivnim potom. Zato vlada tukai veliko začudenje nad širie-njem takih alarmantnih in neresničnih vesli. (Centralni presbiro). Nove izvozne tarife Belgrad, 16. decembra. AA. Generalna dlrelc« cija državnih železnic je izdala novo tiskano tarifo za izvoz ječmena, pšenice, rži in turščioe, ki so stopile v veljavo 1. t. m. Nove tarife prinašajo olajšav« 25 do 30%. Na prodaj so na vseh železniških direkcijah. Prevozne ugodnosti Belgrad, 16. decembra AA. Generalna direk« cija državnih železnic je dovolila ugodnosti za odpremo tehle sredstev za uničevanje škodljivcev: arborina, argarina, roxa!a. dendrinn, endedrins in drvorina na vseh pcetajah v kraljevini. Odlikovana a' ademska pevsla društva Bolgrail. 16. dec. AA. Nj. Vel. kralj je odliko, val na predlog prosvetnega ministra z redom jugo- 1 slovanske krone V. stopnje sledeča akademska pevska društva: Obilič v Belgradu. Balkan v Zagrebu. Mladost v Zagrebu, Akademski pevski zbor v Ljubljani, Obilič v Skoplju, Svelleet v Sarajevu. Obenem so imenovana društva oproščena vseh taks. A'\ehin v Zagrebu Zagreb, 16. dec. m. Snočna Aljelvlnova simul-»anka je trajala davi d« 6. ure. Aljeliiu je 20 partij dobil, 8 remiziral, 7 pa izgubil. Po končani igri jc izjavil, da jc zadovoljen s svojim uspehom. Nova Gradi&ka — mrsfo Belgrad, 16 decembra. AA. Nj. Vel. kralj je ua predlog miti'stra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal In proglasil . zakon o proglasitvi občine Nova Gradiška za mesto Francoski ust o novi vtadt Nedobrodošlo ministrstvo - Ali bo živela nova vlada 7 - „Ne sme I" Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo Rim, 16. dec. »Agenzia di Roma« poroča iz Belgrada, da zaznamuje po službenih podatkih jugoslovanske carinske uprave jugoslovanski izvoz v Italijo v prviiih osmih mesecih letošnjega letn nov povišek v primeri z odgovarjajočo perijodo v letu 1929. Jugoslovanski izvoz je namreč dosegel vrednost 1300.7 milijonov dinarjev, to se pravi 67.5 miljonov dinarjev ali pa 5.47% več nego lansko leto. »Agenzia di Roma« pristavlja k temu, da se Italija teclaljebolj uveljavlja kot izvozni trg Jugoslavije, ker sama absorbira 29.26% skuipnc vrednosti vsega jugoslovanskega izvoza. Nasprotno pa — tako nadaljuje imenovana agencija — izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo puda. Podčrtujoč to nesoglasje v trgovinskih odnošaji h obeh držav pripominja, da bi morala Italija tudi napram Jugoslaviji izvajati geslo: »Kupovati samo v državah, ki kupujejo tudi od nas.« Carinska vojna med ČSR in Madiarsko Praga. 16 dec. kk. Češkoslovaško-madjarska trgovinska pogajanja so definitivno razbita. Madjarska delegacija je opoldne odpotovala. Tudi dopoldanski razgovori so ostali brezuspešni. V veljavi ostane od stare pogodbe samo dodatek o malem obmejnem prometu. Budimpešta, 16. dec. m. Vsi listi se bavijo z vprašanjem carinske vojne med Češkoslovaško in Madjarsko. Naglašajo. da obeh delegacij pri podajanjih niso vodili interesi kmetijstva, marveč inte^ resi notranje politike Češkoslovaška delegacija je bila pod pritiskom agrarne stranke, ki je v vseh vprašanjih neizprosna. Finančni minister Weclcerle je dal izjavo, v kateri je izrazil nado, da bo v zadnjem trenutku vendar-le prišlo do sporazuma. Nemška vojna odškodnina Berlin. 16 dec. A A. Nemčija je plačala zaveznikom do 15. decembra 1930 na ime reparacij in okupacijskih stroškov 19.711 milijonov zlatih mark ali 966 milijonov šterlingov. 