Št. 25 (1819) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 21. junija 1984 Cena: 20 din ,
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLNJSKI LIST
YU ISSN 0416-2242
V nedeljo začetek MDA »Bela krajina 84”
Kljub zapletom akcija bo — Gradnja in obnova vodovoda v metliški _____________občini________
METLIKA — V Beli krajini so 'že aprila vzorno pripravili programe del in interesnih dejavnosti za mladinsko delovno akcijo „Bela krajina 84". Maja pa so se začele prve težave, saj so v črnomaljski občini ugotovili, da programa zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ne bodo mogli izpeljati. Poleg tega ni uspelo dogovarjanje med belokranjskima občinama, posledica vsega tega pa je bila, da so v Črnomlju brez posebnega posvetovanja z drugo občino in republiško konferenco ZSMS akcijo ..odpovedali”.
Kasnejši pogovori predstavnikov obeh občin in republiške konference ZSMS so pokazali, da možnosti za organizacijo akcije so. Otvoritev akcije bo v nedeljo, 24. junija, v brigadirskem naselju v Lokvah. Trajala bo do 26. avgusta. v treh izmenah pa se bo zvrstilo skoraj 400 brigadirjev. Vendar bodo brigadirji letos delali le v metliški občini, in sicer bodo gradili, oziroma obnavljali vodovode Brašljevica — Drašiči, v krajevni skupnosti Dobravice ter od zajetja v Rajakovičih. Položili, oz. zamenjali bodo okrog 7 km cevi.
V prvi izmeni bodo delale brigade iz Nove Gorice, Bežigrada in Kočevja ter tehnična enota Rdečega križa Slovenije, v drt/gi iz [lirske Bistrice, Vranskega in škofje Loke, v tretji pa iz Mozirja, Ijrežic ter pionirska brigada iz Zasavja.
B. M.
USPEL MESEC INOVACIJ V PIONIRJU
NOVO MESTO — Akcija „lmaš idejo, na dan z njo!", ki sojo v SG P Pionir izvedli v maju, je končana. Rezultati meseca inovacij in racionalizacij so več kot zadovoljivi, saj so v tem času pridobili kar 25 inventivnih predlogov, to pa je več, kot jih je bilo v osmih letih v Pionirju sprejetih. Predloge je prispevalo sedemnajst avtorjev, komisija za inventivno dejavnost pa jih je razvrstila v tri kategorije: trinajst tehničnih izboljšav in racionalizacij, enajst idejnih predlogov in en iniciativen predlog. Avtorji idejnih predlogov bodo nagrajeni s po dva tisoč dinarji, ostali pa v skladu s pravilnikom o inventivni dejavnosti, pač glede na izračunano gospodarsko korist.
G. R.
m.
PO ŠTIRIH DESETLEJIH ZOPET V GRADCU — Na slovesnosti ob 40. obletnici obnovitve Rdečega križa Slovenije je govoril predsednik RK SZDL Franc Šetinc, ki je poudaril vlogo mladih v humanitarni organizaciji. Mladi so se izkazali tudi na slavnosti v Gradcu, kjer so pripravili bogat kulturni program z naslovom „Bela krajina Rdečemu križu ob 40. obletnici v svobodni domovini”. Predstavili so se domača plesna in recitatorska skupina ter pevski zbor in metliški folkloristi. (Foto: M. Bezek)
V Gradcu slovesnost ob 40. obletnici obnove in razvoja Rdečega križa Slovenije — Otvoritev muzejske zbirke in skladišča — Izšla brošura o RKS
GRADAC — „Mi smo ohranili človeka s tem, da smo se dvignili proti terorju,” je pred štiridesetimi leti dejala Vida Tomšič v Gradcu v Beli krajini, kjer so delegati, zbrani na svoji skupščini, sklenili, da obnovijo dejavnost Rdečega križa Slovenije. Vse naloge, ki so si jih zastavili, pa je zaledje opravljalo že vsa leta vojne v okviru Rdeče pomoči, ljudske pomoči, slovenske narodne pomoči, odborov ter aktivistov OF in na druge načine. Preteklo nedeljo so se ustanovitelji obnove, nekdanji borci in drugi gostje po štirih desetletjih znova srečali v Gradcu.
Kot je na slovesnosti ob 40. obletni- Rdečega križa, od tega je tretjina pio-
ci obnove in razvoja Rdečega križa
• Na slovesnosti v Gradcu so za prispevek k razvoju Rdečega križa Slovenije prejeli zlate znake RKS Sergej Kraigher, Pepca Kardelj, Zoran Polič, ZZB NOV Slovenije, komanda LAO ter Partizanski pevski zbor. Skupščini RK Hrvaške in Makedonije sta za sodelovanje in krepitev bratstva in enotnosti prejeli priznanja, občinske in krajevne organizacije ter partizanski zdravniki pa jubilejna priznanja.
Slovenije poudaril slavnostni govornik Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL, je organizacija Rdečega križa prerasla v eno najaktivnejših v Socialistični zvezi. Danes je vsak tretji prebivalec Slovenije član
VODA BO DRAŽJA
KOČEVJE — Občinski izvršni svet se je na zadnji seji strinjal, da se cena vode lahko zviša za 32 odst., kolikor je , na osnovi dogovora največ možno. 'Tudi s takim povišanjem Hydrovod ne bo pokrival vseh stroškov črpanja vode. Razlika bo Hydrovod pokrival z dohodkom, ustvarjenim pri dopolnilni dejavnosti.
nirjev in pionirk. To uvršča slovenski narod v sam vrh množičnosti te organizacije. Zato ne preseneča, da ima ta humanitarna organizacija za sabo vrsto uspešnih akcij: več kot 100 tisoč
USPELA VAJA
KOČEVSKA REkA — Na območju Krajevne skupnosti Kočevska reka je bila pred kratkim izvedena vaja NNNP-84, v kateri so sodelovale enote civilne zaščite in krajani. Poudarek je bil na protipožarno obrambo, prvo medicinsko pomoč in delovanje v vojnih razmerah. Vodstvo je po zaključku ocenilo vajo kot zelo uspelo.
krvodajalcev je v zadnjih treh desetletjih darovalo 717 tisoč litrov krvi, več kot pol milijona ljudi seje v letih 1976 — 1982 udeležilo raznih oblik izobraževanja. 72 brigad RK je v zadnjem desetletju sodelovalo na mladinskih delovnih akcijah, člani se vključujejo v tekmovanje ..Pomagajmo, da bo starost lepšal”, zbirajo papir, sodelujejo v boju za mir, proti alkoholizmu in v vrsti drugih akcij.
V kulturnem domu, kjer je bila 18. junija 1944 skupščina RK Slovenije, so v nedeljo odprli tudi muzejsko zbirko, ki jo sestavljajo predvsem dokumenti, zbrani po belokranjskih vaseh. Predsedstvo RKS je priskrbelo tudi sredstva za izdajo brošure o začetkih razvoja RK pri nas ter za ureditev postaje RK za primere elementarnih nesreč. Tako se je skromno oddolžilo za delež Bele krajine v NOB, ko je tam gostovalo 18 institucij nove ljudske oblasti in njene kulturne nadgradnje.
M. BEZEK
Blizu 8.500 pevcev iz 268 taboru — Niso za
zborov je nastopilo na 15. bienalno prireditev
» m
PAPEŽ DRUGI SKOZI LETEČI CILJ —Takole je v torek, 19. junija, kot drugi zapeljal skozi ciljno črto letečega cilja v Novem mestu Sandi Papež in nato s skupino ostalih udeležencev velike mednarodne kolesarske dirke „Po Jugoslaviji" nadaljeval pot do cilja 6. etape v Zagrebu. Čeprav so vsi Novomeščani v skupni razvrstitvi v gornji polovici uvrščenih, je vendarle treba priznati, da smo od njih pričakovali še nekaj več. Žal, je treba v isti sapi povedati, da sreča tokrat Papežu, Smoletu, Novaku in Robiču resnično ni bila naklonjena. Papež je že po prvi etapi dobil visoko vročino in je odšel na pot iz Ljubljane do Zagreba bolan, Smole je moral zaradi poškodbe odstopili in ga te dni čaka operacija, medtem ko je bil Novak zaradi zobobola, ki ga spremlja vse od Pulja, v torek v Ljubljani ob zob. Več o dirki v prihodnji številki. (Jt. H., foto: J. P.)
ŠENTVID PRI STIČNI — Na 15. taboru je v nedeljo 268 raznovrstnih zborov pred tisoči obiskovalcev oblikovalo veličastni zbor z domala 8.500 pevci — in tako znova potrdilo neizmerno privrženost slovenskega življa zborovskemu petju. Kratkovidni so torej tisti, ki že razmišljajo, da bi šentvi-’ ški tabor poslej izvedli le na dve leti, tisoči pevcev pravijo, da se morajo srečati vsako leto. „Kajti naša pesem je kultura delavca in krajana,” je v njihovem imenu poudaril Marjan Kotar.
Podobno je izzvenel slavnostni govor Vinka Hafnerja, predsednika slovenske skupščine, ki je poudaril, da šentviški tabor kot množična manifestacija narodne in delavske-kulture vsekakor ni ena od proslav, ob katerih je potrebno razmišljati, ali so potrebne ali ne. Po besedah V. Hafnerja je zborovsko petje ..najboljši prikaz resničnega pod-ružbljanja kulture na Slovenskem", po svoje vpliva na ..sožitje med ljudmi ter krepi delavsko in narodno zavest", zato je ..kulturna in družbena vrednost šentviškega pevskega tabora" tako 'rekoč neizmerljiva zvloženimi družbenimi sredstvi.
NIC ZA GORENJE
SEVNICA — Na ločenem zasedanju, zbora združenega dela občinske skupščine so delegati prizadeto razpravljali o letošnjem gospodarjenju in predvidenem načrtu razbremenitve gospodarstva. Po dogovorih v republiki naj bi iz občinskih rezerv pomagali poravnati veliko izgubo v Gorenju. Občinski rezervni sklad žal ne more pomagati, ker so lani porabili ves denar za pokritje izgub v občini po zaključnih računih. Priliv v rezervni sklad je izredno pičel.
Vse kaže, da bodo na Cikavi že jeseni začeli graditi hladilnico za potrebe dolenjske regije_____________________
NOVO MESTO — Najnovejša, pa vendarle ena dobra novica je ta, daje v regiji uspel dogovor za gradnjo skupne hladilnice na Cikavi pri Novem mestu, ker niti ena od dolenjskih občin nima tovrstnih lastnih zmogljivosti. Zdaj imajo hladilne prostore najete v Ljubljani, kar pa nemalo draži proizvode.
Pesem zbližuje
V Novem mestu skupen nastop slovenskih in švedskih pev- cev_______________________
NOVO MESTO — V ponedeljek, 18. junija, so na večernem koncertu v tukajšnjem Domu kulture nastopili trije mešani pevski zbori: zbor slovenskega kulturnega društva ..France Prešeren” in švedski zbor „Allegro”, oba iz Goeteborga in zbor novomeške tovarne zdravi! Krka. Slovenski zbor iž Goeteborga je s tem vrnil obisk Krkinemu zboru, ki je na Švedskem gostoval februarja, medtem ko je zbor ..Allegro” tokrat prvič nastopil v Jugoslaviji. Vsi trije zbori so dan pred tem nastopili na šentviškem pevskem taboru.
Spored je začel Krkin zbor pod vostvom prof. Mira Kokala. Nato so nekaj pesmi zapeli Švedi, ki so se jim nato pridružili še slovenski pevci iz Goeteborga. Pod vodstvom Guentherja Kressa, Avstrijca, ki živi na Švedskem, sta zbora med drugim — vsak v svojem jeziku — zapela tudi Prešernovo oz. Fleischmennovo „Pod oknom" („Luna sije”). Skupnemu nastopu zbora ..France Prešeren” in Krkinega zbora, s katerim seje tudi končal ponedeljkov koncert, je dirigiral prof. Miro Kokol. Na srečanju so zbori izrazili željo, da bi še peli na takih nastopih.
Dogovorjeno je, da bo nosilec investicije KIT — KZ Krka Novo mesto, s sovlaganjem pa bodo pomagali v vseh dolenjskih občinah in še drugi soinvestitorji. Predvideno je, naj bi se gradnja začela že oktobra letos.
V novi hladilnici bo možno zamrzovanje in hlajenje živil pri temperaturah od 0 do -35 Celzija, kar pomeni, da bo mogoče za različna časovna obdobja shranjevati vse oblike živil, primernih za tak način skladiščenja. Po dokončani gradnji bo KIT—KZ Krka Novo mesto tudi upravnik zgradbe, soinvestitorji pa bodo v hladilnici razpolagali z zmogljivostmi, ustreznimi njihovemu finančnemu deležu.
DELA MARTINE KORITNIK — FAJT V KRŠKI GALERIJI
KRŠKO — Valvasorjeva knjižn ica in čitalnica vabi jutri, v petek, 22. junija, ob 19. uri na otvoritev razstave del akademske slikarke Martine Koritnik — Fajt v Galeriji Krško. Pred otvoritvijo akvarelov in olj te slikarke, rojene v Krškem, bodo v bogatem priložnostnem kulturnem sporedu člani krškega literarnega kluba izvedli recital Desanke Maksimovič ..Terjam pomilostitev”, sodelovali pa bodo tudi učenci Glasbene šole Krško.
PRIZNANJE
ANTONU
DRŽANIČU
BREŽICE — Predsednik občinske skupščine Mirko Kambič je ob 20. juniju dnevu civilne zaščite izročil priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Antonu Deržaniču za prizadevno in ustvarjalno delo na področju civilne zaščite. Deržanič je bil več kot 15 let poveljnik občinskega štaba civilne zaščite v Brežicah in ukrepati je moral ne le na vajah, ampak tudi ob različnih nevarnostih. Največkrat so bile to poplave, pred katerimi je bilo treba reševati ljudi, živino, poljske pridelke in drugo premoženje.
Skupaj s taborsko pesmijo ..Pojo naj ljudje”, po kateri se tabor imenuje, so zapeli 15 pesmi, ki so prikazale značilnosti vseh < koncev Slovenije, vsako pesem pa so napovedali v narodni noši in v narečju. Zapišimo še to, da se je s taborom tudi letos zaključil t. i. k ulturni teden, ki je Šentvidu prinesel več pevskih nastopov, med drugim koncert zamejskih in izseljenskih zborov, uprizoritev Linhartovega „Matička" in razstavo slikovnega in drugega gradiva o pevskem taboru v zadnjem poldrugem desetletju.
D. R.
,, * --
ŠENTVIDU SO SPET PELI — V veličastnem zboruje na 15. taboru sodelovalo domala 8.500 pevcev, njihova želja pa je nastopiti vsako leto. (Foto: D. R.)
Spodbuda raziskovalnemu delu
V Krki slovesno podelili štirinajste Krkine nagrade študentom in učencem
OTOČEC — 14. junija je bil Garni hotel na Otočcu spet prizorišče (ra-dicionalne slovesnosti ob vsakoletni podelitvi priznanj iz sklada Krkinih nagrad, osnovanega z namenom, da bi spodbujali in usmerjali mlade ljudi v ustvarjalno in raziskovalno delo. Prav s to svojo potezo sije kolektiv tovarne Krka po vsej državi pridobil sloves delovne organizacije, v kateri si znanost in praksa podajata roki.
Z letošnjimi nagradami vred je vsega skupaj že 838 študentov in učencev prejelo Krkino nagrado, med njimi pa so tudi taki, ki so nagrado prejeli kot dijaki ali študentje, danes pa so že uveljavljeni znanstveniki. Kot mentorji so tudi letos sodelovali številni ugledni univerzitetni profesorji in vodilni strokovnjaki iz različnih raziskovalnih institutov. Mentorji najmlajšim
KRŠITELJEV NI BILO
Krkinim nagrajencem pa so bili strokovnjaki, profesorji, predmetni učitelji z Dolenjske, pa tudi Krkini raziskovalci.
•Seznam nagrajencev objavljamo na 2. strani.
Nagrajencem in gostom sta na slovesnosti govorila predsednik poslovodnega odbora Krke mr. ph. Boris Andrijanič in predsednik sveta Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj.
Poudarila sta, da je ostvarjanje znanja dolgotrajen proces, s spodbujanjem mladih k raziskovalnemu delu z raznih področij znanosti pa Krka dokazuje svojo dolgoročno naravnanost k takemu strokovnemu delu, ki se bo lahko uspešno kosalo s konkurenco v svetu-	R.	BAČER
KOČEVJE — V občini Kočevje la ni ni bilo kršilcevdogovoraorazpore janju dohodka, pač pa" 8 preko račiteljcv. V teh osmih OZD so izplačali skupnt? za osebne dohodke 14,593.000 din preveč, zato pa sovos-talih OZD izplačali za OD 147,038.000 din manj, kot bi lahko, ib so ta denar nameni^,**sljlijde. a	v
f. I ,,
Biki 1 k;
NJjjBBbh ZSfiV mnmmJBBA
:4
Ob koncu tedna bo prevladovalo jasno vreme s popoldanskimi plohami in nevihtami.
KRES IN ŠENTJERNEJSKI OKTET V FRANCIJI
NOVO MESTO — Dolenjski kulturni skupini Šentjernejski oktet in folklorna skupina Kres iz Novega mesta bosta zastopali Jugoslavijo na proslavi 900-letni-ce kartuzijanskega samostana v Chartrexu (Francija). Na proslavi, ki bo 23. in 24. junija, bodo nastopale kulturne skupine iz vseh tistih držav, v katerih so kartuzijanski samostani (Španija, Italija, Portugalska, Velika Britanija, Švica, ZR Nemčija, ZDA in Jugoslavija). Gostitelj kulturnih skupin je županstvo y kraju St — Laurent —du
£
KRKINE NAGRADE I
PODELITEV KRKINIH NAGRAD — Vsakega nagrajenca ali skupino nagrajencev so posebej predstavili s kratko vsebino dela, ki si je prislužilo visoko Krkino nagrado. (Foto: R. Bačer)
Dobitniki
Krkinih
nagrad
36 nagrad študentom, 10 učencem dolenjskih srednjih šol, tri naloge odkupljene
Krkine nagrade 1984 so prejeli študenti visokih in višjih šol: Helena Osipovič iz Ljubljane — l. nagrado. Bojan Učakar iz Ptuja— 1. nagrado. Reka Pečarič iz Maribora — I. nagrado, Franc Peterka iz Murske Sobote *- 1. nagrado, Ne-vio Kofol iz Kortine — 2. nagrado, Nina Cimerman iz Novega mesta — 1. nagrado, Miran Tova-dar iz Šenčurja — I. nagrado, Jaja Dokl—Marin iz Novega mesta — 2. nagrado, Nataša Zupančič iz Ljubljane — L nagrado, Nuša Ri-žmanič z Jesenic — I. nagrado, Marija Koželj s Pristave — L nagrado, Zdenko Bukovec iz Ljubljane — L nagrado, Breda Bo-žnar iz Ljubljane — L nagrado, Lidija Malež iz Škofje Loke — I. nagrado, Mario Merslavič iz Novega mesta — L nagrado, Mojca Kobentar z. Jesenic — I. nagrado, Dušan Kordiš iz Novega mesta — 2. nagrado, Bojan Kocijančič iz Novega mesta — 2. nagrado, Jože Pungerčar iz Ljubljane — L nagrado, Jelka Lindič iz Novega mesta — 1. nagrado, Metoda, Lipnik iz Titovega Velenja — 1, nagrado, Marjanca Iskra iz Ljubljane — 2. nagrado, Albin Kristl iz Ljubljane — L nagrado. Nada Bezmalinovič iz Ljubljane — L nagrado, Slavka Zabret iz Mengša
— 2. nagrado, Andreja Gartner iz Ljubljane — 1. nagrado, Sabina Šilih iz Ljubija ne — 2. nagrado, Natalija Zerovee iz Ljubljane — 2. nagrado, Darja Prime iz Ljubljane
— L nagrado, Darinka Uhan iz Novega mesta .— L nagrado, Andrej Hudoklin iz Novega mesta
— L nagrado, Tamara SmokVina iz Zagrebu — L nagrado, Vanda Mezgec iz Bukovice — I. nagrado, Vesna Šulek i/ Maribora — 1. nagrado, Darko Rapnik iz Maribora
— 1. nagrado, Matjaž Koren iz Maribora — I, nagrado.
Srednješolske Krkine nagrade pa so prejeli: Vinko Črnič, Miro Kramarič in Sašo Novakovič — L nagrado. Maša Roth, Jožica Žagar in Suzana Smerdej — L nagrado, Tončka Miklavčič, Natalija Mikec in Mateja Colarič — J, nagrado, Anica Bruner, ■ Maja Jankovič, Jožica Šikonja in Anica Šimec — 2. nagrado, Polona Štrieelj, Suzana Vardijan in Sonja Šušteršič — I. nagrado, Mateja Legan, Silva Strezberger in Miro Gašperšič — I. nagrado, Darja Kavšek, Tomaž Pelruna in Zvonka Jenškovee — I. nagrado. Mateja Hočevar, Franci Merzel in Tanja Aš — I nagrado. Branko Gregorič, Nede-Jjko Furjanič, Katja ■Kramarič in Hinka Todorovski — 2. nagrado ter Majda Drgunc, Janja Kumer. Damjana Mervar, Pavla Kralj in Mateja Turk — I. nagrado.
Odkupljeni sta bili nalogi viso-košokev Milena Zagodeta iz Rogaške Slatine in Sonje Pavšič iz Ljubljane ter naloge srednješolca Jožeta Korelca iz Novega mesta.
0 zmagovalcu odločale sekunde
Ekipa KS Drska zmagovalec X. republiškega tekmovanja v prvi medicinski po- moči — Nastopijo 72 ekip s 432 udeleženci — Plaketi gostiteljema
NOVO MESTO — Zmagovalec X. republiškega tekmovanja v prvi medicinski pomoči ekip Rdečega križa in civilne zaščite, kije bila 16. junija v Novem mestu, je ekipa KS Drska iz Novega mesta, kije med 72 ekipami s 432 tekmovalci dosegla največje število točk. To je v dvajsetih letih daleč največji uspeh dolenjske ekipe, ki so jo sestavljale Nada Juršek, Tilka Badovinac, Betka Lindič, Marija Mesojedec, Štefka Dolinar in vodja Olga Kure.
Letošnje jubilejno tekmovanje je bilo še posebej slovesno, saj je bila to ena od prvih prireditev v počastitev 40-letnice obnovitve in ..delovanja Rdečega križa Slovenije. Kot je ob otvoritvi dejala predsednica skupščine RKS Ivica Žnidaršič, je tekmovanje v novomeški športni dvorani zaključek množičnega preverjanja znanja in usposobljenosti delovanja ekip prve medicinske pomoči. Na tak način seje v zadnjih desetih letih usposobilo več kot 53.000 ljudi, samo v tem letu si je tako znanje pridobilo skoraj 8000 ljudi. Letos je bila še posebna pozornost posvečena poškodbam, ki jih povzročijo radiološka, kemična in biološka orožja.
Ekipe, zmagovalke občinskih tekmovanj, so najprej preverile svoje znanje v triaži (ocenjevanju vrstnega reda teže poškodb), zatem pa so nudile prvo pomoč navideznin* poškodovancem v dvorani. Njihovo delo in
BRIGADIRJI NA GORJANCIH
BREZJE NAD PODBOČJEM — V tej vasi so v soboto, 9. junija, ves dan pridno delali brigadirji iz. krške občine, ki bodo v brigadi ..Matija Gubec” avgusta sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji ..iskra 84" v . Vanganelu. Prvi lokalni delovni akciji krških brigadirjev bo v petek, 22. junija, sledila kar tridnevna akcija.na Gorjancih, kjer bodo spet popravljali vodovodno omrežje.
spretnost je spremljalo 32 slovenskih zdravnikov. O najboljši ekipi je odločal čas, saj sta ekipi Nove Gorice in Novega mesta dosegli za svoje znanje in izurjenost maksimalnoštevilotočk, le da je ekipa Novega mesta za 10 sekund hitreje opravila z ..ranjencem”. Na tretje mesto so se uvrstile članice ekipe PMP Maribor-Tezno KS Reka Pohorje. Med dolenjskimi ekipami se je uvrstila ekipa Trebnjega na 4. mesto in Kočevja na neto mesto.
Ob podelitvi medalj in predhodnega pokala prvim trem ekipam sta organizator, republiški sekretariat za
ljudsko obramo, in skupščina Rdečega križa Slovenije podelila plaketi gostitelju tekmovanja v Novem”Tnestu, sekretariatu za LO NOvo mesto in
• Olga Kure, članica zmagovalne ekipe KS Drska: „Na tekmovanje smo se skrbno pripravljale, saj smo štirinajst dni vadile prav vsak dan. Urile smo se prav na času, kar nam je na koncu prineslo tudi zmago. Delovne organizacije, kjer smo zaposlene, so nam šle zelo na roko. Vedele'smo, da domačega občinstva ne smemo razočarati.”
občinskemu odboru RK Novo mesto. Zaključek slovesnosti so pripravili mladi plesalci folklorne skupine Kres skupaj š folkloristi osnovne šole Grm.
J. PAVLIN
NOVOMEŠKA ZMAGOVALNA ŠESTERKA — Ekipa KS Drska je zbrala prav vse možne točke, na koncu pa je nalogo opravila še najhitreje, kar je zadoščalo za prvo mesto in osvojitev prehodnega pokala. (Foto: J. Pavlin)
Medrepubliške izkušnje
Hrvaška sindikalna delegacija na obisku v Lisci, Labodu, Industriji obutve ter v metliški Beti
SEVNICA, NOVO MESTO, METLIKA — 14. in 15. junija seje na dvodnevnem obisku v naših delovnih organizacijah mudila delegacija SR Hrvatske pod vodstvom Slobodana Oreščanina, predsednika odbora sindikata delavcev v tekstilni in usnjarsko-predeloval-ni industriji.
V okviru stalnega sodelovanja med republiškima odboroma sindikata tekstilne in usnjarsko-prcdclovalne industrije je štiričlanska delegacija gostov iz Hrvatske 14. junija najprej obiskala sevniško Lisco in novomeško tovarno Labod, istega' dne popoldne pa jc bil pogovor še na občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu.
Naslednji dan jc hrvaška delegacija obisk začela v novomeški industriji obutve, nato pa seje mudila še v metli-
ški Beti. V Metliki je bil tudi zaključni pogovor predstavnikov republiških odborov sindikatov Slovenije in Hrvatske.
Kot se je izkazalo, so biji delovni pogovori koristni za obe strani, saj so ob izmenjavi izkušenj in ob vsakdanji problematiki vproizvodnji ugotavljali domala enake težave. Prav tako pa so ugotovili, da vse možnosti boljših poslovnih stikov med slovenskimi in hrvaškimi * tekstilci in usnjarji te tovrstno predelovalno industrijo še niso povsem izkoriščene.
R, B.
VSI NE SPOŠTUJEJO POGODB
BREŽICE — TOK Agraria vključuje 324 združenih kmetov in 286 takih, s katerimi ima sklenjeno pogodbeno razmerje. Med pogodbeniki jih 46 ni izpolnilo obveznosti, trije od njih pa sploh niso oddali nobenih tržnih prese'žkov. Pogodb običajno ne spoštujejo pri oddaji « pitane živine, pujskov, sadja in poljščin. V TOK zato začasno odtegnejo razne ugodnosti in olajšave, v prihodnje pa so sTdenili vpeljati proti njim disciplinske postopke. Pri Slovinu imajo 423 članov TOK in 271 kooperantov. Zadovoljni pa so le z oddajo grozdja. Z izboljšavo pospeševalne službe bodo vključili še več kmetov
ZA LOKALNO NI ZANIMANJA
KOČEVJU — Za republiško in lokalno mladinsko delovno akcijo je v kočevski občini letos na razpolago 7011.01111 din. Občinski izvršni svet je predlagal na zadnji $eji, naj bi lokalno akeijo izvedli v Mozlju. kjer bi mladi gradili vodovod. Tako bi odpadla ostala dva predlogu, naj bi mladinci sodelovali v Poljanski dolini pri napeljevanju telefona ali pa v Dragi pri obnovi vodovoda.
■ Pri predsedstvu občinske konference ZSM pa smo zvedeli, da nad letošnjo lokalno mladinsko delovno akeijo še vedno visi vprašaj. Zanjo je premalo prijav, izvedena pa bo, če bo brigada štela vsaj J() do 40 mladincev in mladink. Za republiško delovno akeijo (v Heli krajini) pa je prijav dovolj oz. celo preveč, saj se je zanj prijavilo kar K2 mladincev in mladink. To število bi zadoščalo za obe delovni akciji.
./. P.
EETRTK0V INTERVJU
Gozd ni samo gozdarjev
Gozd je življenjsko pomemben za vse ljudi, zato ______ni	le	stvar	gozdarjev	in	lesarjev
Obrzdati nadurno delo
Raje nadure kot zaposlitev novih delavcev?
POSAVJE — Te dni se sestajajo delegati skupnosti za zaposlovanje po vseh treh občinah posavske regije. Na mizo so dobili zanimivo analizo o pogodbenem in nadurnem delu.
V sevniški občini jc luni delalo v nadurah kar 1.973delavcev, lytr znaša 157.268 ur in je za 11.919 ur več kot leto poprej. Večina jh gre na rovaš gospodarstva. V kolektivih so z njimi lovili dobavne roke (Metalna, Stilles. Beton, Kopitarna), v Jugotaninusoto tudi nočne ure, ki presegajo siceršnji letni fond časa. Očitno jc več nadur terjala izvozna naravnanost poslov.
Pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje opažajo marsikje površno spremljanje nadurnega kot tudi pogodbenega dela. Razumljivo si prizadevajo tovrstno delo zmanjšati. Za to predlagajo tudi povsem določne rešitve. V kolektivih bi namreč lahko sklepali delovna razmerja za dolo-
čen čas, predvsem pa bi se morali naravnati na prožnejše oblike zaposlovanja: zaposlitev za čas, krajši od polnega ali celo le polovičnega delovnega časa. Skupnosti za zaposlovanje so kolektivom pripravljene nuditi vso pomoč.
Žal jc še vedno dosti tudi takih kolektivov, kjer se ne držijo zakonskih določil, da morajo namreč za nadurno ali pogodbeno delo dobiti predhodno soglasje skupnosti za zaposlovanje.
A.ŽELEZNIK
UPAJO NA PORAVNAVO
BREŽICE — Občina Klanjec je zaradi stalnih izgub v svoji zdravstveni skupnosti slaba plačnica storitev v brežiški bolnišnici. Po posredovanju komiteja zii zdravstvo SR Slovenije je precej obveznosti že poravnala, preostali dolg pa bo plačala takoj, ko bo dobila solidarnostno pomoč.
KOČEVJE — Javnost je treba natančneje seznanjati z zadevami gozdarstva in lesarstva. Tako so sklenili na nedavnem plenunu Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije v Kočevju. Predsednika zveze magistra Janeza Pogačnika smo za uvod vprašali, katere so najbolj pereče zadeve.
— To je gotovo varstvo okolja, pri katerem ima gozd še poseben pomen kot čistilec zraka, zadrže-valec vode, prostor za rekreacijo itd., nato pa še potreba po širši družbeni pomoči na področju varstva gozdov, povezava gozdarstva in lesne industrije, odnos med gozdarstvom in lovstvom, čim boljše izkoriščanje lesa itd.
So tudi slovenski in še posebej kočevski gozdovi ogroženi s kislim dežjem, ki že uničuje gozdove po Evropi?
— Kislemu dežju se ne moremo izogniti, ker pride do nas po zraku iz drugih držav, precej pa k njemu pripomoremo (udi sami in ga celo ..izvažamo”. Raziskave Gozdarskega inštituta Slovenije so pokazale preveliko količino žveplovega dioksida v vseh iglastih gozdovih po Sloveniji, tudi na Kočevskem, vidne poškodbe, se pravi, da iglice porjave in se suše. pa v Mežiš"ki dolini, okolici Raven,
/
Janez Pogačnik
Trbovelj, Celja, Jesenic in še drugod, skupno na 22.000 ha iglastih gozdov.
Večina ljudi je prepričanih, da gozdarstvo ni v težavah, da dosega primeren dohodek in da lahko ono pomaga drugim panogam.
— To mnenje je zmotno. Gozdarstvo je potrebno širše družbene -pomoči in pozornosti prav zato, ker gozdovi niso pomembni le zaradi lesa, ampak za življenje nasploh. Kubik lesa ne bo prenesel vseh stroškov, ki so potrebni za učinkovito varstvo gozdov, saj je že zdaj zelo obremenjen. V. gozdarstvu so zelo težke delovne razmere, osebni dohodki pa temu niso primerni. To najlepše kaže dejstvo, da se le malo Slovencev odloča za ta poklic. Gozdne delavce dobivamo predvsem iz drugih republik in tako nastajajo še ■ dodatni večji stroški za gradnjo stanovanj, prehrano itd.
Les je skoraj edina slovenska surovina. Kako ga izkoriščamo?
— Lesa je premalo za vso slovensko lesno industrijo. Zatoje potreben racionalen razvoj obeh panog, gozdarstva in lesarstva, njuno tesnejše medsebojno sodelovanje in dohodkovno povezovanje. Tako povezova nje je uspelo v okviru SOZD Slovenjgradec pa tudi na Gorenjskem. Predvsem bo treba v bodoče zagotoviti predelavo tudi slabših vrst lesa. Bolj bo treba razviti lesno-predelovalno industrijo, žag pa imamo že zdaj preveč.
Precej pozornosti ste na plenumu posvetili (udi informiranju javnosti o gozdarstvu in lesarstvu.
— Menimo, da je treba najti primerne načine, oblike in sredstva za boljše informiranje javnosti o naših dejavnostih. Tudi s sedanjim obveščanjem nismo zadovoljni. ker se prepogosto pojavljajo netočne informacije, naslovi so bombastični in vse to naši dejavnosti bolj škodi kot koristi. To smo še posebno občutili ob vetrolomih v Brkinih in na Gorenjskem.
JOŽE PRIMC
NAŠA ANKETA
Avtomobili počivajo
Večina med nami je ža pozabila na stare dobre čase, ko je bilo vsega v obilju pa tudi bencina. Veliko in radi srno se vozili z avtomobilom, pogosto brez potrebe. Potem pa je prišel ukrep, ko smo zaradi pomanjkanja bencina pri nas vpeljali bencinske bone. Razburjenja je bilo veliko. Mnogi so tarnali, kako se bodo poslej vozili na delo, kako bodo opravljali svoje službene dolžnosti. Toda sčasoma smo se navaditi tudi na bone in zdaj že dolgo časa ne tarnamo več zaradi njih. Vzrok za to je čista preprost. Življenjska raven vsak dan bolj pada in v družinskih proračunih ni več rezerve še za avto in vedno dražji bencin. Mnogi zdaj opuščajo predrage vožnje z avtomobilom, na vlakih in avtobusih je vse hujša gneča. In zdi se, da bencinski boni v resnici niso več potrebni. Skoraj vsi. ki smo jih vprašali, koliko kilometrov še prevozijo s svojim avtomobilom vsak mesec, so nam zatrdili, da ne porabijo vseh bonov. Sicer pa poglejmo odgovore!
JOŽE JERMAN, referent za registracijo motornih vozil, Črnomelj:
„Ko pomagam razdeljevati bencinske bone, večkrat slišim, da ti niso več potrebni, ker je bencin predrag. Tudi sam mislim, da boni niso več potrebni. Poleg tega je z njimi veliko dela in stroškov. Nihče pa še ni izračunal, ali so ti stroški resnično nujni.Tudi sam porabim manj kot 40 litrov bencina na mesec in moja poraba ne bi bila nič večja, tudi če bi bone ukinili.”
JOŽE RADEJ, urar z Blance: „Sem invalid paraplegik, torej avto nujno potrebujem. Vendar pa je cena bencina tako visoka, da mi bonov še ostaja. Zal so nam pred časom ukinili tudi oprostitev davka pri nakupu bencina, da ne govorim o omejitvah prt nakupu avtomobila. Seveda je odveč govoriti, da vse to nas invalide močno ovira.”
MIRA DAVIDOVIČ, uslužbenka iz Brežic: »Dokler še ni bilo bonov, smo se vsako leto peljali na obisk k moževim sorodnikom 700 kilometrov daleč. Zdaj potujemo z vlakom. Prej smo se večkrat peljali na prireditve v bližnji okolici, zdaj tega ni več. Mož je moral omejiti tudi vožnje na riboloy. Sama sem včasih naredila kakšen kilometer na Rdeči križ, zdaj to delam drugače. V resnici menim, da nam boni niso več potrebni.”
BOJAN HOČEVAR, mesar iz Kočevja: „Imam okoli 15 tisoč dinarjev osebnega dohodka. Potem ko odštejem denar za vrtec, elektriko, stanovanje in za hrano, ostane zelo malo za bencin in vzdrževanje avtomobila. Zato je za moje potrebe 40 litrov bencina na mesec več kot dovolj. Sicer pa so med nami tudi taki, ki imajo višje osebne dohodke, tem pa je verjetno 40 litrov bencina premalo.7
j
JOŽE ANDOLJSEK, inž. agronomije, Velike Poljane: „Pri tej draginji mi popolnoma zadostuje 40 litrov bencina, včasih mi ni bilo dovolj niti trikrat več. Tedaj se se že vozil z avtomobilom v službo, zdaj se peljem le dober kilometer, potem nadaljujem z avtobusom. Vendar nista draga samo bencin in vzdrževanje avtomobila, vožnje nam omejuje tudi rast življenjskih stroškov. Poleg bencina je draga tudi elektrika, hrana, stanovanje.”
BRANKA HUMLjAN, poslovod-kinja Mladinske knjige v Metliki: „Vsak dan se vozim z avtom v službo, kar je š Suhorja pet minut vožnje, Avto mi pride zelo prav, saj bi sicer morala .vstatfi pol ure prej. Kljub vsakodnevnim^vožnjam imam bonov dovolj, malo težje pa je z denarjem. Če mi zmanjka bonov, jih je lahko dobiti, saj ljudem ostajajo, zato menim, da niso več potrebni.”
KARLA NANGER, prodajalka iz Novega mesta: ..Temeljito premislimo, preden sedemo v avtomobil.
Po mestu hodimo peš, do delovnega mesta nimam daleč, tako da avtomobil uporabljamo samo za vožnjo v vinograd. Zato nam bonov za bencin nikoli ne zmanjka, ker imamo dva avtomobila, pa večji ostaja večino časa v garaži.”
CIRIL LOGAR, iz. Krškega: »Vsako leto prevozim manj kilometrov. Medtem ko sem lani prevozil 15 tisoč kilometrov, jih bom letos za tretjino manj. V naši družini smo se vsi preusmerili na kolesa, tako da so naši prihranki zaradi takega varčevanja kar precejšnji. Seveda privarčujemo tudi bone, vendar nimamo kam z njimi. Za nas jih je preveč, tako kot za večino ljudi, ki so se morali zaradi dragega bencina odreči vožnjam z avtomobili."
JOŽE VENCELJ, komercialist tz Trebnjega: „Ko je bil bencin še poceni, se nisem pomišljal peljati do Ljubljane ali še dalj. ti zlati časi so minili.
Zdaj bone sicer porabim, a za službene namene, medtem ko je privatnih voženj zelo malo. Bolj moram uporabljati javna prevozna sredstva, vendar pa so avtobusi natrpani, na vlakih ni nič bolje. Prevozniška podjetja bi morala bolj skrbeti za javni prevoz."	Tm7'
Samopostrežba tudi v hlevu
Letos bo preko KZ Novo mesto investiranih v zasebno kmetijstvo 250 milijonov dinarjev, predvsem v gradnjo najsodobnejših hlevov in v mehanizacijo_
KORUZNA POLITIKA CEN
KOČEVJE — Uradno določena najvišja cena koruze znaša 17 din ?a kg in še 0.70 din za stroške zbiranja, kar znese 17,70 din. Točeno lahko kmetijske organizacije vkal-kulirajo v svojo ceno mleka in me--sa. Dejansko pa koruze po tej ceni ne dobe. Po eni inačici je cena kilograma Koruze Jranko mešalni-ca krmil v Kočevju 29,38 din, po drugi pa celo 31 din, pridelovalci-koruze ne prodajo ceneje. Živinorejci pa zaradi izsiljevalskih cen koruze ne smejo klati živine, pa tudi v svoje cene lahko vkalkulirajo le koruzo po 17,70 din za kilogram,
Na teh dejstvih pada vsa jilozoji-ja o poceni kmetijski proizvodnji.
J. PRIMC
2 MNM&E TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek na mestni tržnici ni bilo toliko ponudbe, da bi bile $tojnice zasedene. Prodajali so jajca po 17 din, solato po 100 din kilogram, posamezna koleraba je veljala 30 din, špinača je bila po 30 din merica. Prve gozdne jagode so bile po 180 din merica, v kateri pa je bilo približno 3/4 litra teh sadežev. Češenj, ni bilo veliko, za kilogram pa so zahtevali 190 din. Banane so bile po 250 din, paradižnik po 200 din, stročji fižol po 150 din, medtem ko so košarice vrtnih jagod veljale 120 din. Zaradi del na obrtniškem delu tržnice so se morali prodajalci konfekcije, pletenin in torbic preseliti pa ozek prostor ob tržnici.
Sejmišča
NOVO MESTO — Naprodaj je bilo 50 pujskov, starih 7 do 10 tednov, ter 211 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 122 živali, in sicer mlajše po 4.000 do 6.000 din, starejše pa po 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 397 prašičev, starih do tri .mesece, prodali pa sojih 216. Cena je bila 250 do 260 din za kilogram žive teže.
NOVO MES fO — Na območju novomeške občine se trenutno gradi 6d hlevov, prav toliko pa jih živinorejci dokončujejo. Nove hleve s prosto rejo govedi na štirih krajih že preizkušajo. Veliko .cenejša gradnja in manj dela z živino sta predvsem odlika novega načina gradnje in tehnologije v teh hlevih.
Strokovnjaki in kmetje ugotavljajo, da prinaša novi način gradnje hlevov več novosti, ki dajejo boljše 'rezultate. Živali so pri tem načinu v hlevu odvezane .in se prosto gibljejo. Tako ne more prihajati več do poškodb kolen, parkljev in podobnega, kot se je dogajalo doslej, ko so živali privezovali na kratkem stojišču. V novih hlevih so tudi koritasti silosi s samopostrežnim načinom krmljenja, to pa zagotavlja dve tretjini manj dela z živino.
Tak hlev so najprej preizkusili v. hlevski skupnosti Orehovica, nato pri Golobu na Selih, pri Murglju na Daljnjem vrhu in pri Kastrevcu v Bučni vasi. Vse kmete, ki letos gradijo hleve, so v zadrugi peljali na ekskurzijo v Ptuj, kjer imajo že vpeljan novi način proste reje. Naši kmetje so se navdušeni vračali. Ker gre za občutno manj dela v hlevu, je kot nalašč za akcijo, naj bi več mladih ostajalo na kmetijah.
Iz interventnih sredstev je bilo letos na novomeškem območju
Herbicid v celoti ne zamenja motike
Smo pozabili na okopavanje poljščin?
V času, ko vse bolj poudarjamo varstvo okolja, ko vse širša območja postajajo rezervati za zajemanje pitne vode, moramo biti previdni in zadržani pri uporabi visoko koncentriranih, manj ali bolj strupenih kemikalij v kmetijstvu, pa še drage so in dostikrat vezane na uvoz.
S kemičnim zatiranjem plevalas herbicfdi tudi ne moremo nadomestiti nujno potrebne mehanske prekinitve kapilarnega vzpona vode v tleh, na kar pogosto pozabljamo, posevki pa v suši venejo.
Okopavanju koruze moramo dati večji poudarek, zlasti kadar obilno deževje zbije tla. Z okopal-nikom rahljamo, razbijamo skorjo in spodrezujemo plevel. Motičice okopalnika ne smejo pregloboko, v tej fazi razvoja koruze okoli 3 cm v tla in 7-10 cm od rastline, sicer poškodujejo korenine.
V enem prehodu okopavamo toliko vrst, kolikor smo jih venem prehodu posejali. Delamo z ostrimi motičicami, za vodenje okopalnika pa si izberemo vestnega pomočnika. Opozoriti pa je treba, da se učinek nekaterih herbicidov, ki jih uporabljamo za -uničevanje plevelov v koruzi, z okopavanjem posevka zmanjša.
Strokovna skupina za poljedelstvo
Kmetijski nasveti
»Tiralica” za fitoftoro
Ridomil MZ, nov fungicid z izrednimi lastnostmi! Ridomil MZ, mešanica ridomila in mancozeba spreminja način varstva pred krompirjevo plesnijo ali fitoftoro. Medtem ko delujejo doslej znani fungicidi samo na površini listja in jih dež lahko izpere, prodre ridomil v rastlino in se širi po njej z rastlinskimi sokovi. Dež ga ne more več izprati. Ridomil varuje celo poganjke, ki poženejo kasneje, pa tudi gomolje v zemlji. Presledki med škropljenjem so vedno enakomerni, ne glede na vremenske razmere. Uporabljajte ridomil MZ!
Tako obeta reklama Tovarne dušika Ruše, ki po licenci Ciba-—Geigy izdeluje nov pripravek za škropljenje proti krompirjevi plesni, ki pa seveda nič ne govori o njegovi ceni. Novost priporoča tudi stroka, saj je plesen najnevarnejša bolezen, ki seje skorajda ne da povsem zatreti, če se je že zalezla v gomolje, tja pa ji z običajnimi fungicidi ni mogoče več priti do živega.
•Ko se krompirjeve vrste strnejo —to?<* doeaia te dni — ie dan nrvi znak za alarm. V strnjenem nasaau nastopijo rneaine razmere za pojav bolezni, ki jo Dom»qa odkriti in napovedati protifitoftoma služba. Velja pravno, da je treDa s sKropnmco v krompirjev nasad, Drz ko se v toplem in vlažnem vremenu pojavi na listju tako rekoč prva značilna rjava pega z rumenim robom, na spodnji strani pa pokrita z belim puhom. Mimo reklamiranega ridomila M Z so učinkoviti še nekateri klasični pripravki, od antracola in cuprablaua do toliko hvaljenega brestana.
Druga najhujša (ali pa celo prva) krompirjeva nadloga je krom-pirjevec ali koloradski hrošč. Na srečo se prva generacija ličink izleže iz jajčec približno v istem času, kot se razpase plesen, tako da je mogoče škropiti proti obema nevarnostma hkrati. Letos znaša zamuda zaradi zapoznele vegetacija približno pol meseca. Zoper kolo-radarja je znanih dosti učinkovitih sredstev, če je le škropljenje opravljeno pravočasno. Ličinke so tako nenasitno požrešne, da lahko skorajda čez noč ogolijo krompirjeve rastline in hudo prizadenejo pridelek. Druga generacija se pojavi avgusta, s tem pa tudi potreba po drugem škropljenju.
Inž. M. L.
zgrajenih tudi 280 silosov; razen tega je velik na'predek tudi v nabavi kmetijske mehanizacije. Zadruga je omogočila kmetom nakup 26 traktorjev s priključki, nove kombajne in druge stroje pa je dobilo 5 strojnih skupnosti.
Ob teh dejstvih m mogoče zanikati napredka kmetijstva. Toliko
MNOGO VASI DOBILO ZBIRALNICO MLEKA
ČRNOMELJ ‘— Da bi izboljšali kvaliteto mleka in ga od kmetov odkupih čimveč, je začela črnomaljska kmetijska zadruga usposabljati progo Preloka — Vinica — Črnomelj z zbiralnicami za mleko s hladilnimi bazeni. Doslej sta bili na tej relaciji le dve zbiralnici, in sicer v Dragatušu in na Pre-loki. Pred kratkim so bile odprte zbiralnice v Dobličah, Jerneji vasi in na Kvasici, gradijo pa jih tudi rja Tanči gori, Goleku in v Vinici. Pri gradnji prispeva ves material zadruga, opremo Ljubljanske mlekarne, kmetije pa zem-Ijubljanske mlekarne, kmetje pa zemljišče in delo. Kmetijska zadruga načrtuje od Vinice do Črnomlja še pet zbiralnic, od kmetov pa pričakujejo večji interes za gradnjo in boljše vključevanje v delo. V gradnji imajo tudi štiri zbiralnice mleka na progi Žuniči — Adlešiči — Metlika.
novih hlevov, silosov tn kmetijskih strojev pa se bo kmalu poznalo tudi v večji pridelavi hrane in boljši oskrbi prebivalstva.
R. B.
Na Blanci zbor slovenskih sadjarjev
Razprava o embalaži, ogled sodobnih nasadov
BLANCA —.Kar 6 dinarjev pribitka na kilogram že tako dragega sadja znese strošek za embalažo. Dovolj, da so se o tem vprašanju zamislili slovenski sadjarji na občnem zboru na Blanci, ki je bil prejšnji teden in na katerem sta sodelovala tudi prof. dr. France Adamič in najstarejši posavski sadjarski strokovnjak Fornazarič.
Na občnem zboru so govorili tudi o pripravi spominske izdajesadjarskega priročnika pionirja našega sadjarstva in pesnika Urbana Jarnika. V jeseni bo v Radovljici razstava ob 80-letnici prve sadjarske razstave, na njej pa bodo pokazali tudi ’ nekatere stare sadne sorte, med njimi sevniško voščenko.
Udeleženci občnega zbora so si zatem ogledali velike sadovnjake na Blanci in Čanju, ker vpeljujejo nov sistem sajenja sadnega drevja na plastnicah.
A. Ž.
Za pol cenejši prirast
Kočevsko kmetijsko gospodarstvo že bolje izkorišča travno rušo — Velik ekonomski učinek
KOČEVJE — Povojni proces de-agrarizacije je najbolj prizadel kočevsko območje. V zadnjem času je bilo večkrat slišati, daje tam kar 10 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč neizkoriščenih. Vendar ta ’ podatek ne drži več. V Kmetijskem gospodarskem podjetju Kočevje — tozdu Govedoreja si močno prizadevajo, da bi čimveč teh površin izkoriščali za živinorejo.
„Po programu iz preteklih let smo se lotili oživljanja območij, ki že dolgo niso bila izkoriščena za kmetijstvo,” je dejal Alojz Vidic, direktor tozda Govedoreja. „Gre predvsem za zemljo, ki je nismo mogli strojno obdelati. Zato smo se lotili ekstenzivnega izkoriščanja. Na obsežnih planjavah okoli Koprivnika, Starega Brezja, Starega Loga, Kačjega potoka in drugod smo že lani začeli s pašo. Gre za celodnevno pašo, kosi žival sama išče hrano, mi pa poskrbimo le za vodo. Torej ne uporabljamo močnih krmil in drugih dodatkov. Medtem ko se je lani na takih površinah paslo le 200 govedi, jih je letos že 1000. Seveda čisto brez posegov ni šlo. Ponekod smo morali izsekati slab gozd, ki seje zarasel po vojni, in zemljo pognojiti. Skupaj smo na ta način pridobili 650 hektarov površin, na katerih se zdaj pase naša živina. Seveda s tem še zdaleč nismo začeli izkoriščati vseh zemljišč, primernih za pašo. Taki pašniki so še okoli Kumrove vasi, Pančjega vrha. Poloma, Rajndola.”
Direktor Govedoreje pravi, -da so zelo zadovoljni s takšnim načinom izkoriščanja zemljišč. Stalež živine so povečali za 30 glav. Posebno ugodni pa so ekonomski učinki. Mimo tega, da zdaj en živinorejec oskrbuje 200 glav, kar je štirikrat več kot sicer, seje precej zmanjšala tudi cena prireje mesa. Medtem ko je cena kilograma prirasta pri običajnem pitanju 220 do 250 dinarjev, je pri takem načinu le 80 do 90 dinarjev. Tudi s ■ prirastom so
zadovoljni, saj znaša pri mlajšem govedu kar 66 dkg na jian, kar je več kot zadovoljivo. Tudi videz živali in zdravje ter plodnost so se močno izboljšali, tako da ni več nobenega dvoma o prednostih takšnega načina reje živine.
Zanimivo je, da so s stem ustavili zaraščanje zemljišč z grmovjem in drevjem. Izboljšala sefe tudi kakovost zemljišč, saj živina s pašo trebi plevele iz ruše. Poleg tega pašnike sproti pognoji. Zato prvi rezultati, ki so jih dosegli s pašo, mnogo obetajo tudi za prihodnost. Goveja čreda bi se namreč glede na načrte lahko povečala kar za 3 tisoč glav. In zdi se, da možnost za povečanje ponuja ravno takšno polintenzivno izkoriščanje travne ruše.
J. SIMČIČ
EN
HRIBČEK BOM
kupil*.
Ureja Tit Ooberšek
Še: Pravici in javnosti je zadoščeno
Dolenjski list je v Prilogi 31. maja pod naslovom ..Pravici in javnosti je zadoščeno” objavil sodbo temeljnega sodišča Novo mesto —enota Brežice o udeležencih nepravilnega poslovanja v delovni organizaciji Slovin — TOZD Bizeljsko-Brežice.
Na tem mestu ne mislim razpravljati o krivdi in nekrivdi obsojenih udeležencev tega sodnega postopka, ker je to z vso skrbnostjo opravilo sodišče. Zdi se mi pa potrebno, da vinogradnike in tudi širšo javnost opozorim na nastalo škodo, povzročeno vinogradnikom.
Z obsojenim postopkom ti-piziranja južnih vin, zlasti vin iz sosednje Hrvaške (Plešivica) brez geografskega porekla, in prodajo tega vina pod imenom znanih slovenskih vin (rdeči in beli bizeljčan, cviček, dolenjski cviček, marvin) z geografskim poreklom je bila storjena velika škoda slovesu bizeljskih in dolenjskih vin. Te škode ne moremo vrednotiti z denarjem, vsekakor pa je tako poslovanje močno razvrednotilo vina tega območja brez krivde poštenih domačih pridelovalcev vina. Zaradi prodaje velikih količin tako pripravljenega vina za promet naši vinogradniki niso mogli prodati dobrega lastnega pridelka in so zaradi tega imeli materialno škodo. Vztrajanje delovne organizacije le pri od-, kupu grozdja in odklanjanje vsakršnega odkupa vina od | vinogradnikov je bilo takemu . poslovanju le v prid.
', Krivi niso le obsojeni
Sodišče je poleg obsodbe [ udeležencev tega postopka • razsodilo, da mora protipravno | pridobljeno premoženjsko ko-I rist, nastalo s prodajo manj ’ kvalitetnega vina za kvalitetno,
povrniti tudi delovna nma-nizacija Slovin. ta razsodba po mojem pomeni, da so morali preko finančnih pokazateljev za ta postopek vedeti tudi drugi odgovorni ljudje te delovne organizacije, in ne le obsojeni. Med ljudmi kroži govorica, da tako manipuliranje ni izjema in da nekateri odgovorni ljudje take nepravil-vilnosti opravičujejo z dobičkom, ki ga tako poslovanje prinaša delovnim organizacijam pa tudi posameznikom. Ljudje s takim mišljenjem niso nič boljši, kot so bili nekdaji trgovci v kapitalističnem družbenem sistemu.
Sence na javnih službah
Proces v Brežicah je nehote obsodil tudi nekatere javne službe, čeprav to ni javno napisano. Pri tem je sporno registriranje pridelovalcev vin pri občinskem upravnem or-ganu, pristojnem za kmetijstvo. Kaže, da je delovna organizacija brez vednosti pridelovalcev vina napisala seznam pridelovalcev kot svojih ko-' operantov ter jih dala vpisati v register pridelovalcev vina pri omenjenem občinskem organu, čeprav mnogi na spisku za to niso vedeli in morda niti niso bili kooperanti. Le tako je bilo mogoče priti do uradnega opravjčila obsojenega tipizira-nja vina in do zelo velikega pridelka. Neverjetno je, kako so mogli priti do omenjenih občinskih potrdil o pridelku in poreklu vina nekateri obsojenci v procesu, ki so se s temi potrdili okoristili.
Obsodba meče slabo luč tudi na degustacijsko komisijo pristojnega kmetijskega zavoda, ki je dal spričevalo tako tipiziranemu vinu, kot da je to kakovostno vino z geografskim poreklom, čeprav preizkušeno vino ni bilo tako, kot je bilo označeno. Razsodba je dokaz, da je mogoče zavajati tudi strokovno službo, če ta ni dovolj pazljiva.
TIT DOBERŠEK
Ni poceni kakovostnega vina
Tudi zadnja podražitev vina še ne izhaja iz proizvodnih stroškov — Kakovostna vina so se bolj podražila — Prej je bil liter vina cenejši kot liter kisa
METLIKA — Sredi prejšnjega meseca so slovenski proizvajalci vina v okviru slovenske poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo povišali cene vina za 28 odst. Vendar podražitev ni bila enaka za vse vrste vin, le okvirno določenega odstotka podražitve niso smeli preseči. Nasploh so slovenski proizvajalci vina manj podražili tista vina, po katerih ni tako velikega povpraševanja, in bolj tista, ki gredo bolj v prodajo, to pa so v glavnem kvalitetnejša vina. Tako so se nekatera vina podražila tudi za 50, nekatera pa samo za 10 odst.
Tudi metliška kmetijska zadruga oziroma njena temeljna organizacija Vinska klet se je odločila, da bo bolj podražila, kakovostna vina, se pravi belokranjca, rose in metliško črnino, manj pa vina brez porekla. „Prvi vtis pri teh podražitvah gotovo ni prijete-n," pravijo v metliški kleti, ..vendar, če bi vinarji v preteklih letih cene lahko tako dvigali kot v ostalih panogah, tudi k metijskih, bi bile cene vin bistveno1 višje Od sedanjih, kajti tudi sedaj so povišane cene vin glede na proizvodne
Zakol namesto pitanja
Črnomaljska kmetijska zadruga je s teleti napolnila svoje hleve — Skoraj edini izhod: zakol — Prenizke
cene
ČRNOMELJ — Težave, ki so jih imeli v črnomaljski občini že nekaj časa z odkupom 100- in 200-kilogramskih telet za nadaljnje pitanje, so se v zadnjem času zaostrile do te mere, da sojih prisiljeni dati v zakol. To pa pomeni veliko škodo.
Zaradi predragih krmil, pomanjkanja osnovne krme in prenizke cene zrele klavne živine v tem času tako pri kmetih kot v družbeni proizvodnji ni interesa za nadaljnje pitanje 100-kilogramskih telet. Zato gredo v glavnem v zakol. Težave pa so tudi s teleti, ki so jih kooperanti — vsak izmed njih po nekaj deset —spitali po pogodbi do 200 kilogramov, a jih zaradi enakih razlogov kot prve kmetje nočejo vzeti v rejo do 500 kilogramov.
Kmetijska zadruga je tako napolnila z njimi vse svoje hleve, pri razporejanju h kmetom pa so uspeli le delno.
Spomladi so našli delni izhod v sili v prosti paši na Blatniku, kjer se pase okrog 180 telic in juncev, od tega lOOv družbeni lasti. V kmetijski zadrugi pa si bodo prizadevali, da bi kmetje odkupili telice kot plemenske živali, biki pa bodo morali v zakol, čeprav bodo imeli z njimi veliko izgubo. Klavnost je namreč pri takšni teži živine izredno nizka, poleg tega je meso manj kvalitetno safni niti teletina niti govedina.
Črnomaljska kmetijska zadruga je ne glede na omenjene težave od kmetov odkupila doslei vsa 100-kilogramska teleta, obljubljajo pa, da bo tako tudi vnaprej.
B. M.
stroške še prenizke. Ne smemo videti samo vina, ampak tudi grozdje, te nove cene pa bodo osnova za izračun odkupnih cen za grozdje to jesen in za doplačilo za grozdje lanskega letnika. Ta izračun pa kljub zadnji podražitvi vina ne bo omogočal spodbudnih odkupnih cen za grozdje.” Kakšen je bil in je pravzaprav še položaj vina, pove podatek, da se je v zadnjih štirih letih pšenica podražila za 300 odst., vino pa niti za 65 odst.’, in vinarstvo in vinogradništvo sta bili kot neprednostni panogi vseskozi izpostavljeni težkim administrativnim bremenom. Tako so do zadnje podražitve metliško belo „vinsko radost” prodajali po 50,90din liter, v tej ceni je bilo 5,45 dinarjev davka, beli kis ie bil pa do 50.60 din in v tej ceni m bilo davka.
V metliški Vinski kleti po zadnji podražitvi vina računajo tudi s padcem prodaje. »Vendar bomo ob morebitni manjši prodaji lažje našli primerne rešitve za obstoj naše panoge in za normalno ponudbo naših vin na trgu, kot če bi morali še naprej vina prodajati po starih cenah. Če bi to še trajalo, bi bili ob polletju blokirani žiro računi vseh vinarskih delovnih organizacij v Sloveniji," pravi direktor Vinske kleti inž. Julij Nemanič.
V Srbiji in na Hrvaškem so že lani prehiteli Slovenijo v cenah vina v kakovostnem razedu. Tako je sedaj po podražitvi v Sloveniji najvišja cena za kakovostno vino 142,24 din za lityr, na Hrvaškem 156,80 din, pri vrhunskem vinu pa je razlika še večja; buteljka vrhunskega vina stane sedaj v
Sloveniji lahko največ 174,72 din, na Hrvaškem pa stane vse vrhunsko vino preko 224 dinarjev, kajti oni so pri izračunu izhajali iz proizvodnih stroškov. „Če hočemo, da bodo kmetje še obdelovali trto, jim moramo dati več za grozdje,” pravi inž. Nemanič.
A. BARTELJ
Vse več za hrano
Povišanje prispevne stopnje za premije za hrano?
KOČEVJE — Po burni razpravi je kočevski izvršni svet sklenil, naj občinska skupščina odloča o uvedbi postopka za povišanje prispevne stopnje od 0,40 na 0,60 din, s čimer bi zbrali v občini novih 4,5 milijonov dinarjev za dodatna premiranja 'tistih količin kmetijskih proizvodov, ki se uporabijo na območju občine Kočevje.
Povišanje tega prispevka je predlagal samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in pri porabi hrane občine Kočevje. Predlagatelji so med drugim utemeljevali predlog s tem, da so tako povišanje (ali pa še večje) sprejele tudi ostale občine. Kočevsko gospodarstvo je lani združilo dodatno za kmetijstvo blizu 20 milijonov dinarjev.
Izvršni svet se je strinjal z osnutkom samoupravnega sporazuma za zmanjševanje zaraščanja kmetijskih zemljišč na območju občine. Po lanskih podatkih Geodetskega zavoda Slovenije je na območju kočevske občine v zaraščanju preko 775 ha kmetijskih zemljišč, ki jih je treba do leta 1990 spet usposobiti za kmetijsko rabo.
J. P.
Št. 25 (1819) 21. junija 1984	 DOLENJSKI	LIST
-    -   ■ ■  ...............................
IZ NKŠIH OBČIN jfUlfj IZ NlkŠIH OBČIN
Doklej še na dveh bregovih?
Predlogi izvajalcev so propadli, tako v bolnišnici in zdravstvenem domu ne more-jo izplačati regresa za dopust, nimajo niti za odpravnine upokojencem
NOVO MESTO — 12. junija je po zasedanju obeh zborov občinske zdravstvene skupščine ostal vtis, kot da so izvajalci na eni, uporabniki in strokovne službe SIS pa na drugi strani brega. Materialni položaj bolnišnice in zdravstvenega doma Novo mesto se slabša izdnevavdan. Od aprila dalje bolnišnica na more več plačevati niti računov za dostavljeno hrano.
O rdečih številkah, s katerimi so lanskoletno poslovanje končali v novomeški bolnišnici in zdravstvenem domu, že čivkajo vrabci, zato v skupščini ob pritožnem poročilu z oceno vzrokov izgube niso izgubljali besed. Delegati pa so pogrešali pismeno gradivo o poslovanju teh ustanov v prvem letošnjem trimesečju, kajti zgolj iz tabelarnega pregleda je težko razbrati obširno problematiko in težave, ki pa se še kopičijo.
Ko so se dogovorili, da v zdravstvenem centru investicijo v informatiko odložijo na leto 1985, so delegati zdravstvenega centra predlagali, naj bi ta denar namenili za pokrfvanje redne dejavnosti oziroma za kritje skladov skupne pprabe. Predvsem zato, da brzaposlenim lahko izplačali 4700 din planiranega regresa za letni dopust in da bi ljudem ob upokojitvi in jubilejih izplačali običajne nagrade in odpravnine. Skupščina tega predloga ni sprejela, pač pa je določila, da gre okrog 8 milijonov dinarjev.
kolikor bi znašala odložena investicija, za obratna sredstva. To pa ni isto, kot so izvajalci predlagali, zato je bila velika večina v zboru izvajalcev proti. Slabe volje so delegati — zdravstveni delavci zapustili skupščino, kije nadaljevala delo še v zboru uporabnikov, kjer so sprejemali sporazume o svobodni menjavi dela.
•Zaposlenim v bolnišnici in zdravstvenem domu ostaja za tolažbo le obljuba skupščine, da bo ob morebitnem drugem rebalansu v avgustu možno napolniti manjkajoča sredstva v skladu skupne porabe in izplačati regres.
Nerazčiščeno je ostalo tudi vprašanje, kako zajeziti velik odliv sredstev za zdravstvene storitve. Ugotavljajo, da bi bilo možno vsaj do neke mere zmanjšati ogromne stroške za zdravljenje naših občanov v ustanovah zunaj regije, ni pa nihče ponudil uporabnega recepta, kako bi to lahko dosegli. Pravico do svobodne izbire zdravnika in zdravstvene ustanove
ima vsak, računati na zavest občana, da bo iskal enako kvalitetno mnogo cenejšo zdravstveno pomoč raje doma kot pa v Kliničnem centru v Ljubljani, pa ni stvarno. Posebno ne zato, ker so delegati izvedeli iz razprave, da k tovrstnemu odlivu precej pripomorejo ljudje s funkcijami in na položajih.
R. BAČER
MED ALKOHOLIKI VEČ MLAJŠIH
NOVO MESTO — Med nekaj sto evidentiranimi alkoholiki v novomeški občini so na centru za socialno delo lani na novo obravnavali 40 alkoholikov in njihovih družin, v ponovni obravnavi pa so imeli 18 takih primerov, vendar znanih že jz prejšnjih let. Pri delu zalkoholiki vcenlru ugotavljajo premajhno sodelovanje delovnih organizacij in svojcev v smislu pritiska na alkoholika za zdravljenje. Povečuje pa se tudi število mlajših samskih ljudi, ki soodvisni od alkohola.
ŠE EN SALON POHIŠTVA
NOVO MESTO — Ob grmskem gradu, kjer je bila nekdanja konjušnica bo ljubljanski Slovenijales uredil svojo prodajalno, ki pa bo začasnega značaja. Medtem prosijo za stalno lokacijo, kjer bi zgradili sodoben salon pohištva. Taje predvidena v Žabji vasi, ob cesti nasproti IMV, V Novem mestu bo Slovenijales prodajal pohištvo, športne potrebščine, tekstilno blago za opremo stanovanj, belo tehniko, starine in umetnine ter izdelke domače in umetne obrti kot okras za stanovanja.
V Slovenijalesu računajo začasni lokal v grmski konjušnici urediti na hitro, medtem ko bodo novogradnjo izpeljali v letih 1987 in 1988, ko je predvidena dokončna vselitev.
1 MILIJON OD ŠUŠMARJEV
NOVO MESTO - Akcija uprave za družbene prihodke v Novem mestu zoper občane, ki na črno opravljajo obrt, je dala doslej 220 evidentiranih, krog prijavljenih pa se širi. Doslej je bilo 130 občanov pozvanih na zaslišanje, rezultat pa je naslednji: 31 občanom je opravljanje šu-šmarstva dokazano in jim bo odmerjen davek za leto 1983, 9 občanom pa bodo razpisali akontacije davka za leto 1984. Ostali so pod družbenim nadzorom, da bi jim črno obrt neizpodbitno dokazali. Ta akcija zoper šušmarje je za leto 1983 navrgla 1 milijon dinarjev davkov.
Več vprašanj terja odgovor
Sekretarji OO ZK o neodložljivih akcijah
NOVO MESTO — 13. junija je bil v Novem mestu posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK, kjer so se dogovorili za takojšnje in dolgoročnejše akcije.
Med drugim so sprejeli sklep, da bodo v vseh osnovnih organizacijah še pred dopusti na sestankih s članstvom ocenili delovanje političnega sistema, predvsem delegatskega in samoupravnega v svojih sredinah. Prav tako naj bi v osnovnih organizacijah ZK obravnavali predlagani delovni program aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev.
Razprava pa se je razvila predvsem ob informaciji o poteku sanacije v IM V in ob predlagani solidarnostni a kciji vseh zaposlenih v dolenjski regiji, ki naj bi en delovni dan prispevali za kritje izgub v organizacijah združenega dela, pri katerih pa ima kajpada največji delež IM V.
Izkazalo se je, da je med komunisti čutiti pripravljenost pomagati delavcem IMV pri zagotavljanju najpotrebnejših obratnih sredstev, s pomočjo katerih bi zagotovili normalno poslovanje. Ob tem bo potrebno dati tudi odgovore na nekaj vprašanj, ki burkajo javno mnenje, zadevajo pa osebne dohodke, ali bolje rečeno, prejemke nasploh v tem kolektivu. Samo s prikazovanjem poprečnih zaslužkov, ki dostikrat zameglijo pravo
podobo nizkega delavčega zaslužka, bo težko širše množice pridobiti za solidarnost. V javnosti je tudi premalo informacij o prizadevanjih, kijih znotraj IMV namenjajo uresničevanju sanacije in stabilizacije. Gre za znatno »udarniško" delo, za delo režijcev v proizvodnji, za konkretne uspehe pri produktivnosti itd., pa teh akcij ostali zaposleni sploh ne poznajo.
R. B.
Popraviti
zaostajajoče
prejemke
Med najbolj kritičnimi so osebni dohodki na nekaterih srednjih šolah
NOVO MESTO — Majhni osebni dohodki prosvetnih delavcev so tudi v novomeški občini predmet razprav na mnogih sestankih, pred kratkim pa je o njih tekla beseda še med člani sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL. Ugotovili so, da je položaj najbolj kritičen na nekaterih srednjih šolah v Novem mestu, posebno pa na srednji šoli tehnično-pedago-ško- naravoslovne usmeritve, kjer je tudi materialni položaj slab. Nekatere šole že lahko v prihodnjem letu pričakujejo izgubo, kar se sploh ne bi smelo in moglo zgoditi.
Svet je priporočil, naj v izobraževalni skupnosti na osnovi analize, ki jo je pripravil izvršni svet o osebnih dohodkih in materialnem položaju šol, zagotove posebno prosvetnim delavcem v najbolj kritičnih primerih ustrezne’ zaslužke, kajpada v okviru domačih možnosti. Menili pa so tudi, da je potrebno narediti korak dalje pri povezovanju in sodelovanju srednjih šol na desnem bregu Krke glede razporeditve pedagoškega kadra in stroškov poslovanja. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov posameznih šol, izvršnega sveta in izobraževalne skupnosti, bo s tem v zvezi pripravila poročilo o stanju in obenem ponudila nekaj predlogov za racionalnejše poslovanje in izboljšanje kvalitete dela.
Ob dejstvu, da sedanja mreža šol v bistvu ohranja le zatečeno stanje in ni dovolj prilagojena potrebam združenega dela, bodo dali republiški konferenci pobudo za spremembo sistema razpisov.
Beti drugače veča tovarno
Do leta 1988 naj bi za Beti delalo že 1000 šivilj, ki bo-____________do	zunaj	delovne	organizacije
ME n.IKA — Ker konfekcijski tozdi metliške Beti vedno več delajo za izvoz, in taka‘je tudi poslovna usmeritev največje metliške delovne organizacije, zlasti pa njenega konfekcijskega dela, kjer je zaposlenih okoli 1.000 delavk, so že pred skoraj dvema letoma navezali stike z Vodičanko iz Vodic pri Šibeniku, od takrat Vo-dičanka dela izključno za Beti izdelke za domači trg, in to na Betinih strojih in seveda izdelke po njihovi kreaciji.
„1 e dni se je začelo priučevati za naš trak 100 šivilj v delovni organizaciji Kiro Fetak iz Kumanova, ki bodo
Zdaj konj spodriva traktor
Življenje v najvišji vasi metliške občine
KRAŠNJI VRH — Na Krašnjem
vrhu, s 543 metri nadmorske višine najvišji vasi v metliški občini, je bilo pred petnajstimi leti naseljenih 21 hiš, danes pa je življenje le še v štirinajstih. „Vse druge propadajo, mladi nočejo ostati doma, še dolaj na polju ne, kaj šele v teh odmaknjenih hribih," je potožil Peter Mavrinac, čisti kmet s te vasice, prilepljene na gorjansko pobočje. „V vasi je vsega skupaj sedem neporočenih fantov, punca pa ena sama. ,.Mi imamo pet sinov, dva sta poročena v vasi, dva sta še samska in sta doma, eden pa je v Nemčiji. Zemlje imamo okoli 10 hektarjev, to je z gozdom, pašniki in vinogradi, orne pa le hektar in pol. V glavnem sva za delo žena in jaz, sinova pa potem, ko
prideta iz službe v Metliki, tudi pomagata.” ~
Mavrinac je imel od nekdaj veliko veselje s konji. »Zmeraj smo imeli konje pri hiši, zadnjih štiri, pet let jih nismo imeli in mi ni bilo nič prav. Letos februarja pa sem preko metliške kmetijske zadruge in z njenim posojilom najprej v Vnanjih goricah kupil dve plemenski kobili noriške pasme, potem pa sem sam kupil še eno, ena od teh treh kobil ima celo rodovnik. Zadrugi bom čez pol leta začel odplačevati posojilo, seveda pa bom žrebeta dajal zadrugi. Vse tri kobile so stale 55 starih milijonov. Zadruga je nabavila tudi plemenskega žrebca, h kateremu bomo rejci vodili kobile. Nasploh imajo kmetje zadnje -čase vedno več konj, čeprav je pred leti kazalo, da jih bo traktor povsem spodrinil, a so se časi obrnili. V naši vasi so poleg naših še trije konji. Nafte je zmeraj manj in zmeraj dražja je, bomo pač morali gledati, da bomo s traktorjem opravili le težja dela, ostalo, kar se da, pa s konji. Konji so za marsikatero delo tudi primernejši kot traktor," trdi Mavrinac.
Krašnji vrh ni samo najvišja vas v metliški občini, ampak verjetno tudi najbolj odročna. »Zato si še toliko bolj želimo, da bi končno asfalt le povsem povezal našo vas z. Radovico. Manjka še okoli kilo-
KONEC ČRNE TOČKE PRI TRNOVCU
TRNOVEC — Po daljšem zastoju je republiška skupnost za ceste pred kratkim spet začela dela na delu ceste pri Trnovcu. Da bi odpravili črno točko, nevaren ovinek, kjer se je pripetilo več nesreč, bo cesta tu po novem tekla pod vasjo. Dela izvaja novomeško Cestno podjetje, končana pa bodo letos.
letos delale samo za Beti," je povedal Tone Štrucelj, direktor Betine konfekcijske skupnosti. Beti je pogodbeno vezana še z Elastikom iz Vlasenice v Bosni, kjer dela sedaj zanje 80 šivilj, kaže pa, da bodo to število povečali vsaj na 150. Prav tako naj bi v kratkem povečali število tistih šivilj iz Šipova blizu Sarajeva, ki delajo za Beti, od sedanjih 40 na vsaj 150, ko bodo v Šipo-vu tudi s sredstvi za nerazvite zgradili novo tovarno.