517 milijonov šterlingov odpade na malerijalne dobave. (V dinarjih znaša vsotu 256 milijard 250 milijonov.) Ha'mver proti resničnem« filmu Dunaj, 16. dec. kk. Na današnji popoldanski seji narodnega sveta so vložili knez Starhemberg in ostali heimvvehrovski poslanci nujno vpraši-nje na uotrunjega ministra, v katerem pravijo: Začetkom meseca januarja se bo v Avstriji predvajal film >Na zapadu nič novega-:, katerega je nemška vlada prepovedala, ker hudo žali domovinski Čut prebivalstva. Zato stavljajo nujno vprašanje notranjemu ministru, ali ie * ozirom na pričakovane nemire pripravljen, prepovedati v Avstriji tu tilm. Ker se je predlogu priznala nujnost, bo notranji minister odgovoril naibrže šc danes. Ljubljana, 16. dec. U. »Slovenec« do sedaj ni komentiral nove francoske vlade, da se izogne morebinemu očitku pristranskega ali enostranskega presojania. Ker pa misli, da mora пг še javno mnenje biti informirano o važnih dogo.lkih več ih evropskih driav, predvsem onih, ki so naše prija-tel lice, priobčujenvo v nssledn em misli, ki jih je objavil pariški »Journal des Debats« v dveh uvodnikih dne 14. in 15. decembra: »Ministrstvo, ki ga j« sestavil Steeg ni nič drugega kakor malo prep es''ao svobodomiselni kartel. To ie vlada, ki o ie t eba ogocveno zavrnili in čimpreje strmoglaviti V prvih vrstah vidimo svobodomiselne senatorje, ki so vrgli Tardieu ja, za njimi sedi najvišja gospoda iz svobodomiselne radikalne stranke. Med njimi najdemo tudi Brianda in Loucheur-ja, ki se počutita p av dobro v tej družbi. Toda kai delajo med njimi možje kot Ley-gues, Cheron, Germain, Mar'm in Coty. OVž lu-^ jemo, da so zašli med to ekipo. Vlada Steeg ii^a samo ta namen, da izroči oblast v državi v roke framasonstva ter demontira sedanjo pa. lameotarno večino. Utegnemo seveda slišati pocukiaio vladno deklaracijo, navdušene vzklike na narod in demokracijo, toda človek bi mo al biti slep, ako ne bi videl, da je vse tako lepo pripravljeno, da se zbere v državnem zboru svobodomiselna večina, o kateri strategi iramason kih lož sanjajo že 2 leti. Vlada brez komunistov in socialistov sploh ne more živeti. Samo to zadosti označuje njeno bodočo politiko.« »Vlada Steeg ie bila sprejeta, kakor je zaslužila. To se pravi: zelo slabo. Nihče ni tako naiven, da bi se dal preslepiti od te zunanje maske politične strpljivosti, za katero se skriva Kartel (zveza vseh svobodomiselnih strank). Vsakdo je razumel, da je namen te vlade izročiti državo v roke svobodomiselstva, ki bo demontiralo vsako domovinsko politiko na l.ubo socialističnemu in-ternacionalzmu. Tudi škandal Ou trie mo a b ti pokopan, prečno ne bo prepozno. Samo dva lista, »Quotidien« in »Ere nouvel e« iz-a.'ata zadovoljstvo z vlado. Ves drugi veliki ti:k, kot so» Le Temps, »Ecbo de Pa'is«, »Figaro«, »Action Fran-caise«, »Avenir«, »Ordre«, »Ami du Peuple«, »Journee lndustrielle«, »Liberte« in drugi pa natančno povedo, koliko je vredno novo ministrstvo. Nova vlada je naravnost izzivanje sedanje parlamentarne večine. Ali bo živela? Pasti mora e prvi da« in čim pre(e tem bolje. Za tem mora iti ves naš trud.« Načrt ustave Sndskih zveznih Criav London, 16. dec. AA. Davi se je sestala k I plenarni seji indijiska konferenca, ki je raz- j previjala o poročiliili pododbora za Birmo in pododbora za pokrajinsko ustuvo. Prav tako je proučila začasno poročilo |кх!о[И>ога zu zvezno strukturo. Pododbor za [x>krajinsko ustavo je končal svoje jx>ro£ilo snoči v poznih urah. Njegovi predlogi se bavi jo večinoma s predlaga ni uri kouipeteucami pokrajnskih zakonodajnih zastopstev v zvezni Indiji ш z vprašanjem odgovornosti pokrajinskih eksekutiv. V kratkem povedano, pododbor predlaga, naj se ukine diarhija v guvemerskih pokrajinah. Vse pokrajinske zadeve bi upravljala pokrajinska zakonodajna zastopstva. Eksekutive bi bile enotne. Ministre bi imenoval še nadalje guverner. l\*k rajonske ek^ekutive bi imiele nadalje primerno števi'o zastopnikov manjšin. Guverner bi imel pravico zakonodajno zastopstvo razpustiti in eventuelno odklonili knk zakon ter ga predložiti generalnemu guvernerju v nmlaljno proučavanje. Vsi zakoni zveznega, verskega ali pa centralnega znnčnja bodo potrebovali sankcijo generalnega guvernerja. Kompetenca guvernerjev bi bila omejena na delokrog označen v ustavi vštcv.