»Do leta 1988 naj bi za Beti delalo tisoč šivilj zunaj naše delovne organizacije. Tudi denar, ki ga Beti daje za nerazvite, bomo usmerjali za to,” pravi Štrucelj.
A. B.
KMALU NOVA BENCINSKA ČRPALKA
METLIKA — Do konca tega meseca bodo gotova dela pri gradnji nove metliške črpalke, ki jo gradi metliški Pionirjev tozd. Nova črpalka bo imela v štirih cisternah 210 kubičnih metrov prostora za gorivo, medtem ko ima sedanja črpalka le 67 kubikov. V novi črpalki bodo tudi republiške blagovne rezerve, zraven pa bo imela svojo cisterno tudi metliška Obrtna zadruga.
PO BONE OB .PRAVEM ČASU
NOVO MESTO — Bencinske bone za letošnje III. tromesečje bodo .občanom delili v sredo in četrtek, 27. in 28. junija, na vseh običajnih mestih in ob običajnem času. Občani naj pridejo ponje v času redne delitve, da ne bo potem spet veliko pripomb o dolgih vrsta h, ki so neogibne, če je veliko zamudnikov.
METLIŠKA BRIGADA V BRKINIH
METLIKA — Metliška brigada Janko Brodarič bo delala v prvi izmeni republiške MDA Brkini od 24. junija do 15. julija. Doslej je prijavljenih šele 25 mladink in mladincev, vendar naj bi se akcije udeležili tudi Betini štipendisti, tako da bo, pričakujejo v vodstvu metliške mladinske organizacije, njihova brigada popolna.
Novomeška kronika
Se gre predobro?
Če dva delavca vozi av-
tobus in se nekdo z rovokopačem vozi z dela
Zdaj. ko zavoljo stabilizacije vsak razmetavanje gleda z bolj -kritičnimi očmi. toliko bolj bodejo v oči primeri, ki sijih še privoščijo posamezniki.
Če se, denimo, dva delavca pripeljeta na delovišče z avtobusom za 28 ljudi, to j gotovo ni gospodarno. Nič čudnega, če krajani iz odročnih predelov, kjer se to dogaja, postavljajo vprašanja o organizaciji dela in stroških v taki delovni organizaciji. Tako tudi ni ostal neopažen delavec, ki se je iz Mirne peči z rovokopačem popoldne odpeljal domov, drugi dan pa spet z njim prišel na delo. Če pa v takih primerih občan išče delovodjo, da bi mu dobronamerno in v samozaščitnem smislu povedal, kaj delavci počno, če jih nihče ne nadzoruje,
•nemalokrat dobijo ..šefa ” za šankom v kakšnem bifeju. (Jotovo tak delovodja ne more zaostriti discipline.
Neredki so primeri, ko na terenu delavci ne vzdrže dlje kot dve uri na delovišču, potem pa se eden za drugim porazgubijo: privoščijo si skok na pivce ali Šilce. Vse to se je dogajalo že prej. vendar so postali očividci skoro že brezbrižni. češ saj nič ne zaleže, če kritiziram! Odkar gre vsem skupaj resno za nohte in osebni dohodki s standardom vred naglo padajo, so ob primerih neodgovornega opravljanja službe začeli glasneje kritizirati zlasti tisti, ki morajo svoj „šiht"pošteno opraviti, in to za domala enake osebne dohodke kot lenuhi.
Žal tudi ob navedenih primerih lahko rečemo, da bržkone lovimo muhe, ko sloni uhajajo. Delavca na cesti bo vsak videl (njegove izgubljene ure tudi ni težko izračunati), ne vidi in ne more pa vsak ocenjevati delovnih učinkov in izkoristka delovnega časa ljudi, ki delajo za štirimi stenami. R/ABAČER\
Konkretno nad konkretne težave
Pripravljen predlog metliškega stabilizacijskega programa
METLIKA — Predlog dolgoročnega stabilizacijskega programa. ki so ga pripravili na metliškem izvršnem sveu in o katerem bo tekla beseda na sejah občinskih zborov jutri in pojutrišnjem, obsega ukrepe za finančno ureditev gospodarstva, ukrepe in dejavnosti na področju cen, na področju družbenih dejavnosti ter na koncu predloge za zmanjšanje obveznosti metliškega
gospodarstva v letošnjem letu.
bo tak predlog sprejet, morajo med drugim v vsaki organizaciji združenega dela v metliški občini poslovodni in strokovni organi do konca tega meseca pripraviti konkreten program izpolnej-vanja vseh finančnih obveznosti in finančnega poslovanja sploh, do konca prihodnjega, meseca pa programe za postopno zagotovitev trajnih obratnih sredstev.
Program predvideva, da se bodo stanarine prihodnji mesec povečale za 30 odst., vodarina za 38, kanalščina in prečiščevanje odplak za 41 in odvoz smeti za 37 odst. Program zahteva dosledno izvajanje ukrepov na področju kreditne politike, odgovornost poslovodnih organov na področju kreditne politike, odgovornost poslovodnih organov, vračanje neupravičeno povečanih cen na prejšnjo višino, itd.
Zaradi realno manjših sredstev na področju družbenih dejavnosti v letošnjem letu, morajo realno-zmanjšati tudi stroške, ponovno je treba preveriti programe in jih razbremeniti vseh izdatkov, ki ne sodijo v osnovno dejavnost in v okviru materialnih možnosti kakovostno izvajati programe.
A. B.
Obdavčitev vikendov razburja
Natančnejša opredelitev zidanic naj bi odpravila hudo kri
meter in pol, obljubljeno nam je, samo če bo denar. .. Življenje v tej
Peter Mavrinac z dvema od treh svojih kobil: „Konj je za marsikatero delo primernejši kot traktor.”
naši odmaknjeni vasi bi bilo potem gotovo lepše in morda bi se kakšen mlad človek lažje odločil ostati doma. Kajti zemlja tukaj je dobra, rodovitna, celo tobak zelo dobro uspeva in ga gojijo pri treh hišah."
A. B.
MEIL1KA V metliški občini zadnje čase povzroča precej hude krvi obdavčitev počitniških hiš, oziroma kot se uradno imenujejo, prostorov za počitek in oddih, kar sodi v sklop odmere davka na premoženje od stavb. Ta davek je treba plačati tako od stanovanjskih hiš, in sicer desetinko odstotka od vrednosti, kot od poslovnih prostorov in garaž (dve desetinki odstotka od vrednosti) ter, kot rečeno, od počitniških hiš (tri desetinke odst.). Pavek na dohodek od stanovanj- lastnik hiše na območju Metlike in
skih hiš plačujejo le lastniki na obm očju mesta Metlika, medtem ko tisti, ki imajo hišo zunaj Metlike, tega davka doslej niso plačevali. Oproščeni pa so plačevanja davka lastniki spomeniško zaščitenih hiš, hiš, ki jim je že potekla amortizacijska doba, in tisti, ki v hiši še ne stanujejo deset let. Čeprav je napoved dolžan vložiti vsak
vikenda, tega v glavnem ne naredijo, zato metliška uprava za družbene prihodke na podlagi podatkov, kijih dobijo od občinskega oddelka za urbanizem, pošilja osebne pozive. Nekateri se razburjajo, tu gre predvsem za lastnike vikendov — ker doslej zaradi slabe evidence niso plačevali tega davka.
Sedaj ie obdavčenih okoli 80 lastnikov vikendov v metliški občini. Do hude krvi pa najčešče prihaja pri tako imenovanih zidanicah, za katere lastniki trdijo, da to niso prostori za j počitek in oddih, marveč da jih upora- | bljajo pri svojem delu, od takih prostorov pa res ni treba plačati davka. Doslej je bilo namreč treba plačati davek od cele počitniške hišice, če je bila kot taka določena, 'od letos pa občinski odlok loči prostore za spravilo grozdja, vina, orodja itd., od vrednosti katerih ni treba plačati davka, od prostorov, ki so res namenjeni za oddih in počitek.	A.	B.
Eno gospo zanima, če bo ob prizadevanjih za oživitev turizma in lepšo podobo Novega mesta poskrbljeno še za to, da ne bodo vsak teden znova koši za odpadke prevrnjeni in razrezani...
ZAHVALA
Namesto cvetja na grob pokojne Mare Lojk je Julka Koščak z Broda pri Novem mestu poklonila 500 dinarjev Zvezi slepih Novo mesto. Najlepša hvala!
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto
V času od 7. do 13. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Jana Kovačič iz Ribjeka — Matija, Zvonka Golob'iz Stranske vasi — Gregorja, Anica Škedelj iz Dolenjega Gradišča
— Primoža, Marjana Mirt iz Rožnega
— Anjo, Anica Bizjak iz Rovišč — Katarino, Jožica Jerman z Dolenjih Kamene — Klavdijo, Nada Kartuš iz Črnomlja — Vesno, Jožica Stuhne iz Črnomlja — Barbaro, Štefanija Pajtler iz Bučarce — Gregorja, Marija Gotlib iz Dolenjega Grčevja — Robija, Jožica Gorše iz Črnomlja — Matjaža, Stanislava Cemič iz Dolge rake — Andre-
| ja, Kata Pavlovič z Vrtače — Mitra, Marinka Šuštaršič iz Srcdnika — Denisa, Zrinka Trlep iz Dolenjskih Toplic — Igorja, Magda Turk iz. Dolenje Straže — Mateja, Sonja Pezdirc iz Gribelj — Andreja, Ankica Štrusa iz Bratovanccv — Ireno, Jožefa Lahne s Sela pri Šentjerneju — Simona, Mira [ Tomovič iz Brestanice — Vesno, Ana Pulez iz Budima — Mladena, Slavica | Tomažin iz Cirja — Petra, Dušanka Vovko z Rateža — deklico, Helena Golobič iz Vavpče vasi — Marka, Barbara Smole iz Šentruperta — Metko, Slavka Medle iz Gribelj — Jasmino, Marija Hren iz Družinske vasi — Ma-: rka, Martina Kovačič iz Mirne peči — dečka, Martina Balon iz Leskovca — dečka, Marija Abina iz Sevnice — dečka, Angelca Peterlin iz Belecerkve — deklico, Marija Ogulin iz Brstovca — deklico, Marjana Radenčič iz Žakanj-skega sela — deklico, Majda Murn iz Korita — deklico, Bariča Jermančič iz Otavnika — deklico in Jožica Bratkovič z Vrha pri Šentjerneju — Gašperja.
ZDAJ GRE ZARES! — Nič kolikokrat je bila ureditev novomeške tržnice v občinskih planih, a je vedno prišlo kaj vmes, da se večjih del niso lotili. Tokrat gre zares, saj lahko vsak občan vidi, da se dela že izvajajo. Hudomušneži pravijo, da vseeno ne gre hvaliti jutra pred večerom...
DOKONČANJE Z ZAMUDO — Zadnja dela pri zunanjem urejanju soseske na Cesti herojev so vendarle v teku. Pionir bi jih sicer moral že opraviti, zamuda v letošnji spomladi pa gre tudi na račun zares muhastega vremena. Okrog zadnjega vseljenega bloka urejajo zdaj peš poti in zelenice ter igrišče za otroke. Tu so bili do zdaj I povsem v divjini, samo dostopi do ■ glavrtth vhodov so bili urejeni, a tudi ti veliko kasneje, ko je bil blok vseljen. • STA RE IN NOVE CENE — Občan sploh ne ve, kaj vse se je lahko pod- ij ražilo in kaj se mprebiti ne bi smelo, f pa vseeno plača, kolikor zahtevajo v trgovinah. Dogaja se, da so kupci j predmetov za počitnikovanje od ležalnih blazin do vrtnih stolov pa avtomobilskih prevlek in še marsičesa ob sapo, če izberejo izdelek po novi ceni. Izdelki iz lanskih zalog, ki so po lanskih cenah, pa naglo kopnijo, pri tem pa kupec ne vpraša za barvo...
IZ NOVEGA MESTA: Irena Vehar - Dragan iz Lobetove 34 — Nino, Ana Delimar iz Tavčarjeve 1 —dečka, Ana Papič z Zagrebške 11 — Katjo in Mojca Brian s Ceste brigad 38 — Anjo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
TEMA TEDNA NA TEM NAŠEN lepem koncu domovine je brez dvom, Krupica in znani dogodki okrog nje Ljudje so ogorčeni, hkrati pa bi želel zvedeti vse podrobnosti. Najbolj muč prebivalstvo vprašanje, če je mord: okužena tudi Kolpa, ki bo vsak ča: primerna za kopanje. Stvari bo trebi dobro pojasniti, kajti preveč je neu j radnih vsevedov, ki z govoricam vznemirjajo ljudi.
7. JULIJA BO NAJBOLJ prometna cesta proti Vinomeru, kajti tam bc | »velefešta” Razkošje v stelji. Že tretjič zapored jo pripravljajo člani društva Ivatr Navratil, ki si tako zaslužijo prepotrebne dinarčke za nabavo instrumentov, noš in podobnega. Letos bi radi iztržili kar največ, kajti 20. julija nameravajo odpotovati v Italijo na j folklorni festival. Vožnjo si morajo plačati sami, ta pa ni tako.poceni.
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir)
GLAVNI DOBITEK v METLIKO*
Da ljudje še verjamejo v srečo, so pokazali preteklo nedeljo, ko se jih je na tomboli v črnomaljski jurjevanjski dragi zbralo kar okrog 5 tisoč. Očitno je, daje tombola, kije bila letos tretjič, že postala tradicionalna, da pa so se potrudili tudi organizatorji — letos so bili to gasilci iz Petrove vasi — ni potrebno posebej poudarjati, saj so poleg vabljivih dobitkov ponudili obiskovalcem tudi jedačo in pijačo, da so v vročem popoldnevu lažje dočakali razdeljevanje dobitkov. Glavni dobitek je tokrat odšel v metliško občino: stoenko je odpeljala Jožica Matjašič z Rakovca, delavka v Kometu, prav tako pa je Fiat 126 p prišel v roke delavca v Beltu, sicer Jožeta Šusa iz Rodin.
-GLAS MLADIH” JESENI — Navada je že bila, da je bila glasbena prireditev „Glas mladih”, ki jo je do sedaj že šestkrat pripravila črnomaljska mladinska občinska konferenca, konec maja ali v začetku junija. Na prireditev, ki si je pridobila sloves, saj se na njej predstavijo leantavtorji iz vse Slovenije, pa privrženci letos spomladi zaman čakajo. Prireditelji so se na-rffreč odločili, da bodo mladi letos preizkusili svoje glasove septembra, predvidevajo pa, da bi bila tudi v bodoče prireditev jeseni.
Ribniški zobotrebci
SPET STEKLINA — Prvi val stekline se je že jeseni premaknil iz ribniške občine, zato je bila v zadnjem četrtletju občina proglašena za stekline prosto. Letos pa so odkrili dva nova primera stekline, kar pomeni, da bo ta bolezen v občini še dolgo prisotna.
TUDI NEZDRAVA VODA — Sanitarna inšpekcija je med pregledi vode za prebivalstvo ugotovila, dapi-tna voda ni bila redno klorirana. Šest odvzetih vzorcev vode pa je bilo onesnaženih oz. zastrupljenih s snovmi fekalnega izvora, zaradi česar je na območju Sodražice prišlo do bolezni (šigeloze).
. PREMALO VARNO PRED POŽARI — Požarna inšpekcija ugotavlja, da se požarno varstvo v Inlesu poslabšuje, da imajo tekstilci premalo skladišč, obrtniki pa so slabo založeni s sredstvi za gašenje, imajo majhne prostore, pa tudi ogrevanje delovnih prostorov ni ustrezno oz. varno urejeno.
občan	—
vprašuje X _	\
/?•- ■' fr
\S\U n A \//medved sjf odgovarja
• — Kdaj bo v Ribnici tak posluh za plavalni bazen, kot je za rokomet?
— Ko bodo tudi direktorji znali plavati.
Drobne iz Kočevja
NEVARNOST V GOZDU — Na Kočevskem so že začeli nabirati zdravilna zelišča, v kratkem pa bodo dozorele še jagode in tudi gob si zaradi obilice dežja obetamo dovolj. Nabiralcev bo letos še več, kot jih je bilo mi nula leta. Starši in šolska vostva pa naj bi opozorili otroke oz. mladino na prežeče nevarnosti, kot so kače, stekle živali itd. Otroci naj bi ne hodili sami v gozdove.
GRADNJA NAPREDUJE Gradnja doma za starejše občane v Kočevju lepo napreduje in upamo, da bo dom zgrajen do predvidenega roka. S lem bo zelo pomagano našim starejšim krajanom, ki prebivajo zdaj v raznih domovih po vsej Sloveniji, potem pa se bodo lahko vrnili v svoj domači kraj.
občan
vprašuje
/medved odgovarja *
— Slišal sem, da smo Kočevci dobili „bodečo nežo” za turistično ureditev mesta.
— Smo pa v nadomestilo dobili pohvalo za organizacijo zelo US' pelega posveta o turizmu.
Trebanjske iveri
NA GAS1I-CE SE SPOMNIJO SAMO OB POŽARU — Zaključna slovesnost ob stoletnici trebanjskega gasilskega društva je bila pravšnji odraz odnosa do gasilcev. Parado in zborovanje gasilcev so si prejkone ogledali samo ljudje, ki so morali bit' tam zaradi službene dolžnosti. Vs drugi pa so. manjkali in so verjetno nedeljsko popoldne preživeli v zidanicah. Seveda se ti ljudje spomnijo ga silcev, ko jih potrebujejo.
ZAKAJ JE TRŽNICA PRAZNA' Prej, ko v Trebnjem še ni bilo tržnice, si videl priložnostne in še kakšne drugačne prodajalce zelenjave, sadja in poljščin na vsakemNo galu. Zdaj teh prodajalcev niti na vogalih ni več, pa tudi na tržnici ne. Ali med trebanjskimi kmeti in zelenjada rji res ni zanimanja za prodajo na trgu? Pohvalo pa si zasluži trebanjsk Mercator, ki ima svoj kiosk odprt tudi ob nedeljah. Zakaj bi ga ne spremljala tudi tako imenovana zasebna pobuda
IZ NkŠIH OBČIN
Izgube, kakršnih še ni bilo
Dobro gospodarjenje črnomaljskega gospodarstva grenijo izgube nekaterih delovnih organizacij — Obsojeno izsiljevanje cen — Kdo bo odgovarjal?
ČRNOMELJ — Gospodarske razmere v črnomaljski občini so spodbudne, saj je rast izvoza v prvem letošnjem kvartalu največja na Dolenjskem, akumulacija raste, združeno delo je v primerjavi z drugimi občinami v regiji najmanj zadolženo, osebni dohodek je bil v prvih treh mesecih nad regijskim povprečjem in je znašal 19.400 din. Vendar pa so zabeležili največjo izgubo doslej, a tudi investicij je malo, saj so se zanje odločili le v Beltu, Integralovih delavnicah, Iskri in Novoteksu.
Poleg tega izdatki preraščajo prejemke in v nekaterih delovnih organizacijah se kaj lahko zgodi, da bo ogrožena likvidnost, zato morajo, tako so poudarili na nedavni seji črnomaljskega občinskega sveta Zveze sindikatov, sindikati preveriti, če so povsod izdelani likvidnostniplani, in v primeru, da kažejo negativni trend, o tem obvestiti delavce pred plačilnim dnem.
Kar 11 organizacij združenega dela je imelo v prvem četrtletju izgubo, kije znašala 94 milijonov dinarjev. Največ zgub je na račun tozda IM V (52 milijonov dinarjev), čeprav je po drugi strani nerazumljivo, da črnomaljski tozd v obstoječem sanacijskem programu IMV ni našel mesta, proizvajalna sredstva pa so prav pri njih v primerjavi s celotno delovno organizacijo v najslabšem stanju. Del izgub so zahte-
Tržnica sameva
Pred nedavnim zgrajena tržnica v Treb-njem skoraj prazna
TREBNJE — Izredno lepo urejena trebanjska tržnica za zdaj še. sameva skorhj prazna. Na njej sicer deluje Mercatorjev kiosk, tu in tam se pojavi kakšen prodajalec sadik, sicer pa prodajalcev ni. Toda po zaslugi Mercatorjaježezdaj izbira sadja- in zelenjave boljša, kot je bila poprej.
V Mercatorjevem kiosku je pretekli teden prodajala Lepa Sirovica (samo začasno, ker je nadomeščala kolegico). Povedala je, da njihov kiosk deluje že 14 dni. Takoj na začetku so poskrbeli za izredno pestro in bogato izbiro. Pri njih je bilo mogoče dobiti zgodnji paradižnik, papriko, jagode, češnje. Zlasti dopoldne, v času malice, je pri kiosku dosti kupcev, kasneje pa bolj malo. LepiSirovici se zdi velika škoda, da na trgu ni več prodajalcev. Mnogi bi lahko prodajali domače pridelke, jajčka, zelenjavo in podobno, a ni zanimanja za to.
Toda poleg Lepe je na trgu bila še Vida Završnik iz Velikega Gabra. Zanjo bi lahko rekli, da je že prekaljena branjevka. Prodajalaje že v Ljubljani, Novem mestu. Ze dvajset let goji sadike paradižnika.
Lepa Sirovica
zelja, solate. Toda ko je prvič prišla na trebanjsko tržnico, za katero trdi, da je zelolepo urejena, jo je inšpektor gnjavil z raziskovanjem izvora njene zelenjave. ■Kljub tej neprijetni izkušnji — prvi v dvajsetih letih — pa bo na tržnico v Trebnje še prišla.
Žal tisto dopoldne na novi trebanjski tržnici ni bilo nobenega kupca, da bi ga povprašali, kako je z n jo zadovoljen. Zato pa so z njo zadovoljni prodajalci. In to njihovo zadovoljstvo bi lahko bilo vabilo tudi za druge, ki se, kot kaže, trebanjske tržnice še izogibajo.
J. S.
vali tudi sanacijski programi, ki se ne morejo uresničiti v letu dni (1GM Kanižarica), velik primanjkljaj pa je sezonskega značaja, čeprav takšnih izgub v črnomaljski občini že leta ni bilo.
Sindikalni delavci so ostro nastopili tudi proti nekaterim delovnim orga-
nizacijam, kot so kmetijska zadruga, tozd Beti, GOK, Belsad, ki niso ravnale v skladu z dogovorjeno politiko cen in niso upoštevale le 30-odstotne rasti cen. Opozorili so, da se zgodi, da pridejo zahtevki za povišanje cen brez „žegna" zbor delavcev in soglasja -izvršnega odbora sindikata, da jih torej strokovne službe izsiljujejo. Zato bodo družbenopolitične organizacije ugotovile, kdo je v omenjenih delovnih organizacijah določilceno in kako ter kdo in kako bo odgovarjal ža moralne in gospodarske posledice.
M.BEZEK
Se vrzeli v samoupravi
TUDI POLETI MATINEJA ZA OTROKE
ČRNOMELJ — V okviru občinske Zveze prijateljev mladine so v črnomaljski občini konec preteklega in v začetku letošnjega leta ustanovili v vseh večjih krajevnih skupnostih v občini društva prijateljev mladine. V občinski zvezi pa predvidevajo, da bodo med poletnimi počitnicami otrokom ponudili matinejo, kakršno so imeli med zimskimi počitnicami, organizirali bodo tudi prevoze s spremstvom na kopanje v Kolpi. Kot vsako leto bo. tudi letošnji avgust 55 otrok letovalo na Debelem rtiču. To je seveda 'občutno premalo otrok, vendar jim sredstva ne dopuščajo večjega števila.
ČRNOMELJ — Med 14 krajevnimi skupnostmi v črnomaljski občini so precejšnje razlike: tako so v najmanjši, KS Butoraj, le 3 vasi s 54 gospodinjstvi in 223 prebivalci, v največji, KS Semič, pa 3.650 krajanov, ki živijo v 135 gospodinjstvih v 56 vaseh. Vendar niso razlike le v številu prebivalcev in velikosti, ampak tudi pri delu krajevne samouprave.
Tako-so imeli v krajevnih skupnostih nemalo težav pri oblikovanju planskih in drugih aktov, pa tudi pri vrsti
MED BRIGADIRJI PRETEŽNO SREDNJEŠOLCI
ČRNOMELJ — Zaradi težav pri evidentiranju brigadirjev za črnomaljsko brigado Milke Sobar — Nataše so z občinske konference ZSMS poslali dopise vsem delovnim organizacijam v občini, ki so pripravile pogovore s svojimi štipendisti o . možnostih udeležbe na mladinski akciji. Uspeh razgovora je očiten, saj je bilo še konec maja prijavljenih le 17 brigadirjev, v prvi polovici junija pa že' 31, tako da so na občinski konferenci prepričani, da bo do 15. julija, ko bo brigada odšla na Goričko, prepolna. Letos bodo med črnomaljskimi brigadirji prevladovali srednješolci, kar je . lep uspeh pri vključevanju šolske mladine v prostovoljno delo, žal pa še vedno pogrešajo odziv študentov.
SEPTEMBRA V KOPRIVNIK
KOČEVJE — Na seji pripravljalnega odbora za srečanje preživelih borcev vseh treh brigad in ostalih enot XVIII. divizije NOV so sklenili, da bodo srečanje 8. septembra letos v Koprivniku pri Kočevju. Takrat bodo obudili spomine na dogodke iz novembra 1944, ko so borci VIL SN-OUB Frana Levstika in jurišnega bataljona ob sodelovanju ostalih dveh brigad, IX. in X., napadle belogardiste, ki so se vračali iz Bele krajine. Zmaga partizanskih enot na Hribu pri Koprivniku je prizadejala hud udarec sovražniku in pomeni eno od ve-ličastnejših zmag v tem času. v. D.
DENARJA NI, VOLJA PA JE
KOČEVJE — Samoupravnega sporazuma o vlaganjih v gasilski center Kočevje občinska skupščina ne bo podpisala — tak je predlog njenega izvršnega sveta — ker nima za ta namen denarja niti potrebe po prostorih v tem centru. Vendar bosta skupščina in njen izvršni svet po svojih močeh skušala zagotoviti, da bi ta sredstva dobili iz drugih virov.
drugih opravil, na katera pa velikokrat še niso pripravljeni, primanjkuje jim tudi denarja, prostora in ljudi, ki bi bili voljni delati. Če analiziramo delegatski sistem, ugotovimo, da so najbolj delavne delegacije za zbor krajevnih skupnosti, ki se dokaj redno sestajajo in plodno vključujejo v razpravo na sejah skupščine. Pomanjkljivosti so le pri povratnih informacijah. Tudi skupščine interesnih skupnosti materialne proizvodnje so dobro obiskane in interes delegatov zadovoljiv.
Povsem drugačna slika pa je pri delegacijah interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki se v večini krajevnih skupnosti ne sestajajo, temveč vodja zastopa delegacijo na seji skupščine brez predhodnega posveta. Čeprav je v krajevnih skupnostih za sis družbenih dejavnosti 90 delegacij s 517 člani, prihaja na sejah večkrat do nesklepčnosti; vendar izgovori, da primanjkuje denarja za delovanje delegatskega sistema, da so delegati prikrajšani pri osebnih dohodkih, v glavnem niso utemeljeni.
. Samo letos so v črnomaljski občini namenili za krajeVno samoupravo 3,067 tisoč dinarjev. Krajevne skupnosti pa’ ta sredstva namenijo v glavnem ža komunalno dejavnost. Veliko težje je to v krajevnih skupnostih Vinica, Semič, Črnomelj, kjer so zaposleni tajniki in sredstva proračuna ne zadostujejo niti za osebne dphodke in delovanje krajevne sam-ouprave.zato si pomagajo z združenimi in lastnimi sredstvi ter drugimi finančnimi viri.
B. M.
Obnovitev
razbitih
čakalnic
Razširjajo tudi poti — Načrt za telefon v vse vasi
• VELIKE POLJANE — „Avto-busna postajališča ob magistralni cesti v Ortneku in Podpoljanah so asfaltirana, zdaj pa ob njih postavljamo še štiri avtobusne čakalnice. Delo bo končano še pred poletnimi dopusti," nam je povedala predsednica skupščine zbora krajanov Velike Poljane Lojzka Zakrajšek in dodala:
„Upamo, da je kultura ljudi že tako visoka, da ne bodo več razbi-
/ŠSM
Lojzka Zakrajšek, predsednica skupščine zbora krajanov KS Velike Poljane
jali čakalnic, kot se je dogajalo pred leti. Če bi se pa razbijanje spet ponovilo, bomo v bodoče pač vsi — tudi tisti, ki razbijajo — čakali na avtobuse ob vsakem vremenu kar na prostem".
O ostalem delu in nalogah na področju KS letos pa je povedala:
„Zdaj širimo pot proti Dulam in pokopačišču na Velikih Poljanah. Dela bodo skupno veljala okoli 2 milijona dinarjev. PTT izdeluje načrte za nove telefonske priključke in napeljavo telefonskega omrežja v vsa naselja na območju krajevne skupnosti. Letos nameravamo pripraviti tudi načrte za elektrifikacijo Vahtnice in preostalega dela .Velikih Poljan, ki še nima' elektrike. Napeljava elektrike po tem načrtu pa bo opravljena šele takrat, ko bomo imeli potrebni denar.”
J. PRIMC
Turizem končno oživlja
Več ležišč za turiste in dogovor z Rečani za njihovo zasedbo — Vedno več tujcev ob Kolpi in Čabranki
OSILNICA — ..Včasih je bilo ob Čabranki in Kolpi od Čabra preko Osilnice do Broda na Kolpi lOgostiln, danes pa sta le še ena gostilna irven bite,"je za uvod v razgovor povedal Toni Kovač, predsednik Turističnega društva Osilnica inedini gostilničar na tem koncu.
Pa vendar se položaj turizma v zgornjem delu Kolpske doline-le izboljšuje. Tako so imeli še pred petimi
Kvarcit vnovčujejo za marke
Mirna: enota novomeškega Kremena izvozi 10.000 ton kvarcita na leto
MIRNA — V rudniku kvarcita na JersovcH pri Mirni so začeli z izkopom marca, ko so na dan izkopali po I000 ton te rudnine. Že v tem mesecu kanijo povečati izkop na več kot 1000 ton, tako da bodo ob koncu leta prvič v zgodovini rudnika izkopali skupaj 15 tisoč ton rudnine.
Čeprav je zahodna jeklarska industrija v težavah, sc zanimanje za kvarcit ne zmanjšuje. Uporabljajo ga namreč za. izdelavo samotnih oblog v plavžih,*za kalupe in druge izdelke, kjer je potrebna odpornost do visoke temperature. Ker na jugoslovanskem- trgu tako rekoč ni potreb po kvarcitu, skora j vse izv-:
ožijo v Zahodno Nemčijo in Španijo. Tako Kremen, delovna enota Mirna, izvozi na leto za 800 tisoč zahodnonemških mark kvarcita. Zanj pa se zanimajo tudi v Veliki Britaniji.
Doslej so na zunanjih trgih dosegali dobro ceno, v zadnjem času pa je prodaja na tuje nek-
• Ko je Geološki zavod iz Ljubljane pred leti opravljal raziskave, je odkril, da bo zalog dovolj za 10 let. Ta predvidevanja se kažejo kot točna, še»več, kvaliteta kvarcita se izboljšuje v globinah hriba, ki je zdaj že 15 metrov nižji, kot je bil prej.
TORTA ZA „CVEK” — Za najlepšo torto, ki so jo izdelali učenci sedmih razredov kočevske osemletke, je bila ocenjena torta 7.e, izdelana kot maketa njihove šole (na fotografiji skrajna desna), z njo so si učenci tega razreda priborili v enoletno last simbol učencev osmih razredov — „cvek”. (Foto: Primc)
Torta osnovna šola
Bila je najlepša in je dobila nagrado „cvek”
KOČEVJE — 175 učencev osmih razredov osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju je minuli četrtek zadnjič prestopilo šolski prag. Na zaključni svečanosti jim jc še zadnjič spregovoril njihov ravnatelj Peter Šobar, ki je podelil tudi posebna priznanja.
V kulturnem programu so s petjem, plesom in igricaminastopile skupine vseh sedmih vzporednic osmih razredov, ki so požele velik'aplavz sošolcev, učiteljev in staršev, ki so tudi prisostvovali zaključni svečanosti.
Učenci sedmih razredov so ob tej priložnosti obdarili učence osmih s tortami, ki sojih sami izdelali. Za najlepšo je posebna komisija proglasila torto 7.e —bila je to pravzaprav torta-„—maketa njihove šole — in za nagrado je 7.e prejel od osmošolcev . njihov simbol — „cvek”.
J. P.
leti tu le 8 ležišč za turiste, danes pa jih imajo natančno 60, od tega 36 v gostilni Kovač, ostalo pa so turistične sobe pri zasebnikih. Vsa ležišča bodo letos polna gostov, predvsem z Reke, saj se je TD Osilnica že dogovorilo za sodelovanje s SIS za odmor in rekreacijo z Reke.
Vedno bolj se tu uveljavlja športni turizem. O.D 18.do23.aprila je bilotu več kajakaških tekmovanj, na katerih je sodelovalo mnogo tujcev. Zasedli so vsa ležišča in si postavili še šotore na prostoru, kjer nameravajo Osilničani urediti kamp. Maja so izvedli šahovska tekmovanja in turnir v malem nogometu, za 24. junij pa pripravljajo tekmovanje Hbičev v muharjenju.
Vključili se bodo tudi v acijo ..Izbiramo najlepše urejeni turistični kraj”. Skupno z ribiči bo TD organiziralo čiščenje Kolpe in njenih bregov, skupno z lovci pa čiščenje gozda. V sodelovanju z ljubljanskimi taborniki, ki pridejo sem konec junija, bodo izvedli nekatere markacije v krajevni skupnosti in proti izviru Kolpe.
J. PRIMC
oliko manj stimulativna. Stroški izkopa so vedno večji, tudi prevozna domači železnici je zmeraj dražji. V celoti gledano, pa je izvoz te rudnine še vedno zanimiv, saj je vsaka iztržena deviza še kako dragocena.
Ker je dnevni kop kvarcita bistveno posegel v naravno ravnovesje, Kremen v skladu z zakonodajo skrbi tudi za pog- ' ozdovanje hriba. Doslej so posadili že 2500 sadik smreke, v jeseni pa bodo v sodelovanju z gozdarji posadili še tisoč sadik. Čeprav bo hrib potem za domala 40 metrov nižji, le ne bo ostal odprta rana, ko bodo smreke zrasle.
- J. SIMČIČ
Plodnejša leta
V KS Račje selo asfaltirajo ceste, gradijo vodovode, pripravljajo se na širjenje ptt omrežja
RAČJE SELO — V krajevni skupnosti Račje selo se v zadnjem Času lotevajo predvsem modernizacije in popravila Cest, v načrtu imajo ureditev telefonskega omrežja, pripravljajo se tudi na hidro-mioliracijo polj. Za vsa ta dela bodo precej denarja dobili iz krajevnega samoprispevka, krajani prispevajo poleg tega še dodaten denar, opravili pa so tudi več tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Ko tajnik sveta krajevne skupnosti Račje selo Tone Povhe našte-va vsa ta dela, ne skriva zadovoljstva. V zadnjih nekaj letih jc bilo opravljenega več kot prej v desetletjih. Največji zalogaj je bilo polaganje zaključnega asfaltnega sloja na cesti med Račjim selom in Blatom. Cesto pa bodo modernizirali in razširili tudi proti Veliki in Mali Sevnici. Za to cesto je na 'voljo 600 tisoč dinarjev iz sredstev samoprispevka, kar bo seveda premalo, da bi tudi na njej položili
Tone Povhe
asfalt. Spet bo potrebna še dodatna pomoč. Pomembno nalogo je opravil vaški odbor v Blatu, kjer so sami napeljali vodovod. Krajevna skupnost skupaj z Vodno skupnostjo načrtuje tudi hidromelioracije v dolini Vejerščice in Ce-dilnice, kjer bodo pridobili več deset hektarov plodne zemlje. Največja želja krajanov iz Račjega sela pa je slej ko prej napeljava telefona. Pričakujejo, da bodo že v dveh letih dobili telefonsko omrežje tudi v svoji krajevni skupnosti, saj pri tem sodelujejo s Trebnjim. Štefanom in drugimi.
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Lil
DOM GASILCE
Še premalo se krešejo misli
Težji časi kar kličejo po izvirnosti, po iskanju izhoda iz težav — Samo dober, doma in na tujem iskan izdelek bo prinesel večji kos kruha
BREŽICE — Osnovne organizacije ZK v gospodarstvu in drugod z zamudo ocenjujejo stabilizacijsko naravnanost po odmrznitvi cen in uvelja-vljanju_drugih ukrepov. To je na seji 13. junija ugotovil občinski komite ZKS. Člani so našteli vrsto delovnih kolektivov, kjer še niso imeli razprav o trenutnem položaju in iskanju poti iz težav, zato so za nekatere tozde zbrali podatke kar pri vodilnih delavcih.
Za prvo trimesečje je značilen
VETERANI — Posnetek je z gasilskega praznika v Dečnem selu, kjer so v sprevodu sodelovali tudi najstarejši gasilci z ročno vprežno brizgalno. Prireditelji so se jih spomnili z diplomami in priznanji, ki sojih podeljevali ob tej priložnosti najzaslužnejšim članom društva. (Foto: J. Teppey)
Društvo živi s krajani
Pol stoletja gasilstva — praznik, ki združuje skoraj   vse ljudi v krajevni skupnosti Artiče
DEČNO SELO — Tukajšnji gasilci so v nedeljo, 17. junija, slavili polstoletnico obstoja vaškega društva. V juniju je bila to že druga gasilska prireditev s parado v brežiški občini. Teden dni pred tem so v Mihalovcu praznovali 60-letnico društvenega delovanja. S tokratnim nastopom so domači in drugi gasilci zaključili mrzlične priprave za sodelovanje na 10. gasilskem kongresu, ki bo v nedeljo v Mariboru.
Zgodovino društva v Dečnem selu je krajanom in gostom v svojem govoru na kratko obnovil predsednik OK SZDL Stanko Cerjak. Povedal, je, da je takrat pred 50 leti v vasi in okolici večkrat gorelo. To je spodbudilo vaščane, da so se organizirali za boj proti ognju. Kupili so ročno vprežno brizgalno, ki so jo uporabljali vse do 1953. leta. 'Društvo je danes sodobno opremljeno in ima še veliko načrtov, ki jih bo lahko uresničevalo le postopoma. Sedanji gasilski dom sije uredilo v nekdanji sušilnici sadja in ga nato dogradilo. Največje društveno bogastvo je množičnost in sposobnost za hitro ukrepanje pri reševanju premoženja in človeških življenj. Društvo živi s krajani in oni z njim.
V nedeljski paradi so sodelovali ženski in moški ešalon občinske gasilske zveze ter pihalna godba iz
BRESTANIŠKA
PRIZNANJA
BRESTANICA — V krajevni skupnosti Brestanica so ob krajevnem prazniku krajane razyeselili tudi s pestrim kulturnim sporedom. Tako se je v osnovni šoli Adama Bohoriča zvrstila občinska revija šolskih pevskih zborov, v prostorih knjižnice DKD Svoboda so pripravili literarni večer o Desanki Maksimovič, v osnovni šoli pa je gostovalo Lutkovno gledališče iz Lendave z ..Zlatim jabolkom." Ob krajevnem prazniku so bronasti znak OF podelili ribiški družini Brestanica — Krško, Roku Kukovičiču, Marici Divjak, Erni Mozer, Vinku Fricu in Štefanu Marjetiču.
PRIDOBITEV PREDVSEM ZA KMETE
KRŠKO — Krški M—Agrokombinat je za prenovo trgovine z repromaterialom, predvsem za kmetijstvo, v Brestanici porabil 9,50 milijona dinarjev. Za krajane, posebno pa še kmetovalce iz krajevnih skupnosti Brestanica, Senovo, Rožno—Presladol in Koprivnica, je trgovina pomembna pridobitev, saj je že poprej v neprimernih starih prostorih slovela po dobri založenosti. Samo umetnih gnojil so lani prodali okrop 600 ton.
Kapel, ki bodo zastopali brežiško občino na kongresu v Mariboru. V sprevodu so prikazali tudi gasilska vozila in drugo opremo. Za nekaj sto domačinov in gostov so pripravili kulturni program Artičani. Nastopila sta folklorna in ritmična skupina. Slavje je bilo uvod v praznovanje krajevnega praznika KS Artiče, ki ga slavijo 28. junija v spomin na vrnitev izgnancev.
J. T.
velik porast izgub in povečano število izgubarjev. Vse to vleče
REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK V KRŠKI VASI
KRŠKA VAS —V nedeljo, 17. junija, so se volilci Krške vasi odločali o novem samoprispevku za naslednjih pet let. Z njim bodo uredili avtobusno postajo, prelili cesto z zapornim slojem asfalta in dokončali javno razsvetljavo. Od 385 volilnih upravičencev jih je 224 glasovalo „za", 82 jibje bilo „proti”, 76 jih pa ni prišlo na volišča. Za samoprispevek se je izreklo 58 odst. volilcev. Zaposleni bodo prvi dve leti plačevali 1,5 odst. od osebnega dohodka, kmetje 3 odst. od katastrskega dohodka, po dveh letih pa bodo znesek samoprispevka zmanjšali na 1 odst. od osebnega dohodka in na 1,5 odst. od katastrskega dohodka.
Kmetijstvu vsa veljava
Na Krškem polju lepo napredovali, a uspehov ne bi bilo brez kmetijstva in samoprispevka
MRTVICE — čeprav spada krajevna skupnost Krško polje z okrog 1200 prebivalci v štirih vaseh med manjše KS v krški občini. se doseženih uspehov in razvoja ne bi bilo potrebno sramovati niti večjim KS. Najodmevnejša je bila vsekakor široko zasnovana akcija za napeljavo telefonskega omrežja. Denar, zbran s samoprispevkom, so še mečno obogatili z udarniškim delom, pri čemer so se izkazali tudi vojaki cerkljanske garnizije, in tako imajo danes telefon kar v 164 hišah! Na Drnovem in Bregah so že končali javno razsvetljavo, do konca julija pa bodo zaključili dela tudi v Mrtvicah in Vihrah. Kako so mogli krajani uresničiti vse to in si hkrati zastaviti pogumne načrte, smo zvedeli iz ust predsednika sveta KS Antona Milerja.
..Odkar smo se pred petimi leti odcepili od KS Leskovec in dobili svojo krajevno skupnost, smo se organizirali tako, da ima vsaka vas enakopraven položaj v KS. Enoletni mandat je prinesel vsakoletno menjavo vodstva KS in krajevnih družbenopolitičnih Organizacij. Bil sem že predsednik in sekretar KK SZDL in predsednik skupščine KS, k delu pa nam je uspelo privabiti številne mlade. Ljudje so pri nas zelo pridni, delavni, zato jih ni težko pridobiti za udarniško delo. Navezani so na svojo zemljo, in ker smo pretežno kmetijska KS, še veliko pričakujemo od kmetijstva."
Anton Miler
— Vaša KS je znana tudi po gramoznicah, ki so zasekale precej ran v obdelovalno zemljo. Kdaj boste na teh površinah spet lahko pridelovali hrano?
»Ljudje negodujejo, ker izčrpane gramoznice sproti ne zasipavajo. Samo med Bregami in Mrtvicami so, denimo, odvzeli 40 ha zemlje, le 3 hektarje pa sp spet zasuli. Poskusili so posejati pšenico, a se ni prijela. Kmetje se jezijo, ker so nakupili stroje,* da bi lažje obdelovali zemljo, zdaj pa jim gramozne jame in črpališče pitne vode zožujejo uporabo mehanizacije. Zaenkrat še lahko gnojimo, toda na občini pripravljajo ukrep, da ne bi smeli več oplemenititi okrog 100 ha zemljišč, ker se bojijo okužbe glavnega rezervata pitne vode za Krško. Sprašujemo: zakaj pa je lahko Agrokombinat gnojil zemljo 6 metrov globoko v gramoznicah, celo z umetnimi gnojili?"
— Zadnje čase veliko govorijo o neprimernosti samoprispevkov. Kako si vi zamišljate nadaljnji razvoj krajevne skupnosti?
„Ni le moje mnenje, da bomo morali aprila 1985 ponovno na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, če bomo hoteli v Mrtvicah zgraditi prosvetni dom, za katerega smo že kupili parcelo, in avtobusno postajališče, na Bregah pa pri gasilskem domu urediti otroško igrišče. Na Drnovem je že pod streho gasilski dom, ki naj bi bil povsem nared do krajevnega praznika 4. julija. Tu naj bi uredili še odkupno postajo, saj je kmetom Veliki Podlog preveč od rok. Drnovo pričakuje 2 kilometra asfaltne preproge, in čeprav je občinska komunalna skupnost obljubila pomoč za pol kilometra, ostaja poglavitni zalogaj še vedno nam. Naposled ne vemo, od kod denar za vzdrževanje javne razsvetljave in še za druge akcije, o katerih se bomo dogovorili. Veliko si obetamo tudi poslej od kmetijstva, samo Vihre dajejo toliko mleka kot le malokje v krški občini, predvideni hipodrom pri Bregah pa bo gotovo spet spodbudil konjerejo na Krškem polju.”
P. PERC
Bazen vendarle za to sezono
Na gradbišču ves dan 80 delavcev — Beseda gradbenega delovodje
SEVNICA — Posebno oči najmlgjših se zvedavo ozirajo na veliko gradbišče za Kopitarno, kjer po desetletnih zapletih in razpletih vendarle raste plavalni bazen.
Dosti očitkov, češ da s kopanjem prihajajoče poletje zopet nebo nič,leti neposredno na Betonove gradbinec. Glede na to, kakšne razmere na gradbišču sedaj so, tega po njihovem mnenju ne zaslužijo. Gradbeni delovodja Vlado Kocjan po gradbenem dnevniku lahko vsakemu pokaže, da teče četrti mesec izgradnje, po terminskem planu pa naj bi bil objekt dograjen v petih mesecih in pol. »Le laik lahko trdi, da gre, to hitreje. Navsezadnje ne gre za majhen objekt, saj je vreden štiri
stare milijarde! Sami projektanti Lesnine lahko priznajo, da tudi s projektiranjem ni šlo vse gladko. Poglejte, spremljevalni objekti so tik pred dograditvijo, a sem šele včeraj (12. junija) preje! načrte za greznico! Marsikakšen zaplet smo razčiščevali sproti,” našteva delovodja Kocjan.
»Sama lokacija in zemljišče sta povzročala vrsto sitnosti. Vse je bilo dokaj močvirno, drsenje zemlje s hriba smo ■ morali zaustaviti z opornim
zidom. Cement za talno ploščo smo dobivali sproti iz cementarne. V njej ga je reci in piši 240 ton, na kubik betona ga je šlo 400 kg. Od I. aprila delamo v dveh izmenah, sedaj, ko ima to gradbišče v podjetju absolutno prednost, pa nas je tu počel dan po 80. Sam sem tu od marca neprekinjeno, tudi vse sobote in nedelje," pripoveduje delovodja Kocjan, zato mu ne more biti vseeno, če kdo podcenjuje napore delavcev. Meni. da bo bazen nared po vsej verjetnosti med 10. in 15. julijem. Torej še pred poglavitnimi sevniškimi dopusti.
A.ŽELEZNIK
občino nazaj. Mnoge druge so jo prehitele po gospodarski rasti in tako se je znašla na predzadnjem mestu v Sloveniji. V hudi zagati so SIS družbenih dejavnosti, zlasti tiste, ki morajo plačevati storitve zunaj občine, kot na primer zdravstvo. Težave imajo tudi stanovanjska in druge SIS. Med izgubarji je na prvem mestu IMV, več drugih pa napoveduje, da bodo do poletja oziroma do jeseni izplavali.
Po razpravi sodeč še vedno nimajo povsod stabilizacijskih programov, zato so na koncu kritizirali, da zopet ni nihče našteval imen in tudi ne imen tistih, ki naloge komiteja niso pravočasno izpeljali. Izvozu, kot kaže, riiso nikjer posvečali posebne pozornosti in tudi ob 10-odstotnem zmanjšanju stroškov delovnih skupnosti se v programih niso posebej ustavljali.
Na očitek, da se v praksi poslužujemo odločanja mimo samoupravnih poti, je predsednik izvršnega sveta Jože Avšič to potrdil, vendar je opozoril, da normalnih poti niso nikjer izkoristili. »Zakaj na primer 1981, leta ni nihče pokazal pripravljenosti za spremembo temeljev planov?” je dejal. „To je bilo zamujeno,
Lovci ograjevali
Udarniški dan brestaniških lovcev — Družno proti škodi — Razplod zajcev
ČANJE — Minulo zimo so predvsem zajci povzročili sevniškemu kmetijskemu kombinatu v tukajšnjem sadovnjaku precej škode. Hudo je bilo prizadetih okrog 4 hektare lani zasajenih mladih jablan.
Lovci so kajpak dobili zahtevek za odškodnino in povečan odstrel. Zadnjo
Niko Marn
soboto so se s kmetijci donienili za sodelovanje pri postavljanju zaščitne ograje. Dela se je lotilo 16 lovcev. Z delom so pričeli ob 7. uri, ko seje dan prevesil čez poldne je bilo kaj videti. »Zasipali smo okrog 1.200 metrov spodnjega roba ograje, kolikor smo je tudi povezali," je na kraju pohvalil marljivost svojih lovskih tovarišev predsednik LD Brestanica Niko Marn. Dogovarjajo se tudi za skupni pogon nad zajci, ki se morebiti zadržujejo še v preostali ogradi sadovnjaka. Vsega nasada je namreč kar 85 hektarov. Ko bo vse ograjeno, bo akcija »čiščenja” imela svoj smisel.
Potlej bo predvsem novi sodobni nasad v plastnicah na varnem. Steklina je v lovišču brestaniških lovcev že pred časom zdesetkala lisice. To je verjetno pripomoglo k temu, da se je izdatneje razmnožil zajec, ki je marsikje drugod redkost. Tukajšnji lovci si želijo tvornega sodelovanja s kmetijci, dokaz dobre volje je bila tudi ta sobotna delovna akcija.
A. Ž.
RAZBREMENITEV ZA KOLIKO?
SEVNICA — Minuli teden so na več organih obravnavali možnosti za tako imenovano razbremenitev gospodarstva. To so storili na seji občinskega izvršnega sveta, skupni seji predsedstva OK SZDL in sindikatov, v torek pa še na seji zbora združenega dela. V pretežno predelovalni sevniški industriji si od tega, žal, ne morejo obetati posebnih učinkov. V sisih nameravajo sicer znižali nekatere stopnje, pri čemer še ni jasno, kako poravnati izgubo v zdravstveni skupnosti. Pomembna je ugotovitev o skrbi za kadrovsko politiko, pri čemer bi bili lahko v precejšnjo pomoč strokovno podkovani ljudje.
torej je razumljivo, da zdaj ni več mogoče normalno reagirati.” S tem seveda ni rečeno, da je vsa krivda za nastali položaj na njihovi strani. Brežiška občina je prizadeta tudi zaradi tega, ker zavzemajo 45 odst. gospodarstva dejavnosti pod najhujšim udarom, kot so na primer turizem, promet, obrt, in ker v kmetijstvu prevladuje vinogradništvo, ki tud. ni prednostna panoga. Kljub temu naj bi se ne zadovoljili le z razpravami o preživetju, ampak z večjo prodornostjo na domačem in tujem tržišču.
J. TEPPEY
JUNIJA BO ŽE BOLJE
ČATEŽ — V Termah narašča število prenočitev, upada pa promet s prehrano. Tudi letošnji maj in junij jim nista bila naklonjena, saj je bilo ob lepem vremenu ta čas v bazenih že veliko kopalcev. Zadržkov je več, ne samo vreme. Obisk omejuje tudi cena bencina. Kljub vsemu računajo na boljši poslovni izid že konec junija. Namesto izgube računajo na nekaj deset milijonov čistega dohodka.
DELA VEČ KOT DOVOLJ, DENARJA VSAK DAN MANJ
BREŽICE — Kolektiv Agroservisa ima velike težave z likvidnostjo. Naročniki ne spoštujejo predpisov in plačujejo njihove storitve z veliko zamudo. Dolgujejo jim okoli 7 milijonov dinarjev, kar je za tako majhen kolektiv huda obremenitev. Obseg proizvodnje se kljub težavam z repromaterialom ne zmanjšuje, ne daje pa pričakovanih finančnih rezultatov. Vrednost njihove ure ni več v nobenem razumnem sorazmerju z reprodukcijskim materialom, kar povzroča v delovni organizaciji precej negodovanja.
Morje le za dobre tri tisočake
Desetdnevno letova-nje pod šotori
SEVNICA — Zveza prijateljev mladine sevniške občine že leta prireja letovanje ob našem morju. Nekaj let je to potekalo v žalski skupnosti. Ker ni bilo milijard za potrebna sovlaganja, so se morali od nje posloviti. Zadnja leta so letovali v objektih Rdečega križa na Debelem rtiču. Tudi tu so pričeli govoriti o sovlaganju. Dvotedensko letovanje na tem koščku naše obale naj bi letos veljalo nekaj nad 6.000 dinarjev za enega otroka.
Sevničani pa so našli lepo možnost za domala polovično ceno: deset dni morja z vso oskrbo in prevozom za 3.500 dinarjev! Kako jim bo to uspelo, pojasnjuje predsednica občinske Žveze prijateljev mladine Hermina Simončič:
»Otroci bodo letovali pod šotori taborniškega odreda Treh smrek v Ankaranu tako, kot je bilo to na splošno zadovoljstvo otrok in staršev že dve leti. Tabornikom pomagamo pri plačilu najemnine za zemljišče, kjer postavljajo tabor. Ravno tako naša
Hermina Simončič
zveza krije stroške prevoza. Z ostalim denarjem si pomagamo med skupnostmi za izobraževanje in otroškega varstva. Ker opažamo, da bo letos še več zanimanja prihajamo pred obe skupnosti s prošnjami za večjo pomoč. Tako naj bi po rebalansu za letovanja dobili 449.000 dinarjev. Pomagala bo tudi zdravstvena skupnost za socialno ogrožene otroke."
A. Ž.
Novo v Brežicah
—
LIVARJI SILIJO V RUPE — V opuščene dobovske gramoznice za Tovarno jeklenih konstrukcij bi se radi naselili obrtniki. Livarji nameravajo v njih postaviti delavnice, ki bi jih j pozneje lahko poljubno dograjevali. Dobovčani računajo, da se bodo ti zasebniki sčasoma organizirali v ! pogodbeno organizacijo dela. V nji-,] hovih delavnicah bi zagotovo našlo kruh nekaj mladih brez zaposlitve. I Zdaj samo še čakajo, da jim bodo odobrili zaprošeno lokacijo. Tu in tam se kdo vpraša, zakaj silijo v rupe, krajani pa imajo v gramoznicah raje , obrtne delavnice kot odlagališča smeti, ki jim že leta povzročajo samo preglavice.
KOMU ZDAJ MAR STARO ŽELEZO? — Bizeljski šolarji so lani prizadevno zbirali odpadne surovine za Dinos, vendar od tega nima nihče nobene koristi. Kupi zarjavelega žel-ezja še vedno ležijo med vinogradi, ker pobudnik za zbiranje (šola) ni poskrbel za odvoz.
OBVEZNOSTI OSTANEJO — Za delovne kolektive je obvezna gradnja' zaklonišč pri vsaki investiciji huda i obremenitev. Ponekod so zaradi tega j pričakovali, da bo izvršni svet stopnjo j zanje znižal, vendar se jim želja za sedaj ni izpolnila. Zvedeli so samo to, da j je stopnja po občinskem odloku že I zdaj nižja od republiškega povprečja, zato bi se gospodarstvo razbremenilo I lo. čc bi se za zmanjšanje ali za začasno znižanje odločili delegati v republiški i skupščini.
\l BR€ŽIŠK€.,iT'
POK0DNI$NIC£v*'«
V času od 2. do 8. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Novak iz Dobove — Darjana, Biserka Juri-njak iz Rud — Vlatko, Olga Gunčar s Čreteža : Mojco, Branka Prahin iz Prigorja — Vedrana, Štefanija Prelec iz Prosinca — Lidijo, Zdenka Jordan iz Brežic — Iztoka, Jožica Ferenčak iz Sp. Starega grada — Gregorja, Slavica Pušič iz Kraja Gornjega — Daniela, Vidav Kovačič iz Rimša — dečka, Anica Šekoranja z Bizeljskega — Andrejo, Ela Koželj iz Brežic — Marino, Marijana Vodopivec iz Brestanice — Petro in Nevenka Rostohar s Ponikev — Teo. Čestitamo!
Krške novice
POLO VIČ — ANTOLOV1Č BREZ -KONKURENCE — Ob vrsti prire- f ditev za občinski in krajevni praznik ie | gostilna Polovič—Antolovič poskrbe-f la za prigrizek in pijačo po načelu | ruskega bifeja ali koktajla. Poznavalci I boljših hotelov, kot je, denimo, f zagrebški Interkontinental, pravijo, ; da se okusno pripravljenih in lično ‘ aranžiranih jedi sploh ne bi sramovali tudi v takoimenovanem družbenem sektorju. Še več: marsičesa bi se lahko hoteli celo naučili od podjetnih gostincev, kot je Stane Polovič...
EKEKTR1KE NI ŠKODA — Kot kaže, ima semafor (edini v Krškem) spet zlatenico, potem ko je nedavno po naši bodički v tej rubriki čudežno naglo okreval. Ljudje sprašujejo, če ni morda škoda elektrike le za rumeno utripajoče luči ali pa je poraba toka kaj manjša, če se ne prižigata še rdeča in zelena luč...
OBRTNO ZDRUŽENJE DOBI POKLICNEGA TAJNIKA Krški obrtniki zagotavljajo, da bo gradnja obrtniškega doma skupaj z obrtno zadrugo »Resa" potekala po načrtih. Čeprav je krško obrtno združenje po številu obrtnikov največje v Posavju, doslej še ni imelo poklicnega tajnika kot v brežiški irt sevniški občini. V avgustu pa bo postal poklicni tajnik združenja Jože Cvar, eden vodstvenih delavcev v krškem zdravstvenem domu,ki je že doslej uspešno opravljal to delo nepoklicno.
Sevniški paberki
MOČ NAVADE — Člani skupne seje predsedstva občinske konference SŽDL in sindikalnega sveta so bili minuli petek prijetno presenečeni nad prijetnim videzom sindikalne dvorane. Prejšnji večerje bil namreč v njej ustanovni občni zbor sevniškega društva nekadilcev. Zbor je uspel, namesto pepelnikov pa so na mizi stali kozarčki dišečih nageljnov! Petkov) sejalci z resnobno temo o razbremenjevanju gospodarstva si vseeno niso mogli kaj, da -ne bi jadrrtp poiskali pepelnikov in krepko potegnili cigaretni dim.
NEVREDNI OBISKA — V isti dvorani so taisti nageljni v nedeljo razveselili člane društva invalidov na občnem zboru. Ta zbor je bil jubilejni ob desetletnici društva. Invalidi so se zaman oziralipokakšnemgostuizdo-mačih logov. Pač pa je udeležene e pozdravil predsednik slovenske zveze društev invalidov tovariš Japelj.
OZNAČENA POT — Na vidnih mestih in križiščih so nove svetlo rdeče puščice in znane planinske markacije. Tako so prizadevni planinci označili svojo trimsko peš pot po sevniški občini.
* -
kultura
in
izobraževanje
Živeti za glasbo!
Tako se je odločila mlada Novomeščanka Jožica Bradač, ki bo klavir in dirigiranje študirala še na glasbeni akademiji v Ljubljani_
NOVO MESTO — Če bodo pri tukašnji izobraževalni skupnosti kdaj pretresali upravičenost že podeljenih štipendij, bodo mogli pri Bradačevi Jožici ugotoviti, da je bila njej podeljena štipendija več kot upravičena pomoč pri šolanju: da je bila to naložba v izjemen talent in nemara tudi v enega najperspektivnejših bodočih kadrov za glasbeno področje, če se izrazimo v uradniškem jeziku.
Osemnajstletna Novomeščanka je pravkar končala šolanje v četrtem, zadnjem letniku mariborske srednje glasbene šole. V njenem zaključnem spričevalu piše, da je absolvirala hkrati dva oddelka — instrumentalni in teoretski, kar je izjemno in kar zmorejo res le najbolj nadarjeni učenci. A dodajmo še, da se pri njej iz vseh predmetov bleščijo same odlične ocene, kar še dodatno dokazuje, kako je znala Jožica Bradač svoj dar združiti z izjemno marljivostjo in resnostjo.
„V okviru instrumentalnega oddelka sem študirala klavir, v okviru teoretskega pa dirigiranje," pripoveduje Jožica. ..Oboje me je veselilo, malo pa sem računala tudi na to, da bi mi ta dvojni študij lahko kasneje pomagal pri zaposlitvi. Na zaposlitev zaenkrat še ne računam, ker nameravam nad-
Jožica Bradač: „Zdaj glasbeno akademijo!”
aljevati študij na glasbeni akademiji v Ljubljani. Vpisala bom oba omenjena oddelka in upam, da bo šlo. Mislim, da mi bo občinska izobraževalna skupnost šla še na roko in mi pomagala tudi študentska leta prebroditi s štipendijo. Brez te bi najbrž težko shajala, vsekakor teže, kot sem v Mariboru, kjer sem imela res dobre razmere. Po diplomi bi se ztelo rada zaposlila v Novem mestu."
V srednji glasbeni šoli je Jožica pela v zboru, ki so ga sestavljale učenke. Profesor, ki je zbor vodil, je kmalu opazil njene izrazite sposobnosti za dirigiranje, zato ji je nekega dne zaupal taktirko. Zboru je dirigirala na vajah in nastopih. V tej vlogi bi bila morala nastopiti tudi letos, in sicer na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju, vendar njen oziroma zbor mariborske srednje glasbene šole zaradi višjih razlogov ni odpotoval na revijo, pa je ta reč 'odpadla. Zborovodstvo jo veseli in ko bo končala študij na akademiji, bo tudi zavoljo tega v Novem mestu, kjer šolanih zborovodij oziroma dirigentov tako manjka, več"kot dobrodošla.
Glasba, ki postaja njen poklic, je Jožico zaznamovala zelo zgodaj. „Že od malega sem rada prepevala," se spominja. .Vsako melodijo sem si takoj zapomnila. Ko mi je bilo kakih pet let, sem že pela dvoglasno. Takrat sem tudi prvič zaigrala ng harmoniko. Po posluhu sem igrala neke melodije in domači so ugotovili, da imam dober talent. Na grmski osnovni šoli sem se že prvo leto vključila v šolski pevski zbor. Tedaj meje zamikalo, da bi se glasbi bolj predala, da bi se je učila. Na Glasbeno šolo Marjana Kozine sem hodila šest let. Veliko sem pridobila. Najbolj cenim to, da mi je šola oblikovala prvi odnos do glasbe. Zdaj sem prepričana, daje prav to vplivalo na mojo odločitev, da študiram glasbo."
I. ZORAN
izjemno doživetje in pridobitev
V krškem kapucinskem samostanu slovesnost ob 40-letnici izida Dalmatinove „Biblije” — Razstava bo odprta do konca junija__
KRŠKO — Dve leti so si obiskovalci kapucinskega samostana v Krškem ogledovali bogastvo umetnin, slik in plastike samostana ter krške in
leskovške župnije, ki so pod spretno roko akademskega slikarja in konservatorja Viktorja Povšeta ponovno zaživele. Prejšnji petek je množica
PLOD POSLUHA ZA DEDIŠČINO — Prof. Jaro Dolarje skupinam obiskovalcev baročne kapucinske knjižnice v Krškem z veliko ljubeznijo govoril o neprecenljivi kulturni dediščini in odgovarjal na vprašanja. (Foto: P. Perc)
Znani po pesmi in roži
Dvajset let okteta Boštanjski fantje — S pesmijo čestital tudi Slovenski oktet — Priznanja
BOŠTANJ — Po pričakovanju je bila dvorana prenovljenega TVD Partizan v soboto zvečer pretesna za vse prijatelje lepe pesmi ob jubileju okteta Boštanjski fantje.
Namestnik predsednika komiteja za kulturo pri slovenskem IS, Jože Humer, je z izbranimi besedami označil kraj kot nenavadno vas, kakršne ne bi zlepa našel v naši deleži. Proglasil jo je za svojstveno pevsko prestolnico. Kraj je sicer prišel v svetovni botanični atlas zavoljo rastišč znanega rumenega sleča, marsikdo pa ga pozna predvsem po petju tukajšnjega okteta, je menil tovariš Humer.
Hvaležnemu občinstvu so se nato pevci oddolžili z izbranim sporedom, ki ga je lepo povezal Marjan Kralj. Podobno kot ob petnajstletnici je s pesmimi v drugem delu koncerta čestital Slovenski oktet.
Ta večer ni manjkalo priznanj. Predsednik občinske Zveze kulturnih
organizacij Albert Felicijan je podelil Gallusova odličja: zlato Jožetu Pfeiferju, Jožetu Dernaču, Francu in Marjanu Pernovšku, srebno Mirku Španu in Alojzu Fonu ter bronasto Jožetu Novaku in Slavku Pfeiferju.
Boštanjski fantje so ob jubileju podelili svoja odličja, ki jih je izdelal boštanjski rojak, znani jugoslovanski medaljer prof. Štoviček, in sicer dolgoletnemu pokrovitelju Jutranjki, Lisci, domači krajevni skupnosti in seveda svojemu mentorju prof. Kuneju iz Celja. Slednji seje prisrčno radostil ob sobotnem petju svojih varovancev in toplem sprejemu občinstva.
Za ljubitelje lepe pesmi pripravljajo Boštanjski fantje celovečerni koncert v soboto, 30. junija, v Sevnici.
A. ŽELEZNIK
krajanov in uglednih gostov, med njimi je bila tudi podpredsednica RK SZDL Božena Ostrovršnik, lahko občudovalo ne le te umetnine, marveč nanovo urejeno zbirko dragocenih knjig v kapucinski baročni knjižnici.
Opremo knjižnice je natančno dopolnil in prenovil mizarski mojster Hudoklin iz Šentjerneja, izkazali pa so se še nekateri drugi obrtniki in sodelavci. Z vso predanostjo in izrednim poznavanjem se je dragocenim knjigam posvetil profesor Jaro Dolar, nestor slovenskih knjižničarjev. Med vojno je bila knjižnica prenešana na podstrešje Valvasorjeve hiše in je tako skoraj čudežno ušla plenilskim rokam okupatorja, zato knjižnici sploh ni bilo lahko povrniti sedanje podobe.
Provincial kapucinskega reda na Slovenskem, Štefan Balažič, je poudaril, da je to prvi primer v Sloveniji, ko dobiva interna knjižnica neke redovne skupnosti javni značaj. Predsednik odbora za obnovo kapucinskega samostana, Slavko Šribar, je povedal, naj bi že prihodnje leto nadaljevali z obnovo plastik in tedaj tudi odprli nov prostor z umetninami, ki jih še hranijo kapucinski samostan ter krška in okoliške župnije. Hkrati se je vsem zahvalil, posebno župnijam in kapucinskemu redu, za izvedbo letošnjega programa.
V bogatem kulturnem sporedu so sodelovali Ljubljanski oktet, Andrej Kurent in Jože Zupan. Tako je slovesnost ob 400-letnici izida Dalmatinove ..Biblije” in krajevnem prazniku Krškega s priložnostno razstavo, ki jo je pripravil Jaro Dolar, dobila izjemen kulturni pečat.
P. PERC
Pesniški večer s Pesniškim listom
Nastop novomeškega literarnega kluba
NOVO MESTO — Minuli teden je Literarni klub Dragotin Kette izdal že četrto številko svojega Pesniškega lista. Tokrat svoje pesmi objavljajo: Vladimir Bajc, Daniel Brkič, Miro Gutman, Jasna Ignjatič, Janez Kolenc, Milena Medic, Janez Pungartnik, Milan Stjepanovič, Toni Vovko, Ivan Zoran in Jadranka Zupančič. Ob izidu Pesniškega lista so kettejevci minuli petek pripravili v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja literarni večer, na kateremje nastopila večina članov kluba. Naj omenimo, da nastopajo zadnje čase v okviru tega kluba tudi nekateri pesniški ustvarjalci drugih narodov, ki služijo vojaški rok v Novem mestu. Večer je bil opremljen z glasbenimi točkami, ki so jih pripravili vojaki in Glasbena mladina Novega mesta. Prireditev je bila proti pričakovanju bolj slabo obiskana, saj občinstvo ni vedelo, da bo v dvorani oddelka NOB. Predvidena je bila namreč zunaj, na stopnišču med Križatijo in oddelkom NOB Dolenjskega muzeja, vendar pa je zamišljeno izvedbo preprečilo slabo vreme z dežjem.
Živo upovedeni spomin
V Dolenjski galeriji razstavlja Gojko Crnčevič, slikar črnogorskega rodu, ki živi v Zagrebu
Poslovili so se s koncertom
Na zaključni javni prireditvi nastopili solisti in skupine novomeške glasbene _______________šole	—	Viden	napredek	godalnih	sestavov____________
NOVO MESTO — Ob izteku šolskega leta je glasbena šola Marjana Kozine 12. junija pripravila zaključni koncert svojih učencev. Prireditev je bila v Domu kulture in več kot 400 obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo solistom, komornim skupinam, harmonikarskemu in godalnemu orkestru, zboru male glasbene šole in drugim sestavom, ki so se ta večer zvrstili na odru. Ob tekočem programu, ki ga je povezovala Božena Petrov, članica novomeškega amaterskega gledališča, poslušalci niso prikrivali zadovoljstva, ampak so znali vsak nastop primerno nagraditi z aplavzom.
nekateri učenci kasneje izstopili. Zanimiv je podatek, da kar 13 nekdanjih učencev te šole nadaljuje šolanje na srednji glasbeni šoli ali že na glasbeni akademiji.
V BELTU TUDI RECITATORJI
ČRNOMELJ — V Beltu, kjer že štiri leta deluje pevski zbor, poganjajo nove oblike kulturnega dela. Nastajajoča recitatorska skupina šteje že kakih dvanajst članov, vanjo se vključujejo ljudje raznih poklicev in izobrazbenih stopenj. Potrebujejo pa mentorja-, pod čigar vodstvom bi vadili in nastopali.
NOVO MESTO — Od minulega petka zvečer so v obeh dvoranah Dolenjske galerije na ogled dela Gojka Crnčeviča, v Zagrebu živečega in delujočega akademskega slikarja črnogorskega rodu. Slednje je potrebno omeniti, saj so spomini na rodni kraj, njegovo zgodovino, navade in sploh življenje vidno zaznamovali Crnče-vičevo slikarstvo.
V figuralnem delu teh slik prevladuje ženska kot umirjeno utelešenje etičnih vrednot življenja, ki mu ni postlano z rožami. Poseben poudarek slikam dajo barve, živ mediteranski kolorit, s katerega menjavo dosega slikar neko napetost, prepleteno.z dramatičnimi elementi.
Svojski cikel, razstavljen v mali dvorani galerije, nosi naslov „V
brezizhodnosti". Pod tem naslovom je povezanih nekaj deset slik v temperi, ki predstavljajo novo obdobje slikarjevega ustvarjanja. Slike učinkujejo kot barvne grafike, pri čemer je prišla v ospredje risba. Cikel je tako ubran in v sebi zaokrožen, da bi ga mogel slikar razstaviti samostojno.
Dolenjska galerija je z razstavo stvaritev gosta iz Zagreba pomembno obogatila lastno likovno ponudbo. Razstavi, ki bo na ogled do 10. julija, pa želimo, da bi bila deležna večje pozornosti, kot ji jo je izkazala peščica udeležencev petkove otvoritvene slovesnosti, ko je o navzočem slikarju, njegovem ustvarjanju in značilnostih te razstave govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, vodja Dolenjske galerije.	L	Ž.
Glasbeni večer, ki je hotel biti predvsem prerez dejavnosti na novomeški glasbeni šoli, namreč tudi s
Večer ob ognju
Pod lipami na Gričku
ČRNOMELJ — Tukajšnja ljudska knjižnica je 14. junija prvič priredila literarni večer na prostem. Tako so ta dan ob ognju pod lipami na Gričku, kjer la knjižnica domuje. nastopili pesniški ustvarjalci iz črnomaljske občine — Tomaž Skrbinšek. Hinka Todorovski in Borut Grabrijan —, ki se jim je kol gost pridružil Ivan Zoran iz Novega mesta. Branje njihovih pesmi se je prepletalo z glasbo, saj je sodelovala tudi kantavtorica Mateja Koležnik iz Metlike, ki je svoje pesmi prepevala ob kitari. Večer, ki se je iztekel v zanimive pomenke ob plapolajočem ognju, je preizkušnjo vsekakor dobro prestal. Zato se je na kraju samem porodila zamisel, da hi take prireditve, ki nedvomno pomenijo bogatitev črnomaljskega kulturnega življenje, poslej bile vsako leto. Ob ognju pod lipami na Gričku bi tako spoznali še druge tovrstne domače ustvarjalce in goste, le-tem pa bi se lahko pridružili tudi slikarji, glasbeniki in sploh vsi, ki jim utriplje ustvarjalna ali poustvarjalna žilica. Ne nazadnje bi se ob pogovorih, ki bi jih poslej kazalo vplesti že v sam program, porajale zamisli še za kaj drugega, za kakšne druge oblike kulturne ponudbe. Z vsem tem pa bi veliko pridobila tudi sama knjižnica kot prirediteljica. Če drugega ne. ji morejo biti take prireditve v moralno oporo. Slednje potrebuje spričo razmer in lokacije, kjer deluje, prav toliko, če ne celo več, neobhodnega denarja za fizično preživetje.
kakovostnega vidika ni zatajil. Nasprotno, strokovno uho je lahko ugotovilo, da so vidno napredovale zlasti komorne in godalne skupine. Mnogi so bili še posebej pozorni ob nastopu godalnega orkestra, za katerega pravijo, da je na najboljši poti, da se razvije v simfonični orkester. Če bi se to posrečilo — poskusili ga bodo sestaviti že prihodnje šolsko leto — bi se novomeška glasbena šola pridružila tistim redkim tovrstnim ustanovam na Slovenskem, kjer šolski simfonični orkestri že delujejo.
Pozornejšim obiskovalcem ni ušla tudi ta podrobnost: v nekaterih sesta-• Glasbeno šolo Marjana Kozine, ki ima oddelke v Novem mestu, Šentjerneju, Straži, Dolenjskih Toplicah in Metliki, je v tem šolskem letu obiskovalo v vseh razredih 367 učencev. Vpis je bil sicer večji, a so vih so nastopili nekdanji učenci novomeške glasbene šole, ki nadaljujejo tovrstno šolanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Taka okrepitev je nedvothno hvalevredna, učencem srednjih glasbenih šol pa nemara tudi potrebna, saj tako ne le ohranjajo stik z .bazo", ampak preizkušajo tudi svoje sposobnosti — seveda v prvi vrsti tisti, ki se nameravajo po šolanju (tudi na akademiji) posvetiti pedagoškemu glasbenemu poklicu. Omenimo naj pa še, da so stalni obiskovalci zaključili koncertov tokrat pogrešali mladinski zbor, ki deluje v okviru glasbene šole, še zlasti, ker je pred letom tako lepo zaokrožil program tovrstnega glasbenega večera.
1. Z.
PENGOV V KRŠKEM
KRŠKO — Glasbena mladina Krško priredi jutri, 22. julija, ob 18. uri v mali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja koncert Tomaža Pengova. Predprodaja vstopnic je v Domu mladih in v Delavskem domu.