ši varstva manjšin in skrbi za javno varnost pokrajine. Osem indijskih delegatov je odklonilo predloge pododlKira, naj |к> od-stojm vlade vodi vladne posle guverner. Drugi predlogi se bavijo s sestavo pokrajinskih zakonodajni'ih zastopstev, ki bodo po potrebi razširjena. Njihova za koitoda j na doba ho trajala razen uialih izjem 5 let. Zbornice bi bile enotne ali pa dvojne, kakor bi pač zahtevale pokrajine. Ivondon, 16. decembra. AA. Na današnji seji indske konference so razpravljali o poročilih odborov za Birmo in za pokrajinske ustave. Konferenca je poročilo o zvezni ustavi odobrila brez debate. Ko so čitali poročilo o pokrajinskih ustavah, so nekateri delegati izrazili mnenje, da so kompetence guvernerjev v izrednih prilikah preobsežne in nejasne. Ko je konferena razpravljala o poročilu odbora Birme, so nekateri delegati izrazili dvom, dali Birma v resnici želj ločitev od ostale Indije. Delegat Birme Ubape je dejal, da Birma v resnici želi ločitev. Nadalje je plenarna seja sklenila konstituirati razne pododbore, ki bodo podrobno razpravljali o raznih ustavnih in drugih vprašanjih. Dalje bodo konstituirali pododbor, ki bo razpravljal o vprašanju vrhovnega sodišča in o raznih drugih zadevah. Jutri bo razpravljal o teh vprašanjih poslovni odbor. Vladni krogi upajo, da bo načrt ustave indskih zveznih držav gotov že januarja meseca, tako da bi Indija postala zvezna država žc v letu 1931. Parlament, ki ni parlament Kai se ie gotftfo v Brest L lovskem ? Varšava, 16. decembra, kk. V poljske m sejmu je pričakovati danes velikega boja V razpravi je novi poslovni red, katerega hoče uveljaviti večina Pilsudskega za omejitev kritike opezirije, dalje prvo čitanje proračuna, končno pa interpelacija opozicije o dogodkih v Brest Litovsku. Novi poslovni red ne odvzema samo strankam, ki Imajo manj kakor 30 poslancev g tem torej tudi vsem skupinam narodnih manjšin, pravite do vlaganja samostojnih predlogov, temveč daje tudi sejmskemu maršal« moJnosi dalokoscžne eenzure govorov in sejnih lapisnikov, pri čemur vlada lahko satre vse, kar bi bile po mnenju maršala proti dolžnostim poslancev napram državi. Od govornikov opozicije so naetopili najostreje desničarski nacionalisti. Bivši nemški državni poslanec Trompczvneki je stvari! sedanjo večino pred posledicami njihovega sklepa za primer bliža ega trenutka, ko bi oni sami zopet prišli v manjšino. Razumljivo je, da bi vludni pristaši najrajši popolnoma prepreult parlamentarno razpravo o strašnih dogodkih v vojaških ječah v Brest Litov-sku. To pa najbrže ne bo vei mogoče, ker so o teh dogodkih kljub strocri cenzuri že obveščeni šlr.i krogi, ki so povzročili celo med najzvestejšimi pristaši Pilsudskega тиГпо deprrs:jo. Simp'omi reakcije na kršitev pravnega čuta so javljajo iz vseh slojev naroda in iz vseh delov države. Večje število vseučiliških profesorjev v Krakovu javno pozvalo svojega tovariša, poslanca vladuega bloka, naj zahteva jasm st o Brest Litovskem. V Varšavi pa se je sprožilo lo vprašanje v literarnih krogih, ki so do sedaj bili v taboru Pilsudskega, zahtevajo pa odgovornost za nečloveško pcetopanje proti voditeljem opozicije. Zadn'e vesti iz Spantfe Paril, 16. decembra, kk. 0 položaju v Španiji prihajajo v glavnem same eptimis ičnn vesti Be-ren^nerjeve vlade. Ena teh vesti pravi, da je položaj v Španiji danes popolnoma normalen. Nikjer so ni mir kalil resneje. Prebivalstvo se ni dalo zapeljati po obljubah revolucionarjev in je zalo upati, da se hodo se danes mogli udnšiti vsi revolucionarni koniunistii-ni poskusi nemirov. Kakor pn jarljaje zelo redke privatne vesti, ki prihajajo t Paril po vseh mo;eiih ovinkih, se je generalna stavka, ki je izbruhnila vče .\j v Itillao. razširila skoro po v«ej Španiji. V Fibaru med Bilbaaas is San Schastianom so vstrši upadli tovarno pušk, vendar je bil napad oittiit V Malagi jc prišlo do 1 težkih incidentov.