Je tudi metla simbol proizvodnega dela
Kaj kažejo dozdajšnje izkušnje iz proizvodnega dela in delovne prakse kot obveznih učnih sestavin usmerjenega izobraževanja na Dolenjskem? — Še vse preveč je slabih „zgledov”, čeprav ne prevladujejo —
Tehtne pripombe učencev
DOLENJSKA — Po zakonu sta proizvodno delo in delovna praksa obvezni sestavini usmerjenega izobraževanja. Učenci novomeških srednjih šol ju opravljajo v 24 delovnih organizacijah v novomeški občini ter v 32 organizacijah združenega dela v drugih občinah dolenjske regije in v Posavju. Učenci pedagoških šol opravljajo delovno prakso v 36 osnovnih šolah na tem območju.
Združeno delo je z razumevanjem prevzelo naloge v zvezi s pripravami za izvajanje praktičnega dela usmerjenega izobraževanja. V ta namen so delovne organizacije usposobile 562 inštruktorjev in 285 mentorjev, za šolanje vsakega od teh pa so odštele po 2.500 do 4.000 din. Načrtujejo,.da bodo v naslednjih letih izšolali še kakih 160 inštruktorjev in 30 mentorjev.
To je seveda le del stroškov, kijih je moč evidentirati v zvezi s sprejeto dolžnostjo delovnih organizacij. Pri tem ne gre prezreti, da dobe učenci med opravljanjem proizvodnega dela in delovne prakse malico. Malice stanejo delovne organizacije od 50 do 170 dinarjev. Samo v treh primerih morajo učenci nekaj tudi sami prispevati za dopoldanski obrok, doplačilo pa je 1 do 3 din. Kot je bilo moč ugotoviti, samo v eni delovni organizaciji učenci ne dobe malice, pač pa si morajo dopoldanski obrok hrane sami zagotoviti.
Delovne organizacije kažejo posluh tudi za vrednotenje dela učencev, ki prihajajo na proizvodno delo ali delovno prakso, oziroma za nagrajevanje tega dela. Spričo težav, ki jih imajo gospodarske delovne organizacije, kaže to še posebej poudariti. Žal pa se na tem področju nekoliko zatika, saj kakih 20delovnih organizacij dozdajšnjim učeh-cem na proizvodnem delu ni dalo niti dinarja.
To je posledica neusklajenosti
oziroma različnega obravnavanja tega vprašanja. Velik vpliv na to je imela že nejasnost pri načrtovalcih šolske reforme, ko je prišlo celo do polemik med tistimi, ki so trdili, da je treba učence, ki ustvarjajo novo vrednost, nagraditi, in med drugimi, ki so vztrajali pri tem, da je proizvodno delo le del pouka in ga zato ni potrebnoplačavati. Različno obravnavanje seje negativno odraz-lilo tudi pri samoupravni zakonodaji v delovnih organizacijah, saj ugotavljajo, da nagrajevanja učencev na proizvodnem delu še ne pozna ali pa ga neustrezno opredeljuje še veliko samoupravnih listin.
•Pričakujejo pa, da bo vprašanje, ali nagrajevati ali ne, oziroma kako nagrajevati in v kakšni višini naj bodo nagrade, razčiščeno že v novem šolskem letu. V organih republiške izobraževalne skupnosti je bil že obravnavan predlog za enoten nagrajevalni sistem v Sloveniji, ustrezno gradivo pa je bilo objavljeno v »Poročevalcu” izobraževalne skupnosti Slovenije 21. maja.
Delovne organizacije bodo seveda tudi v prihodnje sprejemale učence na proizvodno delo, pripominjajo pa, da bi bilo treba učence porazdeliti na več delovnih organizacij kot do zdaj. V šolskem letu, ki se izteka, so največje delovne organizacije na Dolenjskem, v Beli
krajini in Posavju sprejele na proizvodno delo: 1MV 645 učencev, tovarna zdravil Krka 392, Pionir 402, Novoles 160, Novoteks 145, Labod 100, Dolenjski zdravstveni cefiter 165, Belt 232, Iskra Semič 140, Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj", 201, Trimo 97 in Beti 88.
Pri izvajanju proizvodnega dela so sc pokazale dobre in slabe izkušnje. Iz pripomb delovnih organizacij je moč razbrati, da so učenci premalo pripravljeni na proizvodno delo in delovno prakso, to pa naj bi bilo zaradšprešibkega sodelovanja s šolami. Razkorak je tudi pri rokih, kdaj naj učenci pridejo v delovne organizacije. Ponekod zamerijo šolam, da učence tako rekoč na slepo napotijo na proizvodno delo ali delovno prakso, ne da bi jim vsaj v obrisih nakazali, kam gredo.
Inštruktorji v glavnem dobro opravljajo svojo nalogo, so pa seveda tudi slabi zgledi. Ponekod se z učenci na proizvodnem delu ukvarjajo komaj po pol ure na dan ali še toliko ne. Res je, da v več primerih upravičeno, saj morajo poleg inst-ruktaže opravljati še svoje delo ali pa kot inštruktorji sploh niso stimulirani.	t
Vse take in podobne pomanjkljivosti so opazili tudi učenci. Iz ankete, ki so jo izpolnili po opravljenem proizvodnem delu v tem šolskem letu, povzemamo nekaj njihovih značilnih pripomb.
•Delo, ki so jim ga določili, često ni imelo nikakršne zveze z njihovim bodočim poklicem. Tako so učenci kemijske usmeritve delali celo na tekočem traku v avtomobilski tovarni, da o me-
tlah, ki so jih morali ponekod vihteti kot v najhujših časih za vajence, sploh ne govorimo. Nekaterim ni bilo všeč, da so bili zgolj opazovalci, ne pa tudi delavci, medtem ko si drugi želijo več proizvodnega dela. O inštruktorjih menijo različno: po sodbi večine so pod njihovim vodstvom veliko pridobili, posamezniki pa se pritožujejo, da so inštruktorja videli le po nekaj minut. Večina se ne strinja z ocenjevanjem. Učenci zahtevajo, da je treba njihovo proizvodno delo oceniti javno na sestankih, pri čemer bi radi slišali, kaj so naredili prav in kaj narobe ter zakaj. Ne strinjajo se s tem, da jim pišejo ocene inštruktorji br^z vednosti drugih v kolektivu, še zlasti ne inštruktorji, ki svojega dela ne opravljajo zadovoljivo.
Kajpak je pripomb, med katerimi so tudi zafrkljive in hudomušne, več, kot smo jih omenili. Večina jih je — po mnenju poznavalcev razmer — tudi Opravičenih. Skupaj s prejšnjimi, torej š pripombami združenega dela pomenijo kar precej zagatno gradivo za priučitev. Napak in pomanjkljivosti nikakor ni malo, a če naj bi reči v zvezi s proizvodnim delom stekle brez zatikanja, naj bi bila njih življenjska doba kar najkrajša. O tem, kako jih iztrebiti, pa bi se morali temeljito pomeniti šolniki in predstavniki združenega dela. Saj niti prvim niti drugim ne more biti vseeno, kako usposobljeni učenci bodo izšli iz srednjih šol usmerjenega izobraževanja in se vključevali v redno delo delovnih kolek-tivov,	i.	ZORAN
ffiMM MR®1® I
f.m A.
tvJa/
OSEM LET ODLIČNI
KOČEVJE — Posebno priznanje in značko so prejeli učenci osmih razredov osnovne šole Kočevje, ki so bili vseh 8 let odlični. Ti so: Nataša Gornik, Iztok Križ, Aleš Kuhar, Igor Petek, Tomaž Markovič (vsi 8. a), Saša Mlekuž, Boštjan Kojek (oba 8. b), Janko Marinč, Karmen Skender, Gregor Bauer (vsi 8. c), Andreja Drobnič, Nataša Ivanc (obe 8. d), Sandra Turk, Katja Oven (obe 8. e), Aleš Stimec, Matija Krkovič, Nataša Henigman (vsi 8. f) in Tomaž Krkovič (8.g).
Z VLAKOM NA IZLET
Tudi letos smo se udeležili nagradnega literarneganatečaja, ki gaje razpisalo Železniško gospodarstvo iz Ljubljane. Doslej smo bili vedno med nagrajenci, a še nikoli tako uspešni kot letos. Dve članici našega krožka sta osvojili drugo nagrado (po 800 dinarjev), del katere bosta odstopili krožku, pet razrednih skupnosti naše šole pa bo potovalo na končne izlete z vlakom, ker so si prislužili brezplačne vožnje po Sloveniji.
ALENKA CIZL, 7. a OŠ Artiče
NA CVETLIČNI RAZSTAVI
Med letom smo člani hortikulturnega krožka pridno skrbeli za rože v šoli in vzgojili več kot 200 sadik bršljank. Nekaj smo jih posadili v zabojčke, da bodo krasile šolo, ostale pa prodali ter z zasluženim denarjem plačali avtobusno vožnjo v Zagreb, kjer smo si ogledali razstavo cvetja. Obisk razstave je bil za nas najlepša nagrada za delo v krožku.
ČLANI HORTIKULTURNEGA KROŽKA OŠ Leskovec pri Krškem
BEOGRAJČANI V BREŽICAH
Tudi letos so nas ob koncu šolskega leta obiskali beograjski učenci 8. razreda s pobratene^ šole. Vrnili so nam jesenski obisk pri njih. V Brežicah so ostali1 tri dni. Njihovi gostitelji smo bili učenci 7. in 8. razreda. Odigrali smo nekaj prijateljskih tekem v rokometu in nogometu, kjer so se bolje izkazali naši osmošolci. Ogledali so si tudi Stubico in Kumrovec, Titov rojstni kraj. Seveda smo imeli tudi ples ob živi glasbi. Veselimo se, da bomo drugo leto. lahko tudi mi obiskali Beograd kot gostje naših sovrstnikov.
ALENKA KUŠEVIČ, 7. a, OŠ bratov Ribarjev Brežice
pisma
in
odmevi
— Dekleta in fantje 3. c razreda pedagoške usmeritve Srednje šole v Brežicah so na lastno pobudo pripravili prodajno razstavo ročnih del za konec leta. Izkupiček od vstopnine so namenili za zaključno ekskurzijo v novem šolskem letu. Denar za pot po Jugoslaviji si je razred zaslužil tudi z delom pri Gozdnem gospodarstvu.
IZŠLA KNJIGA O OKORNOVIH S KOČEVSKEGA
V začetku junija je pri založbi Kmečki glas izšla v Kmečki knjižni zbirki knjiga Ivana Sivca Prve lastovke. Snov za .zgodbo, ki opisuje mladega fanta in dekle, ki želita kmetovati, čeprav za to nimata ne zemlje ne potrebnih pripomočkov, je pisatelj vzel iz resničnega življenja. Temelji na resničnih doživetjih mladih dveh Okornovih iz Drage na Kočevskem in prikazuje njun izreden pogum, da vztrajata kljub neverjetnim težavam, saj celo pri najbližjih ne najdeta vedno razumevanja.
ZLATA VOLARIČ Kranj
Ob »bodeči neži”
Kočevje je imelo drugačen razvoj kot dru- ga mesta_____________________
KOČEVJE — Televizijska kritika kočevskega turizma ni bila povsem na mestu. Tako menijo stari prebivalci Kočevja. Mlajšim pa tudi drugim je bolj malo znano, da je imelo Kočevje od nekdaj povsem druge razmere, kot so veljale za podobno velika mesta po Šloveniji.
Po odhodu kočevskih Nemcev leta 1942 je ostalo v Kočevju malo Slovencev. Še ti so bili med okupacijo zdesetkani po Italijanih, Nemcih in domačih izdajalcih. Kočevje je bilo porušeno tako kot malokateri kraj v Sloveniji.
Po osvoboditvi je bilo tudi malo časa in denarja za razvoj turizma. Odstraniti je bilo treba ruševine, zgraditi mesto, osnovati komunalne organizacije in razna podjetja. Vse to je imelo za posledico, da se je doselilo v mesto skoraj tri četrtine novega prebivalstva iz raznih krajev domovine.
Upamo, da bo turizem hitreje napredoval, ko bo prebivalstvo enotno in ne bo več ločevanja na ..domačine” in ..prišleke". Šedaj smo vsi domačini in treba bo složno poprijeti na vseh področjih, ne samo v turizmu. Časi so resni in sloga je še kako potrebna.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
Revija, ne tekmovanje
Popravek in dopolnilo o pevskih prireditvah
Eno od načel poročanja v javnih občilih je gotovo točnost. Poročila v Dolenjskem listu z letošnjt*revije pevskih zborov v Zagorju prav gotovo tega načela ne upoštevajo v polni meri. Če se Dolenjski list v skladu s svojo funkcijo osredotoči samo na zemljepisno območje, ki ga pokriva, je prav, da v tem smislu poroča izčrpno, ne pa da v svojih noticah omenja samo določene sodelujoče posameznega (v tem primeru kulturnega) dogodka. To se je namreč zgodilo ob zapisih, ki sta govorila o omenjeni reviji v Zagorju.
V Delu, po radiu in televiziji smo lahko slišali, daje bila letos v Zagorju ob Savi od 17. do 19. maja deveta revija mladinskih pevskih zborov in ne tekmovanje kot smo lahko prebrali v Dolenjskem listu na kulturni strani 17. maja. Na reviji od dolenjskih mladinskih zborov ni sodeloval samo zbor osnovne šole Grm, ampak tudi
mladinski pevski zbor osnovne šote XIV. divizije s Senovega in dekliški pevski zbor glasbene šole iz Trebnjega. Revija ni bila tekmovalnega značaja, kot je mogoče razbrati iz notice na kulturni strani Dolenjskega lista 7. junija 84, ampak je bil njen namen spodbuditi dejavnosj mladinskega zborov-stva, mladinsko zborovstvo programsko obogatiti in popestriti ter javnosti predstaviti dosežke zborov.
Vrednotenje teh dosežkov je opravila žirija v obliki posvetovanja z zborovodji. Tako kakšnih ..drugih mest in srebrnih priznanj” na tej reviji niso prisodili nobenemu zboru, pač pa so imenovali tiste zbore, ki jim glede na prikazano kvaliteto priporočajo sodelovanje na zveznem tekmovanju mladinskih pevskih zborov v Celju oziroma sodelovanje na festivalu Kurirček v Mariboru prihodnje leto.
TATJANA MIHELČIČ
Kos za amaterizem še stanjšan
K poročilu s tem naslovom ter h polemiki „Komunisti o ZKO” (DL 14. junija)
Menim, da je novinar dobro povzel razpravo na občnem zboru Zveze kulturnih organizacij v Črnomlju, ne strinjam pa se z naslovom članka. Podatki' o drastičnem padcu Sredstev občinske kulturne skupnosti za ZKO, ki jih je podal eden od razpravljalcev, niso bili točni. Ker na seji nisem imela analiz o gibanju sredstev za ZKO, se čutim dolžna, da nedorečeno pojasnim. Podatki za pet let so sledeči: leta 1980 12 odst., 1981 12,8 odst., 1982 15 odst., 1983 12 odst. in 1984 12,3 odst.
Padec sredstev v minulih dveh letih je posledica namensko povišane stopnje prispevka iz bruto osebnih dohodkov za kulturni dom v Črnomlju. Brez teh namensko združenih sredstev bi odstotek za ZKO v letu 1983 znašal 14,2 kar seveda nominalne višine ne bi spremenilo. V omenjene podatke niso zajeta namenska sredstva1 KS Slovenije in OKS za izgradnjo kulturnih domov ter strogo namenske vsote za nekatera kultUrno-umetniška društva, ki svoje potrebe prikažejo OKS.
Moj namen ni polemiziranje, pač pa želimt da bi bili o stanju pravilno obveščeni. Menim, da je iz obrazložitve razvidno, da se odnos do ljubiteljske dejavnosti v občini oziroma v OKŠ nikakor ni spremenil na slabše. Da pa je predsedstvo OK ZK objektivno razpravljalo o razmerah v ZKO, se je pokazalo na občnem zboru, saj ni bilo mogoče dobiti podatkov o tem, katerim društvom so bila v prvem trimesečju nakazana finančna sredstva, prav tako ne za koga so bila planirana. Prepričana sem, da bi predsednik in tajnik IO ZKO morala to vedeti. Morda je marsikdo preslišal vprašanje enega od članov IO glede priprav finančnega plana za leto ter pojasnilo, da je trikratna sprememba predloga posledica administrativnih napak Torej v IO niso skupno planirali niti niso bili obveščeni. Pa kako naj bi bili, saj so zadnji seji IO prisostvovali le štirje od devetih članov. To vsekakor ne kaže na dobre odnose v tem forumu. Na občnem zboruje bilo neprestano prisotno iskanje krivca za stanje v ZKO v premajhni dotaciji OKS, o razmerah znotraj ZKO smo malo slišali. Odmik od lastnih problemov se je kazal v nerazumevanju selektivnega
pristopa OKS k reševanju kulturnega doma ter namerno napačnem prikazovanju podatkov o sredstvih ZKO, kar je bilo bivšemu tajniku OKS spričo novih, še neizkušenih kadrov smešno lahko. O birokratskih pritiskih in spremembah na občnem zboru niso govorili, pa bi bilo po mojem mnenju potrebno, če te obstajajo. Avtor članka jih ni konkretiziral. Manipuliranju s številom prisotnih na občnem zboru pa bi se bilo bolje izogniti, saj samo število ni dokaz visoke stopnje samoupravljanja.
Ljubiteljska kultura živi v ljudeh. Ne zbirajo se izključno zaradi prireditev, pač pa v dejavnosti, ki jim je blizu, potrjujejo svoje življenjsko bistvo in ohranjajo prisotnost človeških občutij. Brez petja, plesa, iger, glasbe bi bil naš svet žalosten. Kritika predsedstva vsekakor ni bila namenjena nji. Ljudem, ki v svoje delo vtkejo ogromno prostega časa, velja vsa
pozornost in spoštovanje. Sem pa spadajo tudi vprašanja o denarnih zadevah. Prav ta zahtevajo zelo jasne odgovore, ki pa jih bivši odbor večkrat ni dal. Nadaljevanje takih odnosov vsekakor ne bi bilo koristno. Ljudje razumemo težave, občutek, da smo oguljufani za resnico pa ne prinaša pristnih medsebojnih odnosov. Nihče v predsedstvu OK ZK ali druih DPO ne zanika dejstva, da je ZKO v minulem obdobju dosegla določene uspehe, vendar bi bilo v danih pogojih možno storiti več. Prav zato so v informaciji zbrane slabosti iz dosedanjega dela, ki bodo komunistom ter vsem, ki žele razvoj ljubiteljske kulture. orien-tacija v delu, to je pri spreminjanju na bolje. Za to pa je potrebna tudi večja enotnosrv delu in tesnejša povezanost z društvi in DPO.
VIDA ŠUTEJ, predsednica odbora za planiranje in SMD pri OKS Črnomelj
i
Vaški aktiv Rdečega križa je skupaj s krajevno konferenco SZDL Rudnik —Salka vas organiziral 8. junija pogostitev krajanov, starih nad 60 let. Na območju Zeljn in Klinje vasi, ki jih pokriva ta aktiv RK, je okoli 250 prebivalcev, nad 60 izmed njih pa je starih preko 60 let. Ob tej priložnosti je izvedla kulturni program folklorna skupina „Rog”, ki jo vodi CvetoKriž. Na fotografiji: Članice vaškega odbora RK sp vložile za pripravo pogostitve, kulturnega programa in zabave starejših krajanov veliko napora, odziv starejših pa je bil bolj skromen.
TELEVIZIJSKI SPORED
22. VI.
petek
1
17.20 — 00.10 TELETEKST 17.35 POROČILA
17.40 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA
18.10 MODRO POLETJE, španska mladinska nanizanka
18.40 KRALJEVSKI RAK, kitajski znanstveno-tehnični film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO'DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 MODROST TELESA: TEŽKO DIHANJE, angleška dokumentarna serija Kaj je dihanje, kaj je zrak in zakaj nam je tako potreben za življenje? Te na prvi pogled tako enostavne
uganke ljudje stoletja niso znali rešiti. O raznih teorijah o tem, v glavnem napačnih, govori nocojšnja oddaja. Šele v 17. stoletju je znanost tudi na tem področju začela napredovati in s poskusi so pojasnili, katere sestavine zraka so za človeka neogibne, kakšna je funkcija srca, pljuč itd.
20.55 NE PREZRITE
21.10 URA Z AGATHO CHRISTIE,
angleška nanizanka
22.05 DNEVNIK
22.20 DETEKTIV, ameriški film ..Detektiv" ni običajna detektivka, saj ustvarjalce filma zanima mehanizem delovanja policije in posameznik v njej. Politična oblast za svoje nepoštene interese in dobiček podreja varuhe reda svojim namenom. V tej igri je glavni junak edini, ki ostaja zvest načelom poštenosti delovanja policije. Igrajo: Frank Sinatra, Lee Remick, Jacqueline Bisset.
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Majske igre — 18.15 Znanstveno izobraževanje: Razvoj osebnosti — 18.® Glasbeni klub 84 — 19.30 Dnevnik 20.00 In kam gre glasba (oddaja resti<l glasbe) — 20.45 Zagrebška panoram* — 21.00 Krleža v video medijih (de kumentarna serija) — 21.55 Noči« kino: V teh časih, ameriški film
ZAGREB 1
17.30 Video strani — 17.40 Poročil*
— 17.45 Majske igre — 18.15TV kole dar — 18.25 Kronika občine Reka^ 18.45 Aktualnosti — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Park avenija 79 (serijski film)
— 21.35 Zabavnoglasbena oddaja-' 22.20 Dnevnik — 22.35 Kulturni magazin
-
23. VI.
sobota
1
7.45— 11.15 TELETEKST 8.00 POROČILA
8.05 ZGODBE O POLUHCU: POL-UHEC IN ZAČARAN VOL
8.20 PEDENJŽEP
8.50 ZGODBE IZ NEPR1ČAVE, otroška serija
9.20 PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja
9.50 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: OPIČJI ČLOVEK, angleška dokumentarna serija
10.20 MODROST TELESA: KAKO SE POČUTITE, angleška dokumentarna serija
11.10 POROČILA
17.15 — 00.30 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 MLADOST PETRA VELIKEGA, nadaljevanje in konec 18.45 ČUDEŽI NARAVE: NAKU-RUJEV ZAKLAD, kanadska poljudnoznanstvena serija 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.48 VREME
19.55 EP V NOGOMETU, prentjs iz Marseilla
22.00 ZRCALO TEDNA 22.20 ROMANTIKA, madžarski film »Romantika” je zaradi svežine in ustvarjalnega pristopa zanimiv film. Zgodba govori o študentu, plemeni-taškem sinu, ki se vrne domov. Romantik je in zaradi tega v človeški stiski, ki se kaže tudi v njegovem odnosu
do okolja, do žensk, očeta in življenj* nasploh.
23.40 POROČILA
14.30 Test — 14.45 Zadnji prestopek.! vietnamski film — 16155 Zmajev<| otroške igre — 17.55 M. Krleža: M*’ škarada (ponovitev drame) — 19$ Narodna glasba — 19.30 Dnevnik^ 20.00 Feliks (darfski film) — 2)$ Poročila — 21.55 Športna sobota 22.20 A. P. Čehov: Tri leta, 2. sovjetskega filma
ZAGREB 1
17.30 Sedem TV dni — 18.00 Poročil*
— 18.05 TV Koledar — 18.15 M«1 koncert — 18.30 Prisrčno vaši (dokumentarna serija) — 19.3Q Dnevnik
— 19.45 EP v nogometu — 21.5! Dnevnik — 22.15 Za konec tedna
24. VI.
nedelja
1
8.40 — 13.05 TELETEKST 8.5.5 POROČILA
9.00 ŽIV ŽAV, otroška matineja 9.50 MODRO POLETJE, španska mladinska nanizanka
10.20 VELIKO MESTO, nadaljevanka
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
15.00 — 22.35 TELETEKST
15.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 15.50 MOSTOVI 16.20 POROČILA
16.25 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja
17.25 ALPE—JADRAN, informativni magazin
18.10 POSTAJA TERMINI, ameri-ško-italijansko film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.48 VREME
19.55 EP V NOGOMETU
22.00 ŠPORTNI PREGLED 22.30 POROČILA
9.00 Oddaje za JLA — 16.45 V. Belli ni: Norma (posnetek operne pred* tave) — 18.25 Dokumentarna oddaj1
— 19.10 Na štirih kolesih (oddaja prometu in turizmu)— 19.30 Dnevni
— 20.00 Diamanti na nebu (anglešk dokumentarna serija) — 20.50 Včera, danes/jutri — 21.10 Kukurača (gruzi ski film)
25. VI
ponedeljek
1
17.20 — 22.30 TELETEKST 18.-05 POROČILA
18.10 ZGODBE IZ NEPR1ČAVE, otroška serija
18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45 POP GODBA: V ŽIVO IZ VALENTINA, 2. oddaja
1.9.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 Jovan Ristič: TERASA, drama TV Beograd
21.15 STUDIO 2
22.15 DNEVNIK
17.55 Dnevnik —18.15 Medved Ušk<> (otroška oddaja) — 18.30 Rdeča kapica (lutkovna serija) — 18.45 GlasbaZ* cicibane: Zgodba p goskici Gagici ''
19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik --
20.00 Znanost — 20.50 Poročila
20.55 Hit meseca — 21.45 Jenn« (norveška nadaljevanka)
26. VI.
torek
1
17.45 — 22.35 TELETEKST 18.00 POROČILA
18.05 ZGODBE O POLUHCU: POL-UHEC IN RAZBOJNIKI 18.25 REPUBLIŠKA REVJJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE 84, 2. del
18.55 KNJIGA
Ppezija Franceta Balantiča je v očitnem razkoraku z njegovo življenjsko potjo. Zbirka ..Muževna steblika", ki je izšla pri Državni založbi Slovenije, priča, da je njegovo ustvarjanje nesporni del naše književne tradicije.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Sigrid Undset: JENNY, norve-
ška nadaljevanka 21.20 AKTUALN^ 22.20 DNEVNIK
17.55 Dnevnik — 18.15 Mali svet ^ 18.45 Zabavnoglasbena oddaja -f 19.30 Dnevnik — 20.00 Folk parad-1 — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 V0 poteh svobode (dokumentarna oddaja) — 21.35 Poročila — 21.40 Jazz v studiu — 22.25 Knjige in misli
27. VI.
sreda
1
18.05 — 22.20 TELETEKST 18.20 POROČILA
18.25 CICIBAN, DOBER DAN: SOLINE
18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.48 VREME
19.55 EP V NOGOMETU, prenos finalne tekme 22.05 DNEVNIK
1 /.55 Dnevnik — 18.15 Gusarji kapitana Kavlja (otroška serija) — 18.45 Narodna glasba Romunije — 19.30 Dnevnik — 20.00 Filmoskop ob jugosl. filmp Rdeči konj —22.15 Poročila — 22.20 Glasbena dogajanja — 23.05 Povodi in sledi (kulturna oddaja)
28. VI
četrtek
17.45 — 22.10 TELETEKST
18.00 POROČILA
18.05 IGRAJMO SE GLEDALIŠČE: SAJ SMO SE GA IGRALI
18.40 DELEGATSKA TRIBUNA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.05 R. Gadney: KENNEDY, nad-
aljevanje in konec . 21.55 DNEVNIK
17.55 Dnevnik — 18.15 Pešec v avtomobilu — 18.45 Mali veliki svet
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetnišk večer — 22.30 Poročila DODATEK (vstavi pod TOREK 20.00 Šigrid Undset: Jenny)
Kratka nadaljevanka je nastala pd romanu norveške pisateljice Sigrid Undset. Knjiga je izšla 1911. leta in j< bila takrat prava senzacija, saj je avtorica spregovorila o erotičnih doživljajih mlade ženske. Zgodba govori o mladi Jenny, ki se upre varnemu, a brezciljnemu življenju in se hoče uveljaviti kot umetnica. Jenny odide polna upov v Rim, kjer zžživi v skupini prijateljev slikarjev iz Skandinavije. Ima lepe možnosti, da uspe, a jo čustva zapeljejo in ne doseže želenih ciljev. Nadaljevanka ima tri dele.
8
Št. 25 (1819) 21. junija 1984
NAGRADA V NOVO MESTO
ANDREJA VRBINC iz Gotne vasi 28, Novo mesto, je tokratna nagrajenka. Poslali ji bomo zanimivo in napeto branje, ki obravnava življenje antičnega sveta. Naslednji teden bomo seveda izžrebali in nagradili enega od reševalcev prejšnje križanke. Rešite današnjo malo nagradno križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom: KRIŽANKA. Morda ste tokrat vi na vrsti.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
TTTTTTTTTTTTTh
prgišče misli
te
Resnično modrost in resnično kulturo vedno spremlja intelektualna ponižnost.
IF. O. BABLER
Razum je postal človeškemu življenju najbolj nevaren.
M. KRLEŽA
Drugim ugajamo samo, če se njim v prid podcenjujemo.
S (JEL Y PR UDHOMME
Pogum je najlepše, kar ima mož.
I. PREGELJ
PREIZKUS/
IT. POTIT
SR. MUZA/
FR. FILOZ.
KDOR IMA TELEPAT. LAST.
EDO MOHORKO/ VLADAR. NASLOV
OBRED.
OPRAVA
DROBNE
TISK.
CRKE
LATINSKI
PESNIK
IGRALEC
POLIC
ČEŠKA
PRITRDIL-
NICA
GLAS.
DELO
GLAS
KRILO RIM. LEG.
NAS
SKLAD.
(RISTO)
SPREOBR-
NJENEC/
TANTAL
PUSCAV-
NIK
ANGL. POL STRANKA/ SLOVNIC. POJEM
SPLOSNI
LJUDSKI
ODPOR
KOSMIČ/
PROIZ.
OBRAT
DOM. 2. IME
DL
VRTNO
DREVO/
ANDRIC
NRAVO-
SLOVJE
TRG. Z MOKO
TUJE Z. IME/ JEZIK. NOVOST
KRAJ PRI LJUBLJ.
DEL KOCEV VIŠAVJA/ MLEČNI IZDELEK
SLAVNI
RUSKI
PLES.
EL. MER. ENOTA/
Cista
TEZA
NATRIJ/
P000BA
MEHANIKA TAL
ENOTA
DELA
OL
DL
MONGOL
Zdrobiti okove avtizma
Novo razumevanje bolezni, ki otroka iztrga zunanjemu svetu in mu zavre duševni razvoj
Vse do nedavnega je bila ena najbolj nenavadnih in zapletenih otroških bolezni, avtizem, med najmanj razumljenimi, hkrati pa za zdravnike in psihologe tema stalnih sporov. Za Freuda in njegove naslednike je avtizem huda duševna bolezen, ki se razvije pri otroku zaradi nezavednega materinega zavračanja, medtem ko nekateri drugi' psihiatri menijo, da je avtizem neke vrste shizofrenija. Dandanašnji pa se vse bolj prebija spoznanje, da je avtizem živčna bolezen.
Prva znamenja te hude bolezni se pojavijo pri starosti treh let, ko se otrok zapre vase pred zunanjim svetom in se začne nenormalno obnašati do ljudi. Enkrat se smehlja svoji materi, naslednji hip pa jo odriva stran. Bolezen se kaže tudi v otrokovi govorici, in sicer tako, da otrok kot odmev ponavlja zadnje besede, ki jih sliši. Lahko pa se bolezen kaže tudi v popolnem molku in nesposobnosti govorjenja. Čudne so tudi reakcije na čute; avtističen otrok se lahko snfeje udarcem, a ne zajoka zaradi bolečin, vendar se bolestno kremži, če ga mati poboža. Značilno za male bolnike je tudi guganje naprej in nazaj, ploskanje z dlanmi in podobni mehanično ponavljajoči se gibi. Tudi duševni razvoj zastane; avtističnim otrokom
Starši in otroci skupaj v smrt
Družinski samomor, „ojako šindžu”, ima na Japonskem globoke korenine — Z njim se družina opere sramote — Kako prekiniti tradicijo?_
V začetku tega meseca so v sobi nekega hotela v Nagoji na Japonskem odkrili štiri trupla: trupla štiriletnega, šestletnega in enajstletnega otroka ter truplo njihovega očeta. Za seboj so pustili le dvoje sporočil. Eden od otrok je pred smrtjo zapisal, da so bili z očkom v živalskem vrtu in da so se imeli lepo, na koncu pa je pridal besedo zbogom. Na listku, ki gaje zapustil oče, pa je pisalo: „Žal mi je, ker sem naredil ta nepreklicni korak. Prosim, oprostite mi!”
V hotelski sobi se je dogodilo tisto, čemur pravijo Japonci „ojako šindžu", pomeni pa skupni samomor staršev in otrok, čeprav gre dejansko za umor in samomor. Tudi nesrečni oče je najprej zadavil sinova in hčer, potem pa seje še sam obesil. Strašni dogodek, ki bi pri nas odjeknil nedvomno kot nekaj izjemnega, na Japonskem ni tako neobičajen, saj ima korenine v japonski tradiciji.
Japonska je po številu samo- ■ morov dokaj visoko uvrščena, čeprav ne dosega nekaterih evropskih držav (med njimi tudi ne naše ožje domovine Slovenije), toda znotraj splošnih podatkov se skriva razmeroma zelo vjsoka stopnja samomorov mladih in tudi grozljivi primeri družinskih samomorov. Kljub temu da so se številne tradicionalne japonske vrednote umaknile sodobnejšim družbenim normam, pa na Japonskem v zadnjih letih niso zabeležili upadanja družinskih samomorov. Lani so zabeležili 400 takšnih primerov, v katerih je ugasnilo preko tisoč otroških in življenj odraslih.
Strokovnjake še posebej zaskrbljuje, ker tudi mladina smatra, da je ojako šindžu primeren in časten izhod iz družinskih težav. Sociolog Higehiro Takahaši z univerze Komazova pravi, da je precej mladih bodočih mamic, ki so že zdaj naklonjene družinskemu samomoru.
Raziskave med študentsko mladino so pokazale, da 3 odst. anketiranih študentk meni, da je prav, če samomoru staršev sledijo v smrt tudi njihovi otroci. Trije odstotki sicer ni prav veliko, vendar za takšno misel vseeno ogromno.
.Razlog, da Japonci sprejemajo družinske samomore kot nekaj dopustnega, leži v Konfucijevski misli, po kateri so otroci (e - ..podaljšanje" svojih staršev. Če se mati in oče ali eden od njiju odi-, oči, da si vzame življenje, potem je ..naravno", če jima v smrt slede tudi otroci.
„V rej deželi se je obdržala fevdalna tradicija, da so otroci lastnina staršev,” pravi Hiroši Šinaga-va, vodja japonskega združenja proti družinskemu samomoru, ki je, žal, zelo maloštevilno.
Psihiater Kenširo Ohara navaja primer iz vsakdanjega življenja, ki zgovorno ilustrira japonski pogled na družinski samomor. Neka mati
je prvič poskusila narediti samomor, vendar so jo rešili. Ko so gospodinje iz sosedstva zvedele za dogodek, so nesrečnico obtožile, da je brez srca, da je prava hudičevka, ker se je poskusila ubiti sama brez otrok. Nesrečna matije postala nekakšen družbeni izmeček, zato je pri drugem poskusu samomora, ki je uspel, potegnila s seboj v smrt še svoje otroke.
Pogosto je ojako šindžu stvar družinske časti. S tem dejanjem se družina opere sramote. Gre torej za etično dejanje, ki v očeh mnogih Japoncev pomeni obnovo družinskega ponosa in tudi muče-ništvo za plemenite cilje.
„Če narediš ojako šindžu,” pravi Ohara, „bo oproščeno ne samo tebi, temveč tudi tvojim sorodnikom.”
Statistika govori, da so glavne pobudnice za družinski samomor matere. Kar 63 odst. teh samomorov so po analizi za leto 1980 spodbudile matere, medtem ko so bili očetje pobudniki v 16odst. Na ostale sorodnike odpade 21 odst. Tudi to je odraz razmer vjaponski družbi, saj morajo ženske v družini skrbeti za gospodinjstvo, družinske finance in za vzgojo otrok. Če torej v družini na teh področjih močno zaškriplje, se ženska čuti
oagovorno in v brezizhodnem položaju pač izbere tisto pot, ki jo nakazuje tradicija.
Kako preprečiti družinske samomore? To je vprašanje, s katerim se ukvarja več japonskih strokovnjakov, vendar ne vidijo pravega izhoda. Mogoče bi bilo poostriti kazensko odgovornost staršev, toda to najbrž ne bi kaj dosti pomagalo, saj je navsezadnje primerov, ko materi ali očetu po umoru otrok samomor ne uspe, zelo malo. Zakonodaja predvideva tri do pet let zapora za takega roditelja, včasih pa opuste še to kazen. Ostrejša zakonodaja je pred dvema stoletjema zajezila neki drug za Japonsko značilen pojav — skupne samomore ljubimcev. Vprašanje pa je, ali bi tudi družinske samomore lahko.
Psihiater Ohara meni, da z današnjimi generacijami Japoncev ni mogoče kaj prida narediti, da bi spremenili svoj odnos do družinskih samomorov. Bodoče generacije so tiste, ki bodo pristrigle peruti temu čudnemu pojavu. Toda to bo mogoče le, če bo vartje vsajeno spoštovanje tujega življenja — tudi življenje lastnega otroka.
MiM (Vir: Time)
l*'
Letalo prihodnjega tisočletja: hitro, lahko, z majhno porabo goriva
Na nebu nekaj novega
Malo potniško letalo združuje več tehnološkjh novo-sti — Ali je to letalo prihodnjih stoletij?__________
grafitna smola kot osnovni material, iz katerega je letalo narejeno. Ta snov je močnejša in lažja od aluminijevih zlitin, ki jih zvečine uporabljajo za gradnjo letal. Prav zaradi konstrukcije kril, majhne teže in izpopolnjenega sistema porabe goriva letalo zelo hitro leti, doseže višino 15.000 metrov in porabi za polovico manj goriva kot druga letala njegove velikosti. Prava tehnološka umetnina.
Zaradi tolikšnih tehnoloških novosti mora letalo skozi vrsto natančnih testov, preden bo dobilo dovoljenje za redne polete. Takrat šfe bd začela tudi serijska proizvodnja teh zanimivih letal.
(Vir; Time)
Čez kakšno leto, če bo šlo vse po sreči, bodo začeli prihajati s tekočega traku nove letalske tovarne v Severni Irski nenavadni mali potniški avio-ni, ki predstavljajo letalsko tehnologijo bodočnosti. Lažja, energetsko manj požrešna, a udobna in hitra letala naj bi pomenila preobrat v letalstvu.
Letalo je skonstruiral Wil-liam Lear kot svoj zadnji izum malo pred smrtjo (umrl je 1978) in ga imenoval Lear Fan 2100. Za njim so zamisel izpopolnili in danes že leti nekaj prototipov.
Najrevolucionarnejše novosti so propeler na repu letala, naprej pomaknjena krila in
ne zmerijo nad 70 1Q. In še nekaj je značilno za to bolezen; zanjo zboli trikrat do štirikrat več fantkov kot deklic. Ne drži pa, da je to bolezen otrok iz višjih družbenih slojev. Zdravniki sojo opazili v vseh.	>
Nove' ugotovitve, da ima bolezen osnove v fizioloških nepravilnostih, pravzaprav ponujajo tudi mpžnost zdravljenja z zdravili, kar so doslej strokovnjaki zavračali in so mnogi menili, daje neozdravljiva v celoti. Res je sicer, da zdravila za to bolezen še ni, vendar nekateri poskusi obetajo, da bo v bodočnosti medicina bogatejša za to orožje.
V Newyorškem medicinskem univerzitetnem središču so dosegli nekaj uspehov z uporabo zdravila, haldol, ki ga uporabljajo za zdravljenje shizofrenikov. Po nekajtedenski kuri s tem zdravilom so pri nekaterih bolničkih zasledili zmanjšano stereotipno obnašanje in nekoliko popravljeno sposobnost za učenje. Nekateri drugi medicijski centri pa dosegajo izboljšanje obnašanja in umskih zmožnosti z uporabo drugih zdravil.
Dotlej, ko bodo poskusi z zdravili ponudili natančnejše odgovore o resničnih možnostih takšnega zdravljenja, pa ostaja edina pot vztrajno in naporno posebno vz-gajanje avtističnih otrok.
Z mlado ženo
■ ■ ■	W	■	m
dlje zivis
Ugotovitev iz statistike
Tisti možje, ki jim življenje sladi soproga, precej mlajša od njih. žive v poprečju dlje časa kot možje, katerih žene so enakih let ali celo starejše od svojih soprogov.
Do te ugotovitve sta se letos prikopala znanstvenika Lauren Wispe in Caspar Smith, potem ko sta proučila obsežne statistične podatke o stopnji umrljivosti med poročenimi Američani, starejšimi od 50 let.
..Najina študija je izredno demografskega značaja in še vedno ne vemo pravih razlogov za razlike v stopnjah umrljivosti," pravi dr. Wispe. Vendar pa ponuja nekaj misli, seveda znanstveno nepreverjenih. Pravi, da mogoče zakonsko življenje z mlado ženo na moškega deluje spodbujevalno, ker je mlajša ženska pe/ spolno privlačnejša od starejše, pogostejši spolni odnosi pa lahki vplivajo na daljšo življenjske dobo. ,
Pri vsem tem gre za objektivni daljše življenje, ni*namreč rečeno da se možem, ki imajo starejše soproge, življenje ne zdi preče daljše kot tistim z mlado in mikavno življenjsko sopotnico.
Janez Trdina
Črtke in povesti	iz	n
REVNA NEVESTA BOGATA Z*m
škoda, da niste bili še takrat tukaj; to bi bili videli kaj veselja v moji krčmi, posebno popoldne ob praznikih. Gotovo so vselej pripeli in priukali grajski hlapci s svojimi dekleti, pa tudi druge mladine in mož in žen se je nabralo toliko, da je bila hiša premajhna, pa smo iznesli mize, klopi in stole tja pod lipo; saj veste, kako košata lipa stoji pred vrati, in ko se je pomračilo, sem prižgal laterno pa jo obesil za kljuko na lipo prav pod veje, da se je videlo vse lepo krog in krog. Tu smo se pogovarjali, ugibali uganke in šale, pripovedovali stare in nove prigode in novice, najrajši pa peli, večidel naše stare domače. Ali mladina je znala že takrat, čeprav še ne toliko kakor zdaj, saj veste, tistih novih pesmi, ki se bero v bukvah, tistih okroglih, ubranih, gibkih, ki jih pojo Slovenci v mestni čitalnici. Še dobro se spominjam, kako smo gledali, ko je zapel grajski hlapec, ki je služil prej pri nekem fajmoštru tisto, ki gre tako nekako na tiopsasa: Sem slovenska deklica, Minka mi je ime.
Pa veste, zakaj so ljudje tako drli k nam? Zavoljo dobrega vina in slastnih jedi gotovo, ali zraverfpa tudi zato, ker nisem trpel nobenega nereda, ne prepira ne pretepa ne nespodobnosti nikdar nobene. Rogovileže sem kar precej odpravil, da se ni delal greh in mi niso odganjali poštenih pivcev. Tako smo sedeli okoli lipe in se veselili dostikrat-do polnoči.
Šlo mi je tako vse dobro in prav, da nikoli tako ne prej ne pozneje. Ali ne vem, kako je to, mislim, da mora biti človek že tako ustvarjen, da ni nikoli popolnoma zadovoljen. Imel sem dosti vina, dosti denarja, piti in jesti, kolikor sem poželel, ali močno se mi je začelo tožiti, da nimam svoje domačije, da se moram potikati po tujih kolibah. Začel sem premišljevati, kako bi si kupil kaj svojega, če ne drugega, vsaj majhno hišico. Naprodaj je bilo marsikaj na več krajih. V Gotni vasi sem se že skoraj pogodil za majhno kmetijo s hišo, resda precej raztrgano, in s potrebnimi poslopji zraven. Samo to sem hotel videti, kaj poreče Reza. Sla sva gledat, ona začne majati z glavo, videč nečedno bajto, in pravi; .Popravek bo stal toliko, kolikor nova hiša. Ti veš, nikar se ne prenagli, rajši počakajva.’
Kmalu potem izvem, da se bo prodajala v vasi blizu Krke in potoka neka podrtija z dvoriščem in malo trato proti vodi. T o sem vedel, da se dobi za majhne krajcarje, ali težko bi me bila kdaj mikala, ko bi me he bila spomnila žena. Šla sva skupaj v cerkev; ko prideva do razvlake, me ustavi, pogleda, se nasmeje in pravi: ,Ti, kaj praviš, če bi kupija tole midva? Bom ti povedala, le poslušaj me, zakaj mislim, da ta kupčija ne bi bila napačna.’
Kajne, tudi vi, Trdina, ste že dostikrat slišali pregovor, da je ženska dolgih las, pa kratke pameti. Toda jaz mislim^-da je moral biti tisti, ki si je izmislil ta pregovor, ali strašno pameten, da ni od nobenega človeka, in ne le od ženske, potreboval nobenega sveta, ali pa morda strašno neumen, tak, ki, se je
dostikrat spekel, ko je poslušal ženske besede. Po mojem prepričanju ni ustvaril Bog ženske možu za tovarišico zato, da mu dela z dolgimi lasmi senco (ne vem, kaj je hotel s tem Tonček reči), s kratko pametjo pa jezo in škodo. Obdaril jo je gotovo s tolikim darom, kolikor ga potrebuje kot pomočnica svojega moža. Če nima mož pameti, je seveda hudo; če je uboga vse, ni prav, če je ne uboga nič, tudi ni prav, če je posluša, ali ne o pravem času, spet ni dobro, čepa Ima le količkaj možganov, da preudari, ali je ženin svet dober ali ne, pa ji bo vsekakor prav dostikrat zanj hvaležen in se ne bo zanj nikoli kesal, da jo je poslušal.
Reza mi je začela prav pametno razlagati, zakaj naj kupiva podrtijo: ,T reba bo nove hiše, to je res, ali kaj za to? Glej, opeko delajo tu v obližju skoraj pred nosom, vožnja ne bo predraga. Tesar si pa sam, da narediš v hiši, kar bo treba, in da jo pokriješ. Stala bo pri cesti, tedaj na taki priliki, kakor najina sedanja krčma. In voda je precej pred pragom, mlin na pol streljaja proč. Okoti vasi, vidiš, kako je vse polno travnikov: mrva je tu dober kup, klaje za živino naraste tod okoli obilo tudi o suhih letinah. Polje pa veš, da imajo za najboljše v celi dolini; ni težka ilovka, ampak rahla rodovitna puhlica. Tu pienja, če nikjer ne, vsako žito, posebno pšenica; kar je pa za kmetijo posebno veliko vredno, je to, da na tem polju krompir še nikoli ni gnil.’
Rezine besede so se mi takoj zapičile v glavo, da sem jih premišljeval še v cerkvi, Bog mi odpusti greh! Da povem ob kratkem: zdele so še mi tako resnične, da je bil. v štirinajstih dneh kup storjen.
POTA Ii\ ST
Komaj za osebne dohodke sodnikov
Sevniško sodišče domala na tekočem, samo pa v težkem gmotnem položaju
kot dobro
SEVNICA — Tukajšnja enota temeljnega sodišča slovi kadrovsko zasedena, temu uspešno pa je tudi delo.
dežurni
poročajo
Na spise očitno ne more leči prah, saj se kljub zvišanemu pri-padu zmanjšuje že tako majhen odstotek nerešenih zadev. Pripada je bilo lani več za 10 do 11 odstotkov, nerešenih zadev pa je le 3 odstotke. Nerešenih pravdnih zadev je 5 odstotkov, 7 odst. zadev je zapuščinskih, 6 do 7 odst. izvršilnih, 8 odst. nepravdnih. Zanemarljivo je 0,1 odstotka zaostanka v zemljiški knjigi. Za sevniške sodnike je znano, da pomagajo pri drugih enotah temeljnega sodišča, manj pa je znano, da pomagajo tudi krški zemljiški knjigi in izvršilni službi.
Kljub temu gmotni položaj sodišča ni zadovoljiv. Vodja enote Alojz Vidic je delegatom občinske skupščine potožil, da težko shajajo, če ne bo bolje, bo septembra denarja le še za plače. V akciji z izvedenci so, denimo, znižali stroške, ki pa v celoti naraščajo. Bo moralo sodišče izkazati izgubo? V sistemu državne uprave se je' treba nemudoma odločiti, kaj potrebujemo, brez sodišč zanesljivo še ne bo šlo. Z linearnim zniževanjem denarja ne bomo dosegli • namena, saj tako trpi učinkovitost družbe in države, menijo na sevniškem sodišču.
ODVIL IN ODNESEL AVTORADIO— V noči na 12. junij je neznanec ukradel iz osebnega avtomobila 44-letnega Janeza Horvata iz Novega mesta avtoradio in tako lastnika oškodoval za 40 tisočakov.
UKRADEL ŠPORTNO KOLO — 13. junija zvečer je neznan storilec ukradel športno kolo z desetimi prestavami, last Branka Novaka iz Blata pri Trebnjem. Kolo je stalo pred gostilno Opara v Trebnjem, lastnik pa je oškodovan za okoli 22 tisočakov.
SNEL KARDANSKO OS — Neznan storilec je v času med 8. in 11. junijem snel kardansko os s samonakla-dalke Jožeta Mohorčiča iz Žužemberka. Os je vredna nad 20.000 din.
OB KOLO Z MOTORJEM — 10. junija je Črnomaljčan Anton Jakopčič ostal brez kolesa z motorjem, ki se ga je polasti! zaenkrat še neznan zmikavt. Jakopčič je oškodovan za okoli 20.000 din.
OSTALA BREZ KOLESA — Novomeščanka Vera Djukič je v nedeljo ostala brez športnega kolesa, kije med 17. in 19. uro staloizpred kina Krka. Kolo je vredno 22.000 din.
ŠE ENA KOLESARSKA — Kot kaže, je tatvin koles vse več. To je občutil tudi Jakob Poljakovič, kije ostal brez vozilca, parkiranega v hodniku stanovanjskega bloka na Ragovi 6 v Novem mestu. Oškodovan je za 6.500 din.
Brez programa ni naročnine
Ugotovitev Ustavnega sodišča SRS ob pritožbi krajanov Loga — Komite za informira-_____________nje prekoračil pooblastila___________________
Pisali smo že, da je Ustavno sodišče Slovenije sprejelo pobudo krajanov Loga pod Mangartom, ki so zahtevali oceno ustavnosti in zakonitosti tistih členov zakona o javnem obveščanju ter pravilnika o prijavljanju in odjavljanju radijskih in televizijskih sprejemnikov, ki od njih terjajo plačilo televizijske naročnine, pa čeprav televizijskega signala v Logu pod Mangartom iz objektivnih razlogov ne morejo sprejemati.
Sodišče je v svoji končni besedi razsodilo, da imajo krajani Loga, takšnih krajevnih skupnosti pa je nekaj tudi v Kočevskem in v obkolpski dolini, prav. Republiški komite za informiranje je namreč s pravilnikom, izdanim na podlagi določil zakona o javnem obveščanju, ki predpisuje obvezno plačevanje naročnine lastnikom radijskih in televizijskih sprejemnikov ne glede na to ali ti na svojem območju sploh lahko sprejemajo program RTV Ljubljana ali ne, bodisi zaradi-neobstoječe ali pomanjkljive pretvorniške mreže, prekoračil ustavna in zakonska pooblastila. Tehnična služba RTV je namreč ustavnemu sodišču posredovala ugotovitev, da krajani Loga iz objektivnih razlogov resnično ne morejo sprejemati ljubljanskega RTV programa niti programov drugih jugoslovanskih RTV hiš. Vsega tega pa dosedanja ureditev plačevanja naročnine ni upoštevala. Za sleherno storitev, tudi televizijsko, pač velja, da zanjo ni mogoče zahtevati plačila, če ni tudi opravljena.
Po vsem tem je sedaj skupščina SR Slovenije do!|na v roku šestih mesecev uskladiti navedeno sporno določbo zakona z ustavo, če pa tega iz kakršnegakoli vzroka ne bi storila, bo sporna določba po posebnem sklepu ustavnega sodišča prenehala veljati.
KDO JE SKRUNIL GROBOVE?
DOLENJSKE TOPLICE — Zaenkrat še neznan storilec si je v noči na soboto privoščil vandalsko početje na tamkajšnjem pokopališču. Povsem je namreč uničil luči na trinajstih grobovih, poleg tega pa razbil več vaz. Miličniki še poizvedujejo za skruniteljem.
OTROK STEKEL NA CESTO
ČRNOMELJ — 12. junija okoli 18. ure se je 21. letni Josip Vadrijan peljal z osebnim avtom po Kolodvorski cesti v Črnomlju. Pred Emonino samopostrežno trgovino je nenadoma stekel pred avtomobil 5-letni domačin Goran Čule. Vozilo je fanta zadelo, vendar je Goran na srečo dobil le lažje poškodbe in so ga po nudeni zdravniški pomoči že odpustili v domačo nego.
ZNOVA POLOMLJEN MOST — Neznani objestneži so se vnovič polotili lesenega mostu preko Rinže v Kočevju. Na več krajih je polomljena ograja, prav tako pa so polomljene tudi deske na lesenem hodniku. ludi ta primer opozarja, da je uničevalcev družbenega premoženja vse več in da pri naši vzgoji nekaj krepko šepa. Pa naj o tem razmislijo tisti, ki so za to poverjeni! (Foto: J. Primc)
Število tatvin hitro narašča
Nad polovico kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete je tatvin
RIBNICA — Družbena samozaščita se je uveljavila v vseh krajevnih skupnostih in večjih OZD, medtem ko v manjših delovnih organizacijah še ni dobra. Taka je ugotovitev v poročilu postaje milice v Ribnici za lani, o kateri bodo te dni razpravljali zbori občinske skupščine.
Lani je bilo v občini storjeno le eno k..znivo dejanje s političnim obeležjem
S športnim kolesom v kamnito ograjo
19-letni Ladislav Fer-kolj podlegel poškod-____________bam_____________
ŠKOCJAN — Minuli petek je prišlo na cesti med Škocjanom in Šentjernejem do hude prometne nezgode, ki je terjala življenje komaj 19-letnega Ladislava Ferkolja iz Zavinka pri Škocjanu.
Ferkolj seje tistega dne peljal s športnim kolesom po cesti proti Šentjerneju. Očitno pa je precenil svoje sposobnosti, saj med vožnjo po klancu navzdol mimo župnišča zaradi prevelike hitrosti ni speljal blagega desnega ovinka. Zapeljal je kar naravnost in s kolesom zadel rob zidne ograje, pri tem pa še z glavo udaril v nosilni železni steber žične ograje. Poškodbe, ki jih je dobil ob nesreči, so bile tako hude, da jim je podlegel že takoj po tem, ko so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. ^
in trije prekrški, vse pod vplivom alkohola in brez hujših posledic. Prekinitev dela in izsiljenih sestankov ni bilo, pač pa je prišlo le do dveh primerov javno izraženega nezadovoljstva. V Žičnici so bili delavci nezadovoljni, ker je primanjkovalo reprodukcijskega materiala in so morali na redni ali pa brezplačni dopust. V osnovni šoli dr. Franceta Prešerna pa so bili učitelji in profesorji nezadovoljni zaradi nizkih osebnih dohodkov. Oba primera sta bila us-
SOPOTNIK NA TRAKTORJU UMRL
OREŠJE — V ponedeljek je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl 53-letni Franc Jazbec iz Podgorja 31 pri Sevnici. Jazbec seje hudo ponesrečil v prometni nezgodi, ki se je pripetila že I8. maja. Takrat seje kot sopotnik peljal na traktorju, ki gaje vozil I8-Ietni B. Ž. iz Podgorja. Med vožnjo skozi Orešje se je traktor prevrnil, pod seboj pa pokopal Franca Jazbeca.
— Skupaj z dinarjem pada tudi zaupanje.
(Iz Pavlihe)
— Odgovornost smo tako razdelili, da ni od nje ostalo ničesar več.
- (Iz Pavlihe)
trezno rešena ob pomoči družbenopolitičnih organizacij.
Občutno je porasel gospodarski kriminal, in sicer 7 kaznivih dejanj v letu I982 na 15 v lanskem letu. Največ primerov je bilo ponarejanja listin (5) in poneverb (4). S ponarejanjem listin so si delavci želeli podaljšati bolniški stalež, s poneverbami pa so si prilaščali družbena sredstva (seveda tisti, ki so s temi sredstvi razpolagali). Pri poneverbah je bilo le za okoli 40.000 din škode. Na tretjem mestu je kršitev delovnih pravic (le 2 primera), šlo pa je za dva zasebna zidarja, ki nista prijavila in socialno zavarovala svojih delavcev in jim tudi nista zagotovila primernih oz. osnovnih življenjskih pogojev. Šlo je predvsem za delavce iz drugih republik.
Na področju splošne kriminalitete je bilo 218 kaznivih dejanj (18 več kot leto prej). Največ je bilo tatvin (112), velikih tatvin (23), odvzemov motornega vozila (17) in goljufij (13). Prav ta kazniva dejanja so lani najbolj porasla. Z njimi je bilo povzročeno za preko 1,8 milijona dinarjev škode, od tega velika večina zasebnikom.
__________J. PRIMC
MED SLUŽBO OB 17 TISOČAKOV
ČRNOMELJ — 13 .junija zvečer je neznanec ukradel Martinu Hudorov-cu iz Dolenje Dobravice pri Črnomlju 17.000 din. Hudorovac je tistega dne okoli 21.45 prišel na delov tamkajšnji Belt, denar pa skupaj z obleko spravil v garderobno omarico. Zmikavta še iščejg.
Kako težavno je na sodiščih, pove tudi to, da ni urejeno, kdo vzdržuje riepremičnine. V sevniški občini so doslej vprašarje stanovanj in druga vprašanja vedno uspešno reševali.
A. Ž.
ZARADI UTRUJENOSTI NA LEVO
DRNOVO — 13. junija okoli 2. ure ponoči je Turek Erhan Haner peljal osebni avto iz Ljubljane proti Zagrebu. Zaradi utrujenosti je v Drnovem zapeljal na levo in trčil v tovornjak, ki gaje nasproti pripeljal Tomislav Jurca iz Sremske Mitroviče. Trčenje je bilo tako silovito, daje obe vozili odbilo na njivo. Voznik Haner je bil pri priči mrtev, poškodovala pa sta se še voznik tovornjaka Jurca in sovoznik MilenkoŽivanovič. Materialnoškodo so ocenili kar na preko milijon dinarjev.
POJASNJENIH 32 KRAJ
NOVO MESTO — Kriminalisti in miličniki novomeške UNZ'so te dni prijeli brata Kermca, 31-letnega Franca iz Brezovice pri Šentjerneju in 3 leta mlajšega Jožeta iz Novega mesta. Osumljena sta, da sta od leta 1980 pa do letošnjega junija zakrivila 32 kaznivih dejanj. Največ sta kradla tehnično blago, oblačila pa tudi kolesa z motorjem. Nekaj ukradenih predmetov so še našli pri njima in jih zasegli ter vrnili lastnikom. Kermca bosta seveda ovadena temeljnemu javnemu tožilcu.
Dopust v domačem kraju?
Med turistično sezono bo čez-vikende novomeški Glavni trg zaprt za ves promet, vsi gostinski lokali bodo imeli zunanjo strežbo, gostom za _________zabavo	pa bodo javni koncerti______
NOVO MESTO — V petek, 29. junija, bo v Novem mestu začel veljati nov prometni režim, iztekel pa se bo 15. septembra. Vse vikende bo ob petkih od 19. ure do 21. ure ob nedeljah novomeški Glavni trg namenjen sprehajalcem in turistom. Prometa čez Glavni trg ne bo, prepovedano pa ba tudi parkiranje.
Kaj je botrovalo odredbi, ki bo
sicer posameznikom z levega ali desnega brega Krke povzročala nekaj nevšečnosti, ker bodo morali v času prometne zapore naokrog čez ločenski most, je povedal Jože Suhadolnik, predsednik novomeškega izvršnega sveta. Ta organ je namreč novo odredbo o omejitvi prometa sprejel.
„Predvsem želimo Novemu mestu med turistično sezono dati videz turističnega kraja. Da bi se lahko turisti od drugod in domačini brez avtomobilskega ropota in smradu sprehodili mimo izložb, za katere trgovci zagotavljajo, da bodo vzorno urejene. Da bi lahko v miru posedeli pred kakšnim lokalom, na voljo pa jim bodo tudi občasni koncerti pihalne godbe in glasbene šole.
Skratka, ozračje na Glavnem trgu naj bi bilo počitniško, tako, kakršnega videvamo v obmorskih krajih, kamor hodimo na dopust in nam je všeč. Zakaj ne bi kaj takega imeli tudi doma?"
Predsednik izvršnega sveta je še povedal, da bodo zunanjo strežbo uvedli prav v vseh lokalih na Glavnem trgu, ki imajo gostinski značaj. Tudi pred delikatesnimi trgovinami, ki bodo podaljšale obratovalni čas.
Zaenkrat bo odredba o omejitvi prometa veljala za letošnjo turis-
tično sezono, ko naj bi jo nekako preizkusili. Če se bo obnesla, bo uveljavljena še za naprej. Verjetno ne bo malo občanov, ki bodo novost pozdravili, saj je konec koncev Glavni trg zaščiten kulturni spomenik, kamor gost avtomobilski promet res ne spada. Dokler pa ne bo novega mosta in se še nič ne ve, kdaj sploh bo, pa med letom ne bi bilo smotrno za stalno omeji-
Jože Suhadolnik: „Ob poletnih večerih naj bi Glavni trg privabljal domačine in druge goste s popestreno turistično ponudbo.”
ti promet. Z vožnjo naokrog, kar velja tudi za avtobuse mestnega prometa in vsa ostala vozila, so namreč stroški vožei j večji.
R. BAČER
Postajajo bolj predrzni
Mladoletniki so si včasih brez dovoljenj izposojali  mopede, zdaj vlamljajo v avtomobile
NOVO MESTO — Mladoletni prestopniki se v novomeški občini lotevajo vse več kaznivih dejanj, medtem ko so se še pred nekaj leti spuščali predvsem v prekrške. Tovrstna korajža pa je znamenje za alarm pri vseh, ki se bavijo z mladimi.
V preteklem letu je bilo na novomeškem območju storjenih 122 kaznivih dejanj, ki so jih -zagrešili mladoletniki, poleg tega pa še 26 prekrškov. Komaj pred dvema letoma je bilo le 45 primerov kaznivih dejanj, ki sojih zagrešili otroci pred polnoletnostjo, ti pa so tedaj zagrešili tudi 25 prekrškov.
Center za socialno delo je lani obravnaval vsega 203 osebnostno motene in mladoletne prestopnike, med temi je bilo 5 celo predšolskih otrok, 29 šoloobveznih, 123 mladoletnih prestopnikov in 46 vedenjsko ali osebnostno motenih.
Naraščanje mladoletniškega kriminala se pozna tudi na sodišču, saj je imelo Temeljno sodišče v Novem mestu v postopku lani 97 mladoletnih, občinski sodnik za prekrške pa je imel opravka s 26 mladimi prestopniki.
Posebej bi veljalo analizirati, kako razne oblike prevzgoje vplivajo na mladega prestopnika, dejstvo pa je, da je center za socialno delo lani izrekel 26 ukrepov strožjega nadzorstva mladoletnim osebam, 20 mladoletnim
Neodgovorna priča
Po nepotrebnem po-dražuje in zavlačuje sodni postopek
KOČEVJE — Pri kočevskem sodišču so 13. junija	ili
sojenje A. S. s Hrasta pn Vinici, kije obdolžen, da je marca lani odpeljal iz Bukove gore 10 kubikov drv, last ZKGP Kočevje—tozd Rog.
A. S. priznava, da je bil tistega dne s svojim tovornjakom tam blizu, kjer so izginila drva, vendar tudi, da drv ni ukradel, pač pa je tja nekomu odpeljal kravo. Zatrjuje tudi, da na njegov avto ne gre več kot 2 do 2,5 kubukov drv in da torej v vsej noči ne bi zmogel prepeljati tistih 10 kubikov drv, saj ima avto le 40 konjskih moči in nosilnost 2,5 tone. Tudi druge priče so menile, da na avto ne gre tolikodrv, največ da gre nanj morda 6 kubikov, je izjavil priča miličnik.
Glavne priče oz. prijavitelja kraje B.
B. iz Koprivnika pa tokrat že drugič ni bilo na razpravo in sodišče ni moglo ugotoviti, če gre res za 10 kubikovdrv in kako je bila ta količina ugotovljena. Sodišče je zato sklenilo, da bodo na naslednjo razpravo' pričo pripeljali miličniki.
Ni treba posebej poudarjati, da je tak odnos priče do sodišča neodgovoren.
J. PRIMC
je sodišče izreklo vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, v 6 primerih pa je bilo naloženo strožje nadzorstvo staršev.
V vzgojnih domovih je trenutno 6 nepolnoletnih iz novomeške občine, 2 mladoletna pa sta'bila lani iz takih ustanov odpuščena. Poseben primer predstavljajo socialni službi tako imenovani begavčki. Največkrat pobegnejo staršem v strahu pred kaznijo, predvsem zaradi slabega uspeha v šoli. V preteklem letu so imeli na centru opravka s 13 begavčki od doma, medtem ko jih je 8 pobegnilo iz zavodov. Taka je statistika, ampak za temi številkami se skrivajo živi ljudje. Tako rekoč otroci!
R. B.
PO ŠTIRIH DNEH PODLEGLA POŠKODBAM
BLANCA — V ponedeljek so iz celjske bolnišnice sporočili, da je hudim poškodbam podlegla 43-letna Jožefa Vilčnik z Blance 20 pri Sevnici. Vilčnikova se je 14. junija ob 11.30pe-Ijala na kolesu z Blance proti Dolnjemu Brezovemu, vendar je pri železniškem podvozu na Blanci s kolesom zadela v betonski nosilec. Pri nezgodi je padla in se huje poškodovala.
SMRT MED PODIRANJEM DREVJA
MALO PODGORJE — V soboto okoli 11. ure se je v gozdu Malo Podgorje med žaganjem in spravljanjem drv smrtno ponesrečil 32-letni Ivan Koprivc izZabukovja 63 pri Sevnici. Koprivc je pri spravljanju drv pomagal Jožetu Božiču in ko je le-ta med delom odšel nekaj deset metrov stran do traktorja, je Koprivc z motorno žago podiral gaber. Gaber je pri padcu odbilo od drugega drevesa tako nesrečno, da je padel na Koprivca in ga stisnil. Koprivc je bil na mestu mrtev.
POGOJNO OBSOJEN ZA KRAJO HLAČ
KOČEVJE —Na dva meseca zapora, pogojno za dve leti, je bil pred kočevskim sodiščem te dni obsojen 18-letni Drago Markovič iz Zubovičev (BiH), ki je komaj polnoleten ukradel v decembru lani v Nami v Kočevju 5 parov moških hlač. Nami bo moral plačati 12.708 din, kolikor so bile vredne hlače, sodišče pa je ukradene hlače zaseglo in jih bo darovalo v dobrodelne namene. Sodba še ni pravnomočna.
Markovič je priznal tatvino treh parov hlač, dveh pa ne, češ da je en par kupil v Jugoplastiki v Ljubljani, za enega pa sploh ne ve, čigav je. Sodišče zagovoru ni verjelo, ker so bili na vseh hlačah še listki Name s ceno. Povedal je tudi, da je hlače kradel tako, da je ukradene oblekel pod svoje in odšel iz trgovine.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Na zimo je potrebno misliti že sedaj. Gotovo se je tega zavedal tudi tisti, ki je v gozdu Tomaški boršt pri Klenoviku posekal več dreves, last brežiškega GG. Gozdarji so bili oškodovani za 34.280,65 din
• Kar dvakrat si je privoščil dobre kapljice neznan tolovaj, ki je prejšnji teden vlomil v klet zidanice Matije Mikliča iz Razbor pri Trebnjem. Miklič je ugotovil,daje ob blizu 350 litrov vina, kije menjalo lastnika in sod.
• Kako se da kladivo najbolj učinkovito porabiti med pretepom, je nazorno pokazal prepir med Romoma Marjanom'Hudorovcem iz Kanižarice in njegovim soimenjakom Stojanom iz romskega naselja Dobruška vas. Na cest: za Hudenje sta se namreč sprla, pri tem pa je Stojan opazil, da ima Marjan za pasom kladivo. Urno ga je pograbil, podrl nasprotnika na tla in ga onesposobil z več udarci kladiva po stegnenici. Zdravniki so imeli s poškodovancem precej dela in so .ga obdržali v bolnišnici.
S TOVORNJAKOM STA SE OPLAZILA — Pirančan Matija Ferenček se je 11. junija dopoldne peljal zosebnim avtom iz Ljubljanske proti Zagrebu.
Zaradi utrujenosti je pri Trebnjem zadremal za krmilom in zapeljal v levo, pri tem pa oplazil tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Ilija Vuletič iz Vukovara. Ferenček se je pri nesreči poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 600 tisočakov.
NEPREVIDNO PREHITEVAL — 33-letni.Zlatan Serefagič z Jesenic je 15. junija peljal osebni avto iz Ljubljane proti Zagrebu. V Benečiji je pričel na mokri cesti prehitevati tovornjak, takrat pa muje nasproti pripeljal z vozilom zdomec Milojko Šunjar. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je hudo poškodoval voznik Serefagič, laže pa Šunjar in sopotnika Sead Serefagič ter Diko Hadžisulejmano-vič. Materialno škodo so ocenili na 620 tisočakov.
DOLENJSKI LIST
Št. 25 (1819) 21. junija 1984
ti i ^ l f k m
Bodo Krčani ponovili ianski uspeh?
Po treh dirkah za DP vodi Žibert — Uspeh v __________Ljubjlani___________
LJUBLJANA — Preko 4 tisoč ljubiteljev speedwaya seje v nedeljo zbralo na tretji dirki za državno prvenstvo v Ljubljani. V konkurenci dvajsetih najboljših jugoslovanskih speedtoayistov so se izkazali tudi vsi trije Krčani, še posebej Žibert, ki je z 2. mestom obdržal po treh dirkah tudi vodstvo v skupnem seštevku.
Sicer pa je bil vrstni red v Ljubljani (akšen: 1. Kocmut (G. Radgona), 2. Žibert, 3. Gerjevič (oba Krško), medtem ko si 4., 5. in 6. mesto delijo Krčan Omerzel, Pavlic (Prelog) in Žagar (Ljubljana).
Vrstni red po treh dirkah: 1. Žibert (Krško) 40, 2. Kocmut (G. Radgona) 36, 3. Pavlic (Prelog) 35,4. in 5. Omerzel (Krško) in Horvat (Lendava) itd.
Le dan poprej je bila v Ljubljani še dirka za republiško prvenstvo, ki jo je prepričljivo dobil Krčan Omerzel pred klubskim tovarišem Žibertom. Po dveh dirkah vodi Omerzel s 30 točkami, 2. je Gerjevič s 25, 5. pa Žibert, ki je zbral 21 točk.
PRESENEČENJE V IGRI PAROV
NOVO MESTO — Precejšnja množičnost je najpoglavitnejša značilnost nedavnega’ turnirja novomeškega teniškega kluba. V konkurenci pionirjev je v finalu Vitezič premagal Bregarja z 2:1, v boju za 3. mesto pa Brcšak Novakoviča z 2:0. Med več kot 3? člani sta se do finala prebila A. Wachter in Stokanovič, zmagal je prvi z 2:0, medtem ko je v dvoboju za 3. mesto Breščak z enakim rezultatom premagal Jožefa. Največje presenečenje sta pripravila v igri parov veterana M. Wachter in Zupančič, ki sta v polfinalu izločila dvojico Stokanovič, Zorko z 2:1. Zmagala sta Uhl in A. Wachter, ki sta v finalu premagala Retarja in Gričarja z 2:0, v boju za 3. mesto pa sta M. Wachtcr in Zupančič ugnala par Zorko — Zorko prav tako z 2:0.
MOHORČIČU
REPUBLIŠKO
PRIZNANJE
LJUBLJANA — V Ljubljani so te dni izročili priznanja šestim mentorjenij ki jih je nagradil republiški svet SŠD. Med nagrajenci je tudi Novomeščan Janez Mohorčič. ki je priznanje prejel za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju šolskega športa. Začel je na žužemberški osnovni šoli, sedaj pa že lep čas žanje uspehe z mladimi gimnazijci, spomnimo se le. da so bili njegovi fantje pred dnevi drugi na republiškem atletskem tekmovanju srednješolcev.
SPOSOJENO TRNJE
— Naše kadrovske rešitve niso vedno dobre, a so vedno trajne.
. « ■ ****
i lit,- ***• * *
»k
DVE DRUGI IN ENO TRETJE MEJSTO — Najboljši novomeški mladinci in pionirji so se konec minulega tedna udeležili velike mednarodne dirke v ČSSR. Takole je med mlajšimi mladinci kot drugi pripeljal skozi cilj Peter Štangelj, drugi je bil med pionirji tudi Roman Judež, tretje mesto pa si je med starejšimi mladinci prikolesaril Janez Božič. (Foto: B. Budja)
Vsakič na zmagovalnih stopnicah
Izreden uspeh novomeškega kolesarskega zastopstva na kriferijski dirki v češkem Frydek—Mistku — Drugi mesti R. Judežu in Štanglju, tretje pa Božiču
FRYDEK MISTEK — Za petnajstčlansko novomeško kolesarsko odpravo, ki seje udeležila velike jnednarodne dirke v Frydek-Mystku, je bilo domala štiridnevno bivanje v ČSSR res prijetno doživetje. Pa ne le zaradi toplega sprejema in izredne gostoljubnosti, pač pa predvsem zaradi odličnih rezultatov, ki so jih dosegli mladi kolesarji v konkurenci najboljših vrstnikov iz Poljske, Vzhodne Nemčije in
Že podatek, da smo imeli Novome-ščani v sleherni kategoriji, kjer smo nastopili, svojega predstavnika na zmagovalnih stopnicah,'pove dovolj. Najprej so prijetno presenetili pionirji, brata Roman in Peter Judež, Zaletel in Pečnik. Vsi štirje so se namreč v kvalifikacijskih kriterijskih vožnjah po ulicah Frydek-Mistka uvrstili v finalno skupino tridesetih najboljših. Le malokdo je pričakoval, da bo komu izmed njih uspelo v tako močni konkurenci prebiti se med prvo trojico, še
NAJVECJI USPEH — Drugo mesto Romana Judeža (levo) je doslej največji mednarodni uspeh kakega novomeškega kolesarja v pionirski konkurenci.
posebej, ker Novomeščam doslej na pionirskih nastopih v ČSSR nismo imeli večjih uspehov. Pa vendar je to uspelo Romanu Judežu, Iji je na koncu pristal na 2. mestu, uspeh pa so dopolnili še Zaletel, ki je bil 5., Peter Judež s 7. mestom, Pečnik pa je bil 23.
Prav nič manj niso iz sinjega nastopa iztržili mlajši mladinci. V dveh kva-iilikacjskih vožnjah, ki so bile potrebne zaradi izredno velikega števila prijavljenih tekmovalcev, so se vsi štirje uvrstili v finalno skupino. Pavlič, Štangelj, Kruljac in Šmajdek so ponovno dokazali, da imamo v Novem mestu res izredno obetavno mlado vrstcf kolesarjev. V finalni kriterijski vožnji so namreč vodili glavno besedo in res škoda, da je prireditev pokvaril dež. Žrtev mokre ceste in neprevidnosti kolesarjev pred njim je bil namreč prav Pavlič, ki si je z dokaj hudim padcem pokvaril možnosti za uvrstitev med prvo trojico. Zato pa je za vnovično veselje v maloštevilnem jugoslovanskem taboru poskrbel Peter Stangelj, ki je le za las zgrešil prvo mesto. Tudi Šmajdek in Kruljacsta bila odlična; prvi je pristal na 6., drugi pa na 8. mestu.
Izredno močna konkurenca je bila tudi med starejšimi mladinci in res škoda, da je zaradi šolskih obveznosti ostal doma Srečko Glivar. Nekaj časa po startu je kazalo, da Božič, Darko Papež in Lav-
4 zmage domačih plavalk
V tekmovanju za pokal PZS so plavalke Celulozarja priborile ekipi 4. mesto v skupnem seštevku
KRŠKO — Letošnje tekmovanje za pokal Plavalne zveze Slovenije v Krškem je prineslo domači Celul-ozarjevi vrsti imeniten uspeh, saj je v končnem vrstnem redu ekip zasedla 4. mesto in prehitela celo kranjski Triglav. Resnici na ljubo je treba dodati, da je bilo letošnje prvenstvo precej okrnjeno, saj so najboljši plavalci in plavalke sodelovali na mednarodnem mitingu v Gradcu.
Največ so Krčani iztržili v ženski konkurenci. Na 200 metrov prosto sta bili Toplakova in Govedarica druga, oziroma tretja, prav tako pa si je Toplakova priplavala 3. mesto še v tekmi na 400 metrov prosto. Na 100 metrov prsno je bila Jelenova tretja, na 100 metrov delfin pa si je Toplakova pri-
ŠPORTNI KOMENTAR
Potrebne bodo okrepitve
Brežičani v I. SNL — Elan in Kočevje razočarala
Štirinajst dni jc tega. oilkar so sklenili prvenstvo nogometaši v ; obeh območnih republiških ligah, in prav gotovo je te čas za obračune in analize. Treba je reči. da so dolenjske enajsterice nastopale z izredno spremenljivim uspehom, najprijetnejše presenečenje pa so vsekakor pripravili nogometaši Brežic, ki so st s I. mestom v vzhodni skupini priborili mesto v prvi republiški ligi.
Brežičani so veliko presenečenje tudi zategadelj, ker v pripravah niso pokazali kaj prida, vendar so J miš jesenskega dela zaključili z izrednimi rezultati, ki so jih že takrat postavili na čelo lestvice. Tudi spomladanski det so pričeli nekoliko slabše, vendar so ob koncu, nekaj zaradi spodrsljajev neposrednih tekmovalcev za h mesto, nekaj pa zaradi boljše /brine, le obdržali čelno mesto. Veliko so jim pri tem pomagali tudi gledalci, saj jih je bilo samo na zadn ji tekmi proti Boču, k i so jo domačini dobili s 4:11, kar 600.
In kako naprej'.' Zanesljivo bo treba
ekipo močno okrepiti, kajti ne le, da je kvaliteta nogometa v vzhodni skupini precej slabša od tistega v zahodni, pač pa to zahteva višji razred tekmovanja, v katerem so ekipe, kot so Kovinar. Rudar. Železničar itd.
V zahodni skupini pa sta uvrstitvi Klana in Kočevja prav gotovo razočaranji. Novomeščani so s 6. mestom dosegli precej manj. kot so načrtovali, vendar so v drugem delu prvenstva le dokazali, da bi se lahko ob boljšem jesenskem izkupičku potegovali za mesta povsem pri vrhu. Nikolo Pop/votla čaka še veliko dela. kajti samo imena še zdaleč niso porok za uspehe. Še slabše so se odrezali Kočevci, ki so pristali na koncu lestvice in si bodo morali obstanek v ligi zagotovili r kvalifikacijskem srečanju z zmagovalcem kvalifikacij za popolnitev zahodne lige. Prav v teli kvalifikacijah pa iščejo svoje možnosti tudi Črnomaljci. ki so brez večjih težav zmagali v dolenjski članski ligi.
M. (iORl.NC
plavala 2. mesto. V veliko veselje gledalcev so Krčanke osvojile tudi štiri prva mesta. Zmagala je Jelenova na 100 metrov v delfinovem slogu, kar dvakrat pa je na zmagovalne stopnice stopila Govedarica, in sicer v tekmah na 100 in 200 metrov hrbtno. Največje zmagoslavje Celulozarjevih plavalk pa je bilo v tekmi na 400 metrov mešano, kjer so vsa tri prva mesta pripadla domačinkam. Zmagala je Jelenova, 2. Toplakova, 3. Govedarica.
Poglejmo končni vrstni red ekip: 1. Ilirija 25.242, 2. Ljubljana 24.889, 3. Rudar 15.616, 4. Celulozar 13.085, 5. Triglav 11.902 itd.
RIBNICA — HRELJIN 2 : 1
KRK — Nogometaši Ribnice, ki so bili na 5-dnevnih pripravah na Krku, so tamkaj odigrali prijateljsko srečanje z domačim Hreljinom in zmagali z 2: L Strelec obeh zadetkov je bil J. Nosan.
M. G.-č
INLES PRECEJ OSLABLJEN
RIBNICA — Ribniškemu rokometu ne kaže dobro. Potem, ko jc ekipa izpadla iz 11. zvezne lige, so pričeli iz kluba odhajati tudi igralci. Takoseje
PIONIRJI
ŠAHIRALI
SEVNICA — Šahovski klub „Mi-lan Majcen” iz Sevnice je organiziral šahovski turnir med pionirji in pioui-rkami v treh selekcijah. Rezultati: med starejšimi pionirji je bil prvi Jože Lekše, med mlajšimi pionirji Engels ' Blas in med mlajšimi pionirkami Martina Resnik.
PREHODNI POKAL KRŠKEGA CELJANOM
KRŠKO — Prizadevni člani K K Krško so na kegljišču hotela Sremič pripravili prvi turnir za pokal mesta, ki so se ga udeležile ekipe Novega mesta, Celja, Brežic, Senovega, Gradisa in domačinov. Tekmovali so v disciplini 6 krat 200 lučajev, prvo mesto pa je pripadlo Celju s 5.104 keglji. Sledijo: Novo mesto (5.050), Brežice (4.945), Krško (4.943), Gradis (4.828) in Senovo (4.810). Najboljši posameznik je bil Novomeščan Blažič, ki je podrl kar 960 kegljev.
G. ROVAN .
rič nimajo kaj prida možnosti za visoko uvrstitev, toda bolj ko se je dirka bližala koncu, bliže je bil skupini vodilnih Janez Božič. Z izredno vožnjo v zadnjih krogih je potrdil, da njegovi zadnji uspehi niso bili naključni, saj si je na koncu priboril čelo 3. mesto, medtem ko je bil Lavrič 12., Darko Papež pa 19.
Več o bivanju jn vtisih iz ČSSR pa v naslednji številki Priloge. _______________________B.-	BUDJA
RIBNICA TRETJA, BORAC SEDMI
RIBNICA — V zadnji tekmi ljubljanske A nogometne lige je Ribnica v gosteh izgubila proti Slovanu z 2:4, Borac pa je v Ivančni gorici iztržil točko proti Livarju (1:1). Po končanem prvenstvu je Ribnica tretja, Borac pa sedmi.	M.	G.-č.
V NEDELJO MARATON PO DOLIN* KRKE
STRAŽA — Po nedavni izredno uspeli kolesarski dirki pripravljajo člani Straškega Partizana v nedeljo novo privlačno kolesarsko prireditev. Prvič bo namreč na sporedu kolesarski maraton po dolini Krke, skupinski start pa bo ob 8. uri pred tamkajšnjo pošto. Kolesarje bo 70 kilometrov dolga pot vodila skozi Podturn, Sotesko, Žužemberk, Zagradec, Krko in nazaj do Straže. Kdor bo progo prevozil do 13. ure, bo prejel medaljo prireditelja.
L MERVAR
ŠPORTNO—ZABAVNE IGRE — OTVORITEV SEZONE
BRESTANICA — Društvo prijateljev mladine v Brestanici bo v soboto, 23. junija, ob 10. uri na brestaniškem bazenu pripravilo že drugo leto zapored športno-za-bavne igr.e. Lani so prehodni pokal osvojili člani krškega plavalnega kluba Celulozar. Letos bodo boji za ta pokal gotovo bolj izenačeni, saj so organizatorji (med temi je tudi občinsko ZTKO iz Krškega) dali večji poudarek na preizkušnje oz. preverjanje spretnosti. In ker se bo vse to dogajalo v vodi bazena, je to kar pravšnja priložnost za otvoritev letošnje plavalne sezone.
INLES PRECEJ OSLABLJEN
RIBNICA — Ribniškemu rokometu ne kaže dobro. Potem, ko je ekipa izpadla iz II. zvezne lige, so pričeli iz kluba odhajati,tudi igralci. Tako seje Križman vrnil v Kočevje, J. Nosan in Čirovič odhajata k vojakom. Kljun bo potlej igral v sodraškem Doriftu, medtem ko bo Ambrožič najverjetneje nehal igrati rokomet.
Cujnik v dresu z grbom
V Zagrebu je bil članski finale Atletskega pokala Jugoslavije — Mladinci tekmovali v Postojni
Na letošnjem 20. finalu za atletski pokal Jugoslavije v Zagrebu sta nastopila Darko Cujnik in Robert Šikonja. Udeležba članov je bila tokrat skromnejša zato, ker so trije novomeški državni reprezentance Lapanje, Kranjčič in Okleščen v JLA in ker sta Žužek in Mohorovič, sicer stalna finalista zadnjih let, prebolela zlatenico in še ne trenirata.
Toda že 6 let neprekinjena tradicija novomeške udeležbe v članski državni atletski reprezentanci se podaljšuje: Darko Cujnik si jes 75,18 m dolgim metom kopja priboril mesto v ekipi, ki bo v sredo in četrtek na-stojtila v Zagrebu proti Grčiji.
Šikonja v Zagrebu ni nastopil tako kot štirinajst dni pred tem v Novi Gorici, kjer je zmagal v silovitem finišu. V zadnjih 200 m je izgubil položaj v vodilni skupini in bil 8. z rezultatom 1:53,06.
Popolnejša od članov pa je mladinska moška vrsta, ki je v finalu A PJ v Postojni osvojila 4. mesto v Jugoslaviji. Zlahka pa bi bili mladinci še za mesto višje, ko bi v kvalifikacijah Gabrijel ne nastopil v članski konkurenci (v teku na 400 m zov., ki ga v mladinskem pokalu ni) in ko tedaj mladinci zaradi časovno slabo izvedene kvalifikacijske tekme v Ljubljani ne bi odpovedali štafete zaradi težav s prevozom domov.
Največ točk je zbral Igor Primc, zmagovalec v metu diska (48,40 m) in tretji v metu krogle z mladinskim dolenjskim rekordom 14,30 m. Tretje mesto je osvojil tudi Jožef v višini s 195 cm, 5. je bil Zupančič v teku na 110 ov. (16,0 s), enako mesto pa je v metu kladiva osvojil Ercegovčevič (40,60 m). V daljavi se je že v prvem sicer solidnem skoku (652 cm), Petkovič poškodoval in ni mogel poseči po višjem mestu. Bilje 9.
Mlajša mladinca Fabjan in Vidmar, ki sta pred štirinajstimi dnevi dosegla izvrstna rezultata v teku na 3000 m sta osvojila 9. in 10. mesto z rezultatoma, s katerima sta precej zaostala za svojima osebnima rekordoma. Zadnji tedni neprestanih napornih tekem so ju izčrpali, povemo pa lahko, da sta bila med dvanajstimi tekači najmlajša in da bi s svojima osebnima rekordoma med temi osvojila 3. in 6. mesto.
Na republiškem prvenstvu v deseteroboju je Roman Zupančič v član-sk konkurenci osvojil srebrno medaljo.
J. PENCA
Letalci dobri športniki
Tekmovanje na letališču v Cerkljah je bilo športni »_________praznik za vse Posavje_
CERKLJE OB KRKI — Na stadionu letališča so se v soboto zjutraj postrojile ekipe, ki so sodelovale na dvodnevnem športnem prvenstvu letalcev. Dobrodošlico jim je zaželel komandant letališča Nedeljko Ivkovič, tekmovanje pa je odprl namestnik komandanta VP 5551 Zagreb Djordje Zvicer. Dejal je, da je tekmovanje nadaljevanje tradicije našega letalskega športa iz revolucionarne preteklosti, saj se letalci vsakič, ko se takole srečajo, spomnijo na fočansko partizansko olimpiado. Prvenstvo je hkrati priložnost za medsebojno spoznavanje, za prijateljstvo in sprostitev.
Tekmovanja se je tokrat udeležilo osem ekip iz raznih krajev Jugoslavije, iz Plesa, Bihača, Pulja, Divulja, Ze-munika, Rajlovca, Mostarja in Cerkelj. Pomerile so se v vojaškem mnogob-
ŠPORTNE IGRE SOZDA REK
SENOVO — Ob uspešni organizaciji rudnika Senovo so bile v soboto na Senovem športne igre delavcev rudarsko energetskega kombinata Edvarda Kardelja. Okrog 270 delavcev se je pomerilo v šestih disciplinah.
Rezultati mali nogomet: 1. Rudnik Trbovlje, 2. Termoelektrarna (TET) Trbovlje, 3. Rudnik Senovo, 4. Kanižarica.
Kegljanje: 1. Rudnik Hrastnik, 2. TET Trbovlje, 3. Laško.
Namizni tenis: 1. Rudnik Hrastnik, 2. TET, 3. Rudnik Senovo.
Šah: L Trbovlje, 2. Hrastnik, 3. Zagorje.
Streljanje z zračno puško:	1.
Zagorje, 2. Hrastnik, 3. RESD Trbovlje.
30. JUNIJA MIRNOPEŠKI TEK
MIRNA PEČ — OO ZSMS in ŠD Mirna peč sta organizatorja tradicionalnega 3. mirnopeškega teka, ki bo hkrati štel tudi za prvenstvo Dolenjske v malem maratonu. Start teka bo v soboto, 30. junija, ob 17. uri, tekmovalci pa bodo razvrščeni v 7 kategorij. Prijave sprejema OO ZSMS Mirna peč po telefonu 84-307 in 84-309, za zamudnike pa bodo prijave pobirali tudi dve uri pred startom. Proga bo dolga 21 km, rekreacijski tek pa bo dolg 10 km.
Delavska mnogoboja Krki
V okviru 23. športnih iger novomeške občine je bilo tekmovanje v mnogoboju — Med. moškimi in žen-skami enak vrstni red: Krka, IMV, Elektro
NOVO MESTO — 23. športne delavske igre novomeške občine so v polnem razmahu. Pred dnevi seje končalo prvenstvo v mnogoboju, ki je poleg množičnosti prineslo tudi dobre rezultate.
V metu bombe vcilj je med moškimi do '30 let zmagal SemetT, 2. Bukovec (oba IMV) in Jelenc iz Krke. V kategoriji'do 40 let je bil najboljši Vovk iz IMV. 2. Hribar, 3. Golob (oba Krka); med moškimi nad 40 let pa je zmagal Golob (Krka), 2. Avsec (Elektro). Skok v daljino z mesta: 1.
Salmič iz Krke, 2. Sijarevič(IMV), 3.
Jelenc (Krka). Med moškimi do 40 let je zmagal Kenda iz Iskre, Golob iz Krke je bil 2., Cigoja iz IMV pa 3. V kategoriji posameznikov nad 40 let je najdlje skočil Avsec iz Elektra, 2. jcbil Golob iz Krke.	,
V konkurenci žensk je v kategoriji
do 30 let najnatančneje vrgla bombo Kumljeva iz Iskre, 2. Hostnikova iz. IMV, 3. Kovačičeva iz Iskre. V kategoriji nad 30 let je zmagala Debe-Ijački iz IM V pred Hrenovo iz Iskre in Žlatkovičevo iz IMV. V skoku v daljino iz mesta je v kategoriji do 30 let zmagala Kumljeva (Iskra), 2. Hostnikova, 3. Kovačičeva (obe IMV), medtem ko je med starejšimi zmagala Hrenova (Iskra), 2. Zlatkovičeva, 3. Debeljački (obe IMV).
V skupnem vrstnem redu je med moškimi v metu bombe zmagala Krka 2. IMV, 3. Elektro, v skoku v daljino prav tako Krka, 2. IMV, 3. Elektro, med ženskami pa v metu bombe IMV, 2. Iskra v skoku v daljino L Iskra. 2. IMV.
Organiziran je bil tudi orientacijski pohod, v katerem je med moškimi zmagal Elektro (pred IMV in Krko), pri ženskah pa IMV (pred Iskro).
oju, ki je vseboval plezanje po vrvi, skok v daljino, metanje bombe v tarčo, premagovanje pehotnih ovir in kros na 2000 metrov. Tekmovanje v streljanju je potekalo na streliščih letališča in v Sevnici. Na letališču so tekmovali v streljanju z avtomatsko puško in pištolo, v Sevnici pa s polavtomatsko puško.
Rezultate so razglasili v nedeljo popoldne, nakar so se gostujoče ekipe po dveh nadvse prijetnih dnevih bivanja v tem lepem kraju pod Gorjanci poslovile in odpotovale. Ekipe so se uvrstile po temle redu: 1. Bihač, 2. Plešo, 3. Pulja, 4. Divulje, 5. Cerklje, 6. Mostar, 7. Zemunik, 8. Rajlovac.
V vojaškem mnogoboju je bila ekipa Cerkelj tretja, v svoji sredi pa je imela tudi zmagovalca v streljanju s polavtomatsko puško Milana Serda-rja. Ta je prejel priznanje za uspešno organizacijo tekmovanja v streljanju in priznanje za trajno visoke rezultate v disciplini. Za organizacijo prvenstva VP 5551 Zagreb je dobila komanda letališča Cerklje zlato športno plaketo in diplomo.
JOŽICA TEPPFY
Na letališču v Cerkljah so tekmovalci osmih ekip pokazali zelo dobro obvladovanje športnih disciplin iz vojaškega mnogoboja in streljanja.
Tekmovalo preko tristo krajanov
Vrsta športnih tekmovanj ob krajevnem praz-___________niku___________
STARI TRG — v počastitev tamkajšnjega praznika krajevne skup-
i’e bilo pripravljenih več tekmovanj, ;i se jin je udeležilo preko 300 športnikov. Poglejmo le zmagovalce:
V namiznem tenisu je med pionirji zmagal Horvat, pri mladincih Stajdo-har, pri članih Žalec, pri pionirkah Žagarjeva in mladinkah Kocetova. V streljanju z zračno puško je bil med pionirji *najnatančnejši_ Lindič, pri mladincih Šterk, članih Šterbenc, med pionirkami Kocetova, mladinkami Kobetova in članicami Majerletova. V šahu je pri mlajših pionirjih zmagal U. Kobe, starejših pionirjih Horvat, mladincih Štajdohar in članih V. Kobe. Najboljša mlajša pionirka je bila Golobarjeva, starejša pionirka Te-kavčeva, mladinka Žagarjeva in članica Kolaričeva. V malem nogometu je zmagal kočevski SIS MAR1S, 2. Koprivnik, 3. Sinji vrh, v vlečenju vrvi pa so bili najmočnejši Kozinčani, nato Unior in Radenci.
V. KOBE
* It • 4 -
^Illllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllll^
I PREŽIVITE LETNI I ODDIH	V	RADENC
|	(1.	6.	DO	30.	9.	|
Za vse tiste, ki letnega dopusta ne bodo f preživeli ob morski obali, smo v zdravilišču 1 Radenci pripravili 7-dnevne programe z 1 r možnostjo podaljšanega bivanja po ugodnih i cenah:
7-dnevni program bivanja zajema:
— 7x polni penzion	j
— turistično takso	:
?	— 2x masažo
— 2x C O2 kopel	■	1
— pitno kuro z mineralno vodo radenska tri 1 srca
— neomejeno kopanje v letnem bazenu
Gostje lahko izbirajo namestitev v treh objek- | tih in sicer:
|	—	hotel Radin A kategorija:
— v dvoposteljni sobi	8.830.00	din	|
-	— v enoposteljni sobi	9.770,00 din f
|	—	hotel Radin B kategorija:
— v dvoposteljni sobi	7.880,00	din	1
— v enoposteljni sobi	8.450,00	din	1
|	—	Velika terapija C kategorija:
E	-	— v dvoposteljni sobi	6.090,00	din	§
— v enoposteljni sobi .	6.370,00	din	|
Gostje lahko svoje bivanje podaljšajo po 1 dnevni ceni paketa, pri podaljšanju bivanja za 1 |	3 dni se dodatno vključi po ena C02 kopel in 1 •
masaža. Gostje pa, ki se bodo odločili za 14- f dnevno bivanje v zdravilišču, bodo imeli 15. f dan bivanja brezplačen. Otroci do 7. leta s imajo 50% popusta pri penzionski prehrani, f če spijo s starši.
Za razvedrilo in kratek čas so gostom na razp- | olago številni rekreacijski objekti (tenis, mini | golf, balinišče, igrišča za igre z žogo, trim st-	|
eza, kegljišče, savna, pokriti bazen, trim ka-	|
|	• binet, možnost jadranja na deski — 15 km od	|
-	hotela itd.). Za izlete v bližnjo okolico si lahko	§
izposodijo kolesa ali se odločijo za vožnjo s | kočijo, daljše izlete z ogledi kulturno- | zgodovinskih znamenitosti in turističnih zani- 1 mivosti (Janežev hram, naturistični kamp | Banovci — oddaljen 17 km od hotela) pa or- § ganizira animacijska služba. Tudi kulturnih in | zabavnih prireditev ne bo manjkalo.
I Obiščite nas in se prepričajte, da je poleti v | zdravilišču prav tako prijetno kot na morjul |
S	1	-	Šr
Informacije in rezervacije:
Hotel Radin, 69252 Radenci, tel. 069 73331, tx 35269
a	^	'	I
aiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiil
Družboslovna in
ekonomska srednja šola Novo mesto
1. razpisuje dela in naloge
— učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. ekonomist •
(možnost reševanja stanovanjskega problema)
— učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. pravnik
Za sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji o vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, ki ju je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. 2. objavlja dela in naloge
— snažilke šole, pričetek 1. 9. 1984
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: Svet Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3/a.
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
IZBOLJŠEVANJE PIVSKE KULTURE
LJUBLJANA — Pred devetimi leti ustanovljena prva in največja vinoteka v Jugoslaviji ima prostore v kleti stavbe Jurček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njen namen je osveščati kupce in na ta način izboljševati pivsko kulturo ter popularizirati jugoslovanska vina, medico in naravne žgane pijače.
Stalno je na ogled okoli 360 vrst vina in 100 vrst žganih pijač. Zaradi boljšega stika med prodajalcem in kupcem pa so se odločili za tradicionalen način prodaje.
Med posebnosti vinoteke sodi ptujski sauvignon iz leta 1965. ki je najstarejši letnik v ponudbi. Na voljo je tudi vino zasebnih proizva-jalce^in boljše vrste jugoslovanskih vin.
Vinoteka je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 19'7ob sobotah , pa od 8. do 12. ure.
NOVI PROSPEKT TABORSKE JAME
GROSUPLJE — Turistično društvo Grosuplje je izdalo nov informativni prospekt Taborske jame s fotografijami najlepših kapniških tvorb. Slikovno gradivo zajema še okolico Taborske jame. Osnovne informacije o legi, možnem dostopu, o času obiskov in o sami jami so objavljene v več jezikih (tudi v slovenščini). Besedilo dopolnjuje še shematski zemljevid, na katerem je še posebej poudarjena evropska peš pot E 6 — YU, ki ima svojo 20. kontrolno točko prav pri Taborski jami.
J. SAJE
Iskra leze Ljubljana, n. sol. o. TOZD Upori Tovarna uporov, n.sub.o.
Šentjernej
Komisija za delovna razmerja TOZD Upori
razpisuje prosta dela in naloge
vodenje in operativno izvajanje prodaje dodatnih programov
Pogoji: — visoka ali višja šola strojne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— šoferski izpit. Pisne prijave z dokazili naslovite na kadrovsko službo ISKRA TOZD UPORI Šentjernej, v roku 8 dni po objavi. 421/25-84
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
(063) 33-421, 31-866
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
NOVA EKSPOZITURA „OB KRIŽIŠČU” V METLIKI
DELOVNI ČAS: ponedeljek
torek, sreda, četrtek in petek
7.30 do 15,00
7.30 do 14,00
ena sobota po 10. v mesecu	7^0	do	11,00
V ekspozituri „Ob križišču” banka opravlja naslednje storitve:
— dinarske hranilne vloge,
— dinarski žiro in tekoči računi in
— menjalniški posli
Pogled na vhod v novo ekspozituro Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke „Ob križišču” v Metliki in na stolpnico v kateri se ekspozitura nahaja
Nagrade Ljubljanske banke
 12. junija so slavnostno podelili nagrade Temeljne dolenjske banke
12. junija je bila v Ljubljanski banki Temeljni dolenjski banki razširjena seja sveta mentorjev, na kateri so izvolili nov svet z mandatom do leta 1986. Poleg predsednice Majde Jarnovič in podpredsednice Slavke Mencin ima svet še 6 članic.
Banka je zaključila svoj program za spodbujanje mladinskega varčevanja v šolskem letu 1983/84 še z dvema izletoma. Prvega, ki je bil na dan mladih varčevalcev 18. maja,
Po končani seji so slavnostno podelili nagrade Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke za:
— medšolsko , tekmovanje za najboljše literarno, likovno in fotografsko delo za leto 1984,
— dosežene uspehe pri zbiranju odpadlih surovin in izvajanje družbeno koristnega dela,
— uspešne pionirske hranilnice za šolsko leto 1983/84.
Tako je bilo nagrajenih 9 literarnih in 10 likovnih del ter 3 fotograf-, ska dela.
Pri zbiranju odpadlih surovin je bila najuspešnejša osnovna šola Katja Rupena iz Novega mesta, ki je zbrala 21.700 kg papirja, drugo nagrado si je pridobila osnovna šola Mirna, tretjo pa osnovna šola Janeza Trdina iz Stopič. Med najuspešnejšimi pionirskimi hranilnicami je največ točk zbrala PH osnovne šole Grm iz Novega mesta — kar 84, druga je bila z 80 to-čkfemi osnovna šola Šmarjeta, tretja pa PH osnovne šole Katje Rupene s 77 točkami.
Posebna priznanja — Musijeve značke je prejelo 30 zaslužnih učencev — delavcev v pionirskih in mladinskih hranilnicah ob zaključku šolskega leta 1983/84.
se je udeležilo 140 pionirjev in mladincev, drugega, ki je bil od 29. do 31. maja, pa 670 cicibanov iz vrtcev v novomeški, črnomaljski in metliški občini. Obisk živalskega vrta v Ljubljani je ostal mladim radovednežem ne samo nagrada za varčevanje, ampak tudi prijetno doživetje.
Sodobna basen
Na gozdni jasi je živela Dolg-ouščkova družina. Stari Dolgo-repec in Dolgouhka sta veliko časa posvetila svojemu malemu Kratkouščku. Dolgorepec se je za valil v ud ob en fotelj in si prižgal pipo. Dolgouhka je ropotala s posodo in opletala z metlami vsa nervozna, saj jo je čakalo še delo na njivi.
..Lahko bi mi pomagal opleti korenje!"
..Pokliči Kratkouščka!"je odvrnil, ne da bi vzdignil oči od časopisa Zajčje vesti.
„Kje pa je?"
..Poišči ga!"
Dolgouhka ga je za ušesa privlekla v izbo.
..Pomisli, kadil je za ograjo!".
..Kaj?" je planil Dolgorepec pokonci. Vzel /e palico in jo zavihtel, da se je Kratkouščku pred očmi stemnilo.
..Sedaj bomo druge strune ubrali! Pomagaj materi! Misliš, da fantje ne smejo pomiva ti, a ?! Potem pa knjigo v roke. Kaj ste se učili?"
Kratkoušček je povlekel iz torbe zvezek in jecljal o enakopravnosti v zajčji družbi, o defi-tvi dela v družini.
..Tako. Še enkrat preberi, da boš bolj gladko znal. Zdaj grem na dva deci, ko se bom vrnil, te bom spet vprašal," je zapovedal in se odmajal, za njim pa je smrdela cigara.
Nauk:
Ne glej staršev, ampak jih poslušaj!
Plut Vida, 6. a OŠ Belokranjskega odreda Semič Literarni krožek Mentor: Snoj Ana
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto
RAZPIS
za izvajanje programa občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za leto 1985
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto razpisuje za leto 1985 izvajanje raziskovalnih nalog, določenih v temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1981-1985.
Prijave raziskovalnih nalog pošljite najkasneje do 15. 9. 1984 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, Kidričev-trg 3.
Podrobnejše informacije o programu in pogojih izvajanja raziskovalnih nalog ter vsebini prijave dobijo potencialni izvajalci pri Občinski raziskovalni skiipnosti Novo mesto, Kidričev trg 3.
Industrija motornih vozil Novo mesto
TOZD Commerce Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
tajnice direktorja TOZD
Pogoji:
končana srednja šola ustrezne smeri ^sposobnost komuniciranja in lastne organizacije
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
Kandidati morajo prijavi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijave pošljite na naslov:
IMV TOZD COMMERCE Novo mesto, Zagrebška 18-20, z oznako ..Komisija za delovna razmerja" TOZD COMMERCE — v 8 dneh po objavi razpisa.
20
DOLENJSKI UST
Št. 25 (1819) 21. junija 1984
novoles
Novoles, tesni kombinat	a
Novo mesto — Straža, n. sol. o. tozd Industrija gradbene keramike, Račje selo
Delavski svet TOZD IG K razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
tehnologa — organizatorja vzdrževanja (1 delavec)
z naslednjimi pogoji
— višja šola elektro ali strojne smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del ali z delom pridobljene-delovne zmožnosti za opravljanje teji del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne kvalitete, določene v družbenem dogovoru o uvajanju kadrovske politike v občini Trebnje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. tehnologa opreme (1 delavec)
2. vodje kuhinje (1 delavec)
3. skrbnika materiala (1 delavec)
4. upravljalca sušilnice (1 delavec)
5. pripravljalca mase (2 delavca)
6. zapiranje kartonov in vožnja viličarja (1 delavec)
7. avtomehanika (1 delavec)
8. pripravljalca glazure (4 delavci)
9. upravljalca trakov (1 delavec)
10. stiskalničarja (1 delavec)
z naslednjimi pogoji:	,
Pod 1: višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Pod 2: poklicna šola gostinske smeri (kuhar) in 1 leto delovnih izkušenj.
Pod 3: srednja šola strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Pod 4 in 5: poklicna šola kovinske smeri, izpit za voznika težke gradbene mehanizacije, 4 oz. 3 mesece delovnih izkušenj.
Pod 6: popolna osnovna šola, tečaj za voznika viličarja,
1 leto delovnih izkušenj.
Pod 7: poklicna šola za avtomehanike, tečaj za elektro in hidrogeno varjenje, tečaj iz hidravlike in pnevmatike, 2 leti delovnih izkušenj.
Pod 8 in 9: popolna osnovna šola, zaželene so delovne izkušnje.
Pod 10: poklicna šola kovinske smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusnim delom od 45 do 90 delovnih dni, odvisno od zahtevnosti del in nalog. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, ali NOVOLES — TOZD IGK, Račje selo. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem izbiranju ponudb.
Komisija za delovna razmerja tozd Sigmat objavlja prosta dela in naloge:
1. projektant — konstrukter (1)
Pogoji: visoka strojna šola, smer konstrukcije, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje enega tujega jezika (nem. ali angl.)
2. tehnolog mehanske obdelave (1)
3. ličar II. (1)
4. strojni tehnik — pripravnik
a) za nedoločen čas (1)
b) za določen čas (1)
5. ključavničar I. (1)
6. ključavničar II. (1)
Pogoji:
pod 2: višja strojna šola, 3 leta del. izkušenj
pod 3: KV ličar, 3 mes. delov, izkušenj, fizična
vzdržljivost
pod 4: srednja strojna šola
pod 5: KV ključavničar, 2 leti delov, izkušenj
pod 6: KV ključavničar, 6 mes. delov, izkušenj. ,
Pri točkah 1, 2, 3, 5, 6 je delo za nedoločen čas.
Ostali pogoji:
— pri vseh objavah velja alternativen pogoj „z delom pridobljene delovne zmožnosti”,
— poskusno delo: pri točki 1 je 90 dni, pri točki št. 2 je 60 dni, pri točkah št. 3, 5 in 6 pa 45 dni.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES—TOZD SIGMAT, 68280 BRESTANICA. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
TOZD SIGMAT vabi k sodelovanju z možnostjo zaposlitve več strojnih inženirjev (I. in II. stopnje) za nove programe s področja projektiranja in izdelave strojev in haprav za površinsko obdelavo po najnovejših postopkih.
Kandidatom bomo omogočili strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu
Hišo gradimo le enkrat
Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se prično že z nabavo in izbiro gradbenega materiala.
Zaupajte nam svoje želje!
Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenega materiala iz našega prodajnega programa. Kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov na osnovi načrtov.
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala.
M? »!« ::'H
*
rr> c:::i
Organizirana dostava na gradbišča
OPEKARNE ZALOG P».
NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22 - 291
Dom starejših občanov Novo mesto Šmihel 1
objavlja
prosta dela in naloge:
4 strežnic (— kov) za nedoločen čas 2 strežnic (— kov) za določen čas
Pogoji:
končana osemletka, 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih, starost nad 18 let.
Vloge sprejemamo 5 dni po objavi na naslov:
Dom starejših občanov, Novo mesto, Šmihel 1.
420/25-84
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Mercator
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja delovna organizacija Mercator-Agrokombinat Krško,
TOZD Poljedelstvo — meso Kostanjevica,
objavlja
prosta dela in naloge
skladiščnika
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
— KV prodajalec ali mesar in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo na naslov:’ Mercator-Agrokombinat Krško, kadrovska služba Krško, CKŽ 52, Rok za zbiranje prijav je 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v roku 30 dni.
Industrija motornih vozil Razvojni inštitut
Novo mesto, Zagrebška 18-20
Komisija za delovna razmerja IMV — Razvojni inštitut objavlja prosta dela in naloge:
1. KV strugarja
2. KV strojnega ključavničarja
3. snažilke
Kandidati naj v 8 dneh po objavi oglasa pošljejo prijave na zgoraj navedeni naslov.
429/25-84
Elektrarna Brestanica 68280 Brestanica
v
objavlja prosta dela in naloge 8 KV ključavničarjev za nedoločen čas
Pogoj: končana poklicna šola strojne smeri in enoletne delovne izkušnje. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po preteku • roka za sprejemanje prijav.
423/25-84
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji — podružnica Kočevje
razpisuje prosta dela in naloge vodje ekspoziture Ribnica
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri
— štiri leta delovnih izkušenj
— družbenopolitična aktivnost
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Kočevje.
Razpisna komisija
„Novotehne”, trg. pod. na debelo in
drobno p. o. Novo mesto, Glavni trg 11,
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
individualni poslovodni organ delovne organizacije
Kandidati morajo poleg pogojev, ki so določeni po zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— Visoka oziroma višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj v stroki, ki je predmet poslovanja delovne organizacije,
— da ima srednjo ekonomsko izobrazbo in 15 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v dejavnosti, ki jo opravlja delovna organizacija.
— Izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejd v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Vsi kandidati bodo v roku 30 dni po objavi pisno obveščeni o izbiri.
Živilski kombinat „Žito” n. sol. o.
Ljubljana, Šmartinska 154 TOZD Pekarna Krško n. sub. o.
Krško, Cesta 4. julija 86
Komisija za delovna razmerja 2ito, tozd Pekarna Krško,
objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom
I. za nedoločen čas v DE Krško:
a) enostavna dela v proizvodnji
— 1 delavec
b) enostavna dela v proizvodnji
z občasnim razvozom izdelkov
— 1 delavec Pogoji:
pod a) popolna osemletka,
pod b) popolna osemletka, opravljen izpit B m C kategorije.
II. Za določen čas 2 mesecev:
enostavna dela v proizvodnji
— 2 delavca v DE Krško
— 3 delavce v DE Brežice .
Delo je pretežno nočno.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Žito, tozd Pekarna Krško, Krško, Cesta 4. julija 86.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb.
DO „GOK” Črnomelj
Odbor za
medsebojna
razmerja
TOZD IGM
Kanižarica
razpisuje
prosta dela in naloge
poslovodje v prodajalni gradbenega materiala
Pogoji:
V. stopnja strokovne izobrazbe, smer trgovski poslovodja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema odbor za medsebojna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa.
KS Ljubečna Celje
kiinker
keramične
ploščice
(063) 33—421, 31—866
KNJIGE O TEHNIKI IN RAČUNALNIŠTVU
ČRNOMELJ — Ljudska knjižnica Črnomelj sporoča svojim bralcem, ki se zanimajo za tehniko, daje na prodajni razstavi, ki je bila maja v eni od knjigarn Mladinske knjige v Ljubljani. kupila več knjig s tellničnega področja, največ pa s področja računalništva Te knjige si bralci lahko že izposodijo.
ff ill
0 4 I r I i ■ ; I *
ff f 111 i y f ^
11 *
aaa
SK£>
Četrtek, 21.junija — Alojz Petek. 22. junija — Ahacij Sobota, 23. junija — Kresnica Nedelja, 24. junija — Janez Ponedeljek, 25. junija — Viljem Torek, 26. junija — Helena Sreda, 27. junija — D. samouprav. Četrtek, 28. junija — Leon
LUNINE MENE
21. junija ob 12.10 — zadnji krajec
TC®
BREŽICE: 22. in 23. 6. jugoslovanski film Človek s štirimi nogami. 24. in
25. 6. angleški tilmStrupčrne mambe.
26. in 27. 6. ameriški film Zvezdne steze.
ČRNOMELJ: 21. in 24. 6. film Bolnica groze. 22. in 24. 6. ameriški film
Lava. 26. 6. ameriški film Žrelo 2. 28. 6. francoski film Javna hiša 122.
DOLENJSKE TOPLICE: 22. in 24. _ 6. ameriški film Rjovenje. 27. 6. ameriški film Možje iz Brazilije. KOSTANJEVICA: 23. 6. ameriški film Na zlatem ribniku. 24. 6. film Operacija ob svitu.
KRŠKO: 22. 6. italijanski film Bombarder. 24. 6. ameriški film Svet je poln oženjenih moških. 26. 6. angleški film Ljudje mačke. 27. 6. ameriški film 8. potnik. 28. 6. italijanski film Topla brata.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21. in 22. 6. francoski film Ne danes zvečer, draga. 23. 6. matineja Maček na Divjem zahodu. 23. in 24. 6. ameriški barvni film Imperij vrača udarec. 27. 6. filmsko gledališče — ameriški barvni film Noč generalov. 28. in 29. 6. nemško-italijansko-Irancoski lilm Beli strup za Hong Kong.
SEVNICA: 22. in 23. 6. francoski film Sekta iz Marakeša. 24. 6. hongkonški film Poročilo iz Sant Paulija.
SLUŽBO DOBI
KUHARICO za počitniški dom .Fazan" v'Portorožu — letovanje otrok — v času od 7. julija do 4. avgusta 1984 išče občinski odbor Rdečega križa Novo mesto.
S
TA IM O VAfNI J A
SAMSKI (fant) dobi stanovanje. Naslov v upravi lista (3479/84).
NUJNO POTREBUJEM enosobno stanovanje, lahko tudi večjevv Novem mestu ali okolici. Vida Štremfelj, Slakova 7 (Bršljin), Novo mesto, telefon 24-005.
NUJNO IŠČEM enosobno stanovanjc ali garsonjerp v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (3482/84).
MAMICA z otrokom nujno potrebuje primerno stanovanje za dobo enega leta. Naslov v upravi lista (3483/84).
Motorna vozila
PRODAM kombi Zastava 850, let. 79, 435 K. Informacije K Roku 67. Novo mesto.
PRODAM moped Tomos, 4 brzine, skoraj nov. Nikola Milič, Zadružna, Črnomelj.	i
PRODAM I26P inZASTA VO 750, dobro ohranjeno, letnik 1981. Muska, Dolenjske Toplice, telefon 85-750.
R 4 TLS, letnik 1977, prodam. Franc Zabukošek, K Roku 77, Novo mesto.
ZASTAVO 101. letni 1977, dobro ohranjeno, prodam. Pirnar. Ragovska 7, Novo mesto.
126 P, letnik 1982, prodam. Alojz Jarc, Mali vrh 2, Mirna peč.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Franc Mervar, Boričevo4, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam R 4 GTL, letnik 1983. Tel. 21-575.
FIAT 750, letnik 1976, prodam. Informacije na telefon 84-982.
I26P, letnik 1977, ugodno prodam. Gregorčič, Stritarjeva 4, Novo mesto, . telefon 21-908, popoldne.
GOLF, letnik 1980 in pony kolo prodam. Zagrebška 21, Novo mesto, telefon 22-456, popoldne.
126 P, letnik 1982, prodam. Anton Ambrožič, Dol, Lokvica, n.h., Metlika. Ogled v petek in soboto po 15. uri.
PRODAM osebni avto VART-BURG de lu.ve, letnik 1978, prevoženih 53000 km. dobro ohranjen. Cena 120.000.00 din. Oglasite se lahko na telelon 22-330 vsak dan od 7. do 14. ure, razen sobote in nedelje.
FIAT 750, letnik 1978, prodam. Drago Klenovšek, Partizanska '29, Novo mesto.
GOLFA JL, letnik 1979, rdeče barve, prodam. Telefon 24-252,od 17. do 20. ure..
TOMOS 14, moped, 5 brzin, nov, neregistriran, prodam. Telefon 20-348.
R 9, letnik 1982, prevoženih 13000 km, prodam. Tel»(068) 22-219.
PRODAM Z 750, starejši letnik, generalno obnovljeno, in motor za Z 750. Jožef, Ločna 22, Novo mesto.
126 P, letnik 1978, prodam. Vrček, Kotarjeva 7, Novo mesto.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Gorenja vas 1 7, Šmarješke Toplice.
VVOLKSVAGEN transporter, letnik 1982, prodam. Telefon 21-115.
Z 101 prodam po delih. Miro Šenk, Jerman vrh 20, 68276 Bučka.
PRODAM motor z menjalnikom za tato mercedes, 100 km, in_ zadnji diferencial. Muliar, Orešje 14, Šmarješke Toplice. .
R 4, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 79-236, po 16.uri, Divjak, Na dorcu 17, Brestanica.
PRODAM skoraj nov TOMOS avtomatik. Branko Božič, Luterško selo 29, Otočec.
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Stane Urek, Drejčji vrh 7, Trebelno.
SPAČKA, letnik 1974, prevoženih 80000 km, registriranega do konca julija, prodam. Informacije: Igor, telefon 51-400, interna 24, ob petkih dopoldne.
Z 101, letnik 1974, ugodno prodam. Stanislav Mikolič, Smolenja vas 59 b, Novo mesto, telefon 22-441 interna 517, dopoldne.
MOTOR EMZ 250, letnik 1982, ugodno prodam. Prešeren, Šmarjeta 50, Šmarješke Toplice.
PRODAM tovorni avto ZASTAVA 1500 TR, nosilnost 1200 kg, letnik 1977, in ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Muhič, Birčna vas 53, Novo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc,’ Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100—620—970—257300 —128—4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din-, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
mesto, telelon 21-737, ob delavnikih.
PRODAM leto star moped. Može, Potok 3. 68351 Straža.
Z 75(1 S, letnik 1979. prodam ali zamenjam' za JUGO 45 /doplačilom. Šuštaršič, Kristanova 30, Novo mesto, telefon 25-668.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970, in 4 gume (185x13). Milena Božič, Šmihel 48, Novo mesto.
126 P, letnik 1979, prodam. Telefon 24-184.
Z 750 ter malo vožen M Z" 250 TS prodam. Jože Kek,.Luža 16, Dobrnič. R 5, letnik 1976, in 126 P, letnik
1980, prodam. Colarič, Jablan 6, Mirna peč.
126 P, letnik 1982, prodam. Kicar, Mačkovec 19, Novo mesto.. Ogled popoldne.
PRODAM ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, registrirano do oktobra 1984, in-Z 101 GTL, novo, obe modre barve. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice.
GOLF JGL, letnik 1981, kasko zavarovan. nove gume, registriran do marca 1985, prodam. Peter Ivančič, Cesta herojev 62, Novo mesto, telefon 24-251.
Z 750 prodam za 5 M. Pod Trško goro 85, Novo mesto (po 15. ari).
Z 750, staro 8 mesecev, zamenjam za Z 101. Rudi Resman, Mokronog 191.
PRODAM 126 P, letnik november
1981. Telefon 22-078 v torek med 15. in 19 ' uro.
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano še za leto dni, prodam. Telefon
24-853.
DIANO, letnik 1976, ugodno prodam. Tel. 71-120, zvečer.
PRODAM Z l()f, letnik 1978. Informacije dopoldne na telefon 22-534. Ogled popoldne. Mirna peč 93.
PRODAM dve leti staro LADO karavan 1200. Informacije na telefon 20-356, popoldne.
Z 101, letnik 1977, ugodno prodam.. Tomislav Buljan, Na pristavah 11. Črnomelj, telefon 51-441.
OPEL KADET, letnik 1977 in novo KATRO GTLJ prodam. Informacije na telefon 51-639.
PRODAM zastavo 101 staro 4 leta. Kličite na telefon 25-014 (Novo mesto).
PRODAM kombi Zastava 435 K, letnik 1979. Informacije na tel. 23-290.
KUPIM prvo vetrobransko steklo .za škodo 110 L. Informacije na tel.
25-115.
::
R
jj Kmetijski stroji jj
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
PRODAM samonakladalko (22 m’)
Sip Šempeter. Alojz Colarič, Podbočje 4.
PRODAM nov traktor Štore 4025 ali menjam za večjega. Janez Berčan, Nova vas 5, 61294 Višnja gora.
PRODAM traktorsko frezo, uvoženo, širina 160cm. Kurnik, Log, 68294 Boštanj. "*
PRODAM grablje za traktor. Gričar, Dol. Vrhpolje, Šentjernej.
PRODAM samonakladalko (17 m’). Mrvar, Cvibelj 9, Žužemberk.
PRODAM traktor DEUTZ D 45—06, 700 delovnih ur, v odličnem stanju, obračalnik Maraton za kosilnico BCS. Alojz Jarc, Mali vrh 2, Mirna peč.
KOSILNICO BCS z obračalnikom ali brez njega, brezhibno, prodam. Gramc, Podbočje 12.
PRODAM grablje Sental 220 in avto DAF 55, registriran do leta 1985, v dobrem stanju. Martin Turk, Podgo-ra 44, Straža.
PRODAM traktor Ferguson (35 KM). Naslov v upravi lista (3480/84).
PRODAM obračalnik in voziček za BCS. Alojz Vovk, Čelevec 1, Šmarješke Toplice.
TRAKTORSKI PLUG TV, enob-razdni, prodam. Telefon 43-797.
PRODAM samonakladalno prikolico Sip (22 m3), rotacijsko kosilnico Vikon 165 cm na štiri krožnike, novo, in obračalnik Sip_225. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice.
prodam
MOTOR TOMOS za čoln, v dobrem stanju, prodam. Tel. (068) 21-172.
PRODAM podometni kabel. Tel. 25-426 dopoldne.
PRODAM eno leto staro motorno škropilnico Panonija. Alojz Kastelic, Ul. Dolenjskega odreda 6, Trebnje.
PRODAM pograd in prenosni TV Trt m. Tel. 25-354.
PRODAM demontažno mizarsko tračno žago. Tel. 81-560 Sevnica.
KANU PRODAM. Peric, tel. 21-501.
PRODAM 140 I dobre frankinje po 40 din liter, skupaj ali na malo. Maks Černelič, Zdole, Krško.
PRODAM traktorske gume 8x32. Anton Bevc, Češnice 23, Trebelno.
PRODAM 3000 kosov strešne opeke NOVI BEČAJ, stare 5 let , po polovični ceni. Drago Badovintjc, Gotna vas 39 E, Novo mesto.
NOVO DIRKALNO kolo (češki favorit) ugodno prodam. Dejan Kočar, Mestne njive 3, Novo mesto.
PRODAM dva zmaja, tip Konkord in Ikarus 800 aero. Informacije na telefon (068) 20-25 L
PRODAM brako prikolico in termoakumulacijsko peč (3 K W). Tement, Šegova 99, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kamp prikolico. Informacije na telefon 24-977 in 24-920.
PRODAM štiritonsko navadno harmoniko. Ogled zvečer. Ivan Jurak, Dol. Kamenca 33 a, Novo mesto.
PRODAM motor JAVA 350 ceni, moped TOMOS APN 4 in traktorsko i k oso na hidravlični pogon. Butkovič, Volčje 35, 68256 Sromlje.
VOLA, starega 4 leta, prodam. Za-vinek 16, Škocjan.
PRODAM 80 ovac jezersko-solčav-ske pasme. Telefon 58-316.
PRODAM hladilnik (80 1) in škropilnico Stihi. Marjeta Hočevar, Šma-lčja vas 40, Šentjernej.
PRODAM dve otroški posteljici z. jogijem. Zupančič, Levstikova 4. Novo mesto, telefon 22-403.
PRODAM tri kg metalik barve — kostanj, komplet (trdilec, razredčilo in končni lak). Franc Palčič, Dol. Straža 124.
PONY—EKSPRES prodam. Bihar, Glavni trg 1, Novo mesto, popoldne.
HARMONIKO Weltmeister (60-basno) prodam. Jože Rozman, Gor. Straža 163.
POROČNO OBLEKO s klobukom, številka 36, prodam. Informacije na telefon 20-267.
PRODAM telico, brejo 7 mesecev. Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto.
UGODNO PRODAM rabljeno ost-rešje 5x16 m, stiropor, 2-3 klasa in molzni stroj Belje. JožeŠkofljanc. Mrtvice 44, telefon 72-453.
UGODNO PRODAM prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (3481/84).
OHRANJENE stare citre prodam. Cena 4,5 M. Tel. 23-663.
PRODAM kozolec — toplar, zelo ugodno. Stane Kralj, Zagradec ob Krki, telefon (061) 786-021.
PRODAM prikolico za osebni avto, malo rabljeno. Slak, Velika Cikava 11, Novo mesto, popoldne.
PRODAM diaprojektor A 15 — 804 Iskra, nov, televizor Portabel, radio Iskra hi-fi stereo. Telefon 24-184.
KOLO na 12 prestav prodam. " Informacije dobite na telefon 22-351.
PRODAM prikolico za osebni avto tip 700. Eržen, Valvasorjeva 5, Trebnje.
PRODAM termoakumulacijsko peč (3 KW) in kunce bleak and tain. Telefon (068) 61-826.
PRODAM prednje nove gume za traktor (600 x 16). Ivan Bohte, Vinja vas 38 a, Novo mesto.
PRODAM zamrzovalno omaro, novo, Gorenje (240 I). Peter Ivančič, Cesta.herojev 62, Novo mesto, telefon 24-251.
PRODAM čoln Šport Beograd. Ban, Gubčeva 33, Novo mesto.
PEVSKO OZVOČENJE (100 W) prodani. Martin Nosan, Ratež 52, telefon dopoldne (068) 21-826 interna 349.
BARVNI TELEVIZOR prodam za 3,5 M. Telefon (068) 24-259,
PRODAM enobrazdni plug Batuje za Tomo Vinkovič. Telefon 71-487.
POSEST
PRODAM tri vinograde, primerne za vikend. Cena ugodna. Telefon (068) 61-500.
VIKEND v peti gradbeni fazi, z urejeno dokumentacijo, in približno 700 m2 sadovnjaka prodam. Plačilo možno delno tudi s kreditom. Šifra: „BELA KRAJINA".
PRODAM vikend zidanico z vinogradom naTrškigori, 100 mod Krkinega hrama. Možnost stalnega bivanja. Resni interesenti se lahko oglasijo na Trški gori v dnevih 22., 23. in 24. junija 1984 pri Barič.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Brežicah, Škvarčeva 17, prodamo najugodnejšemu ponudniku. Informacije in ogled možni vsako soboto popoldne in nedeljo tjopoldne ali po telefonu na naslov: Jože Vidmar, Borisa Kraigherja 21, Brežice, (068)61-026.
V Drganjih selih prodam večjo parcelo po ugodni ceni. Možnost gradnje. Ponudbe pod šifro: TAKOJ.
RAZNO
SPREJMEM upokojenko kot sostanovalko za delno pomoč ženski, ki je na invalidskem vozičku. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod šifro: „POMOČ".
Pri zahvali za IGNACA PERPARJA iz Repč 16 pri Trebnjem, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bila pomotčma izpuščena zahvala NOVO-LESU iz Trebnjega.
LOČEN, ne po svoji krivdi, želim spoznati žensko od 30 do 40 let, ki bi bila pripravljena živeti v Švici, kjer živim in delam. Samo resne ponudbe s sliko pošljite pod šifro: „V DVOJE JE LEPŠE".
VDOVEC, invalidski upokojenec Z lepo pokojnino, želim spoznati žensko od 60 do 65 let starosti, ki bi bila pripravljena živeti v Krškem. Imam krasno dvosobno stanovanje (spalnico, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico, vse opremljeno). Imam tudi vrt. Ni potrebno, da ima ženska kaj, važno je, da ima le pridne roke, saj bi samo kuhala in prala, to bi bilo vse. Le pridi in srečna boš! Naslov v upravi lista (3484/84).
MARIJA ILER, Medvedova 6, Ljubljana, prepovedujem Antonu-Bojan-cu z Male Cikave 4 prilaščanje in vožnjo preko moje njive, parcelna številka 2103/2.
EMIL BAJEC, Smolenja vas 71, Novo mesto, se opravičujem Antonu Bojancu z Male Cikave 4, Za izjavo, da je požrešen.
MARIJA PETRIČ, Dragomlja vas 22, Suhor' offozarjam tov. Katarino Škof, Dragomlja Vas 25, naj me pusti pri miru, sicer jo bom sodno preganjala.
_ JANKO PAPEŽ, Kolodvorska 47, Črnomelj, preklicujem žaljivke zoper Jožeta Žagarja, Partizanska pot 13 a, Črnomelj, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe.
ALBIN ŠOLN, C. P. B. 25, Brestanica, opozarjam Mirka OMERZUJA in ženo Vladimiro, roj. Šoln, naj si ne prilaščata stanovanjske hišofin naj ne zidata, dokler zapuščina za^pokojnim Vladimirjem Šolnom ni sodno končana.
JOŽE KOCJAN, Stopno 10, Škocjan, prepovedujem vsako hojo in vožnjo po mojem travniku v Podrin-ku, pare. štev. 2403. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANI GRABLOVEC iz Kukembe-
rka 9 za njen 83. rojstni dan želi vse najboljše in obilo zdravja sin Lojze z družino.
^OBVESTILA!
NE POZABITE na nadležni sneg, ki vam je padel s strehe in vam poškodoval pri objektu parkirani avto ali pa vam je onemogočil izvoz iz garaže! SNEGORRANE za vse vrste kritin vsam dobavi ali pa tudi montira Obrtna delavnica Dane MiŽGOJ, C. 4. julija 98, Krško, telefon (068) 71-637 od 20. do 22. ure, razen vikenda.
GASILSKO DRUŠTVO PREČNA priredi 23. junija veliko vrtni veselico z bogatim srečelovom, no katerem bo glavni dobitek vinska preša. Zabaval vas bo ansambel SAMORASTNIKI. Vljudno vabljeni!
JANEZU GORENCU iz Segonj 7 pri Škocjanu želimo ob njegovi 90-letnici obilo zdravja in še .veliko lepih in srečnih dni. Vsi njegovi.
8 tednov stare bele piščance za zakol ali nadaljnjo rejo bomo prodajali od 2. do 7. julija. Smarjeta 15. Šmarješke Toplice.
Kvalitetno polagam KERAMIKO na vašem domu. Cenjene ponudbe na telefon (068) 21-087! ■
PRODAJAMO jarkice HISEX. Je-rele, Brezovica 45, Šmarješke Toplice," telefon (068) 84-989.
KERAMIČNE PLOŠČICE polagamo kvalitetno in po zmernih cenah. Ponudbe pod šifro: KERAMIKA.
Vsa sreča je minila, ko vas, dragi ate, črna zemlja je pokrila.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož,' oče, dedek in pradedek
ALOJZ ZAGORC
Paha 2
Zahvaljujemo se vsem vaščanom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo tovarni zdravil Krka-tozd Biokemija, hotelu Grad Otočec, tovarni Iskri-tozd napajalnih naprav za podarjene cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: žena Pepca, sin Jože, hčerka Mici, Ani, Fani in Pepca z družinami
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila
ANA
BAJUK
iz Bršljina 59
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo REZKI KRAMARJEV! za vsestransko pomoč med boleznijo, ginekološkemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Sribarju in sestram, ki soji lajšali bolečine. Hvala proštu za lepo opravljeni obred in KS Bršljin. za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Petjevi
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, Ladi, zemlja je prekrila.
Le kje zdaj tvoje so roke, da še skrbele bi zame?
ZAHVALA
V 19. lefu starosti nas je tragično zapustil naš sin, brat in svak
LADI
FERKOLJ
iz Zavinka 10 pri Škocjanu
Zahvaljujemo se vsem. ki so mu skušali rešiti mlado življenje in vsem, ki so nam stali ob strani v žalostnih trenutkih. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mamica, brat Darko, sestra Mira z možem in ostalo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V soboto, ko se še ni bil naredil dan, je na delovnem mestu omahnil v prezgodnjo smrt naš ljubi mož, atek, brat in stric
TONE ŠETINC
iz Mihalovca 20
•
Veselil se je gasilskega praznika, a ga je prej pokosila kruta smrt. Sanjal je o življenju, a ga ni mogel izsanjati tako, kakor bi ga bil lahko živel.
Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko ljudi od blizu in daleč, s tiho žalostjo v srcih in s spoštovanjem so se poslovili od svojega sodelavca, človeka, dobrega soseda, prijatelja, znanca, borca za pravice, le da jih sam zase ni mogel izbojevati. Vsem hvala za tiho žalost in številne vence. Hvala sodelavcem iz tovarne „Djuro Salaj" v Krškem in njeni godbi na pihala. Hvala govornikoma, ki sta o Tonetu povedala tisto, kar je bilo o njem treba reči. Hvala dobrim sosedom Čančerje-vim, Volovčevim in drugim za njihovo nesebično pomoč. Bili so z nami, ko nam je bilo najhuje!
Žalujoči: žena Albinca, sin Roman, brat Franc z družino, sestra Zofija z družino in ostalo sorodstvo
Mihalovec, Gaberje, Dobova, Ljubljana, Maharovec
Ne, jaz nočem še umreti,
saj še sije zlato sonce,
saj mladost me drzna spremlja...
(S. Kosovel)
ZAHVALA
V 18. pomladi nas je tragično zapustil naš ljubi sin, brat, vnuk, nečak
LADI KUMP
s.	■	iz	Regerče vasi 55
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so pokojnemu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja regerškim mladincem, ki so počastili Ladijev spomin in mu prezgodnji grob postlali z belim cvetjem. Zahvaljujemo se tudi ZC Dolenjske DSSS, SGP Pionir TOZD MKI Novo mesto, IMV TOZD TA, obema govornikoma in kaplanu za globoko občutne besede pogrebnega obreda.
Neutolažljivi: vsi njegovi
Večerna zarja, zvezdic milijoni pozdrav naj poneso ti moj in mir noči naj nad tvoj grob se skloni in ti pove. da si povsod z menoj.
V S P O IH I N
24. junija bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni mož, dobri očka, sin in brat
JANEZ MRAVINEC
iz Drenovca pri Vinici
Pomlad je v najlepšem razcvetu, toda v naših srcih sta neizmerna bol in praznina ob spoznanju, da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga še zmeraj spominjate, n>u prižigate svečke ter obiskujete njegov mnogo prerani zadnji dom.
V tihi žalosti: žena Barbara, sin Robert, hčerkica Erika, mama, sestra in bratje z družinami
4
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 49. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, stara mama, sestra in teta
ŠTEFKA RAVBAR
iz Gumberka pri Otočcu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojni darovali vence in cvetje, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Matičevič, ter tov. Viniču za poslovilni govor. Hvala sodelavcem DO Krka — tozd Zdravila za pomoč in izrečeno sožalje ter sindikatu za podarjeni venec. Hvala župniktj,za opravljeni obred.
Žalujoči; mož Milan, hčerka Milena, vnukinja Iris, brat Franci, sestre Pepi, Vida in Martina z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 71, letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
FRANC KOVAČIČ
iz Kočevja .
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki Ste nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Hvala GRAMIZU, 1TASU-TOZD GOIP, INKOPU, AGROSERV1SU, Gasilskemu društvu Kočevje,' Društvu upokojencev in ostalim sorodnikom za podarjene vence in rože. Hvala tudi godbi in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Vera, hčerka Vika z družino, sinovi Stane, Janez, Franc in Milan z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zaradi posledic prometne nesreče se je izteklo življenje našega dragega moža, očeta in sina
ALOJZA RADEJA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo lovskim družinam, pokojnikovim sodelavcem in vsem, ki ste nas v teh težkih trenutkih tolažili in nam pomagali. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga boste z nami pogrešali.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 47. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena in mamica
ŠTEFKA SAJE
rojena NOVAK iz. Šentlovrenca
Najlepše se zahvaljujemo vaščanom za izkazano pomoč, osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, pevskima zboroma, župniku za opravljeni obred, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter družini Hazdovac za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Šentlovrenc, dne 11. junija 1984
ZAHVALA
V 74. letu'nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
JOŽE
KERIN
Vel. Mraševo
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani in se v tako lepem številu poslovili od pokojnika. Prisrčna hvala dr. Nemethu, kije ves čas pokojnikove bolezni stal pokojniku ob strani in mu lajšal bolečine. Hvala župniku za lepo opravljeni obred in tolažilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojniku poklonili vence in cvetje.
Žalujoči: žena Zofka, hčerka Karolina z družino, sinova Jože in Marjan z družinama
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom ter delovnim organizacijam, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojni poklonili cvetje in jo s toliko ljubeznijo in spoštovanjem spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevkam s Talčjega vrha in gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
rum ase* zahvala ^ f" V težkih trenutkih, ko nas je v 74. letu 11'' starosti zapustila naša draga mama		
MARIJA		\ "V'
ŠPRINGER		* **
Petrove		
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama
ANA
SKUBE
Adlešiči 18
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala DO IMV Črnomelj za podarjeni venec, organizaciji ZB NOV Adlešiči, pevskemu zboru Adlešiči, tov. Požekovi in tov. Cvitkoviču za ganljive poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako Velikem številu spremili k večnemu počitku.
Žalujoči: sin Nikolaj in ostalo sorodstvo
(AHVALA
Ob prezgodnji in nenadni smrti, ko nas je v 76. letu starosti-za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
ALOJZ LUŽAR
iz Krmelja •
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso.skrb in pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih dneh, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, govornikoma, dr. Moscatelliju, LD Šentjanž, DU, župniku za lepo opravljeni poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po tragični nesreči za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stari oče
IVAN PETAN
Turjaška ulica Č-4, Kočevje
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno Šolajevim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Ravno tako se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, ZZB, PD Kočevje, pevcem, godbi, gasilskim društvom, govornikom ter duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Olga, sin Hanzi, Zlatko in hčerka Jožica z družinama, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama
URŠKA NUČIČ
iz Osrečja 12 pri Škocjanu
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom in prijateijem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala celotnemu kolektivu IMV Šmarjeta za vence in darovano cvetje ter številen obisk pri pokojni. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože z družino
ANDREJ	HU
Med strokovnjake, ki po Dolenjskem, v okolici Novega mesta in še daleč od domačih krajev raziskujejo onesnaženost voda ter življenje pod vodno gladino, sodi komaj 24-letni Andrej Hudoklin iz Dolenjskih Toplic. Ko je nedavno tega že drugič sedel med dobitniki Krkinih nagrad, je dajal vtis skromnega, a pronicavega mladeniča ki ve, kaj hoče doseči. Kot da mu je na čelu zapisana nagnjenost k raziskovanju!
Že v dijaških letih si je Krkino nagrado prisluži! za raziskavo mlinov in jezov na Krki. tokrat pa je kot študent biologije prejel prvo nagrado za enoletno raziskavo podzemne favne v Tominčevem studencu pri vasi Podgozd blizu Dvora.
Je pa tudi v skupini strokovnjakov, ki raziskujejo onesnaženost izvirov v novomeški občini. Kot pravi sam, so se najdlje zadrževali okrog Stopič, kjer je stanje zelo kritično: „Tam je tipično kraško območje, tako da gnojnica kar prodira v podzemlje. Kadar pa se odpirajo brezna, delajo naravne jame, kar je v kraškem
svetu običajno, domačini taka brezna zasujejo z odpadki, včasih celo z mrhovino. Verjetno se vaščani ne zavedajo, kaj delajo. Morda tudi nimajo denarja, da bi gnojnice obzidali."
Andrej zdaj že dela kot biolog — pripravnik pri kliničnih raziskavah v institutu tovarne Krka. ki-.g a je tudi štipendirala, raziskuje pa vpliv stranskih učinkov zdraviI na živalih.
Že od malega ga je zanimalo vse, kar je neznano. Ukvarjal se je s planinarjenjem in alpi-nizmom, udejstvoval se je v dramatiki, hodil na raziskovalne -tabore, zadnja leta pa je eden | najbolj vnetih jamarjev.
„ Če še ne veste", je dejal, „so f top/iški jamarji med najbolj pri-jatelji v jamarskem klubu, kjer ♦ imam vso oporo in pomoč za I raziskovalno delo. V jamarstvu i je to možno le v skupini. Zdaj se T ponovno odpravljamo v Bosno, % kjer smo že na Grmeču razisko- v vali vodni sistem. Že 300 metrov smo prodrli v globino, ♦ ko nam je zmanjkalo potrebne opreme, zato smo se morati vrniti. V kratkem gremo ponovno na Grmeč in ne bomo odnehali. ”
Prav to se mi je za mladega raziskovalca Andreja zdela tipična lastnost: ne odnehati! Če pa se znanju, vztrajnosti in vnemi f pridruži še nagnjenje do spoznanja vsega neznanega, potem je mlad človek na najboljši poti, da postane pravi znanstvenik raziskovalec.
Andrejeva mama in oče sta I preprosta delavca. Morda jima je težko razumeti, kaj so Jizi- V kalno kemične lastnosti Javne in drugi izrazi, ki jih je njun sin J? Andrej naniza! v letošnji razi- Z skovalni nalogi. Zagotovo pa vesta, da je dober in pošten fant, ki stopa na težko, hkrati pa nehvaležno pot raziskovalca. Tu se uspehi ne pokažejo čez noč.
RIA BAČER
list z avtodomom IM V na poti na skrajno severitoTečko Evrope,
MED GASILCI SO TUDI ŽENSKE —.V Gasilskem društvu Trebnje imajo tudi močno žensko desetino, ki se je doslej na več tekmovanjih dobro izkazala. Seveda ni smela manjkati tudi na paradi ob stoletnici društva. (Foto: J. S.)
Rovan najboljši
Tekmovali sekači, prvič pa tudi šoferji
RIBNICA — Na nedavnem proizvodnem tekmovanju gozdarjevi' območja GQ Kočevje je sodelovalo 5 ekip in 22 posameznikov.
Med ekipami je zmagal Jelenov žleb s 1.858.5 točke, 2. Rog 1.605,5, 3. TOK 1.573,5, 4. Velike Lašče, 5. Draga.
Med posamezniki — sekači je bil daleč najboljši vačkratni zmagovalec Ivan Rovan (Jel. žleb)"— 698 točk, 2. Ivo Dražetič (Draga) 584,5, 3. Branko Rovan (TOK) 584, 4. Anton Ivančič (JŽ) 583,5, 5. Mijo Jurič (JŽ) 577, 6. Ilija Rupčič (Rog) 565,5 itd. Teh šest tekmovalcev se je uvrstilo tudi na republiško prvenstvo.
Letos je bilo prvič tekmovanje šoferjev v zlaganju v piramide in raztovarjanju desk. Najboljša sta bila Ivo Jolič in Emerik Zansky (oba tozd Transport—Gradnje), ki sta se uvrstila tudi na republiško prvenstvo.
Stoletnico popestrili s parado
S parado zaključili praznovanja 100-letnjce gasilskega društva Trebnje — Slav-nostni govornik je bil Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve
TREBNJE —S sobotno slavnostno akademijo in nedeljsko parado gasilcev je bilo končano praznovanje 100-letnice Gasilskega društva Trebnje. Praznik gasilcev je tako minil, pred njimi pa so zdaj nove naloge.
Slavnostni govornik na nedeljski paradi je bil Tomaž Ertl, republiški
Tomaž Ertl: Gasilci so močan dejavnik v procesu krepitve protipožarne varnosti in družbene samozaščite kot celote.
sekretar za notranje zadeve. V svojem govoru je poudaril, da so bili gasilci močan dejavnik v prebujanju narodnostne zavesti, v vseh človekoljub-
Jam dovolj, jamarjev premalo
_____V	Beli	krajini	čaka	na	raziskave	še	okrog	60	podzemnih	jam
ČRNOMELJ — 19 let je tega, kar D v Črnomlju ustanovili ..Belokra-jski jamarski klub", a je malo takih, j vedo zanj in za njegovo delo, čeprav o njegovi člani v tem času raziskali in 'ripravili popolno dokumentacijo 224 im v Beli krajine „Res je, da smo premalo storili za opularizacijo te dejavnosti," prizna-a Damjan Gregorič, predsednik klu-ra in že 11 let njegov član. „Zato imamo edaj težave s člani, saj nas je premal-Klub šteje okrog 20 jamarjev, v lavnem so starejši, zato jih na akcijo uide navadno po 5. Največ potencial-lih jamarjev je seveda v osemletki, a je lelo z njimi preveč tvegano, saj so jrezna globoka poprečno po 30, 40 netrov. „Od 30 mladih, ki se odločijo a jamarstvo, ostane eden, kajti delo je aporno in resno, natančno in nevarn-i,” pravi Gregorič.
Kljub kadrovskim težavam so lani aziskali 10 jam, letos pa jih nameravajo prav toliko, a se ne zadovoljijo le . podatki, ki jih zahteva jamski ka-aster, ampak odkrivajo tudi zgodovino jam, pomembnih med NOB. Vse o delo opravljajo kljub zastareli opre-i, ki sojo v glavnem naredili člani sa-
DVANAJST EKIP NA MAVSARJEVEM MEMORIALU
ZDOLE — Domači Partizan je red dnevi pripravil 3. tradicionalni ogometni turnir za memorial Petra 4avsarja_ Med 12. ekipami je zmagala hujska iz Ljubljane, 2. je bila Kopriv-lica, 3. garnizon Cerklje, 4. pa krški 'afTe bar Vrija. Največ zadetkov (4) ta dosegla Marčeta iz garnizona erklje in Vrija iz Krškega.
ŽIVŽAV ZA 5000 OTROK
NOVO MESTO — Občinska veza DPM pripravlja na dan za-Ijučka šolskega leta,.22. junija, ob 7. uri na Stadionu bratstva in notnosti veliko živžav veselico za >lske in predšolske otroke. V za-avnem programu bodo nastopili troci novomeških vrtcev, pionirji movnih šol, taborniki, modelarji, isilci, radioamaterji in drugi. Vsi roci bodo lahko sodelovali v na-radnih šaljivih igrah:' Gost prire-itve bo Mateja Koležnik. Za je-ičo, pijačo in sladkanje bodo oskrbeli ob stojnicah iz Šolskega rstinskega centra. Na prireditev • vabljeni vsi otroci, tudi iz drugih >1. Otroci, pripeljite svoje starše prinesite s seboj holahop obroče!
mi, prve svetilke in čelade pa jim je dal celo rudnik Kanižarica. Da morajo opremo posodobiti, pove že podatek, da so skoraj vsi jamarji — razen njih
Damjan Gregorič: „Belokranjske podzemne jame, ki so lahkš dostopne, so izropane«”
— nadomestili plezanje po lestvi s planinskim plezanjem po vrveh, njih pa nabava te opreme še čaka.
„Tudi lastnega prostora nimamo,
ANIMATORJI NA LOKI!
Člani Glasbene' zadruge ob podpori OK ZSMS in ZKO nadaljujejo s kakovostnimi in svežimi glasbenimi prireditvami. Tako bodo ta petek, 22. junija, izpeljali potezo, ki ni uspela še nikomur v Sloveniji: imeli bodo v gosteh eno najpriljubljenejših jugoslovanskih poprockovskih skupin sploh, zagrebške Animatorje. Ker jeza nastop skupine že izjemno zanimanje, velja priti pravočasno in si na vrtu gostišča na Loki zagotoviti sedeže. Pričetek koncerta ob 20.
BRUDAR RAZSTAVLJAL
KOČEVJE — V avli Šeškovega doma v Kočevju je od 13. do 15. junija razstavljal 23 svojih novejših del domači slikar Ivan Brudar-Zan. Na slikah je upodobil predvsem Kočevje, Rinžo, Rudniško jezero, Kolpo in Koipsko dolino. Poleg domačinov so si razstavo ogledale tudi skupine šolarjev iz drugih krajev, ki ob zaključku šolskega leta obiskujejo Kočevje in Šeškov dom, kjer je leta 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Med obiskovalci so bili tudi prosvetni delavci iz pobratene Doline pri Trstu, ki so 15. junija obiskali Kočevje, izvedli v Šeškovem domu kulturni program, si ogledali tovarno Melamin in se srečali z domačimi prosvetnimi delavci.
tako da vso opremo z dokumentacijo, ki vsebuje veliko pomembnih podatkov, hkrani kar tajnik doma,” potoži Damjan. „ln celo vitrina, v kateri smo predstavili svoje delo, je izginila neznano kam.”
Prihodnje leto bo slavil klub dve desetletji obstoja, ki bosta morda za
• Največja jama, ki so jo doslej odkrili belokranjski jamarji v Beli krajini, je Kaščica pri Zapudju nad Dragatušem, ki je globoka 116 metrov, ima 70 metrov globoko brezno ter 400 metrov dolg rov. Bogata je z zavesami, do 2 metra dolgimi kapniki, ima kapelo iz sige ter 20 krat 30 metrov veliko dvorano.
jamarje prelomni, kajti obetajo si, da bodo pomladili članstvo, izdali pa bodo tudi brošuro o belokranjskem krasu, pripravili razstavo in predavanje z diapozitivi.
B. M.
I. srečanje vaških harmonikarjev
Izkupiček nedeljske prireditve v Kostanjku bodo porabili za vaški ____________dom ______________
KOSTANJEK — V krajevni skup-nostiZdole je vaški odbor v Kostanjku med najprizadevnejšimi. Krajevna skupnost ni mogla izdatneje pomagati, zato so vaščani Kostanjka začeli gradnjo vaškega doma z odkupno postajo mleka skoraj izključno z lastnim denarjem in udarniškim delom. Pripravili so več uspešnih, pravih kmečkih veselic in čisti izkupiček porabili za dom, ki so ga zgradili do 3. gradbene faze. Radi bi ga dokončali še letos. Morda bo k temu cilju kaj prispevalo tudi 1. srečanje vaških harmonikarjev v Kostanjku, ki bo v nedeljo, 24. junija, ob 14. uri pri domu. Tudi tokrat namreč nameravajo porabiti izkupiček prireditve, ki naj bi postala tradicionalna, le za dom v Kostanjku. V primeru slabega vremena bo srečanje prihodnjo nedeljo.
Prijavijo se lahko harmonikarji, ki igrajo klavirsko ali diatonično harmoniko, pri čemer ni pomembna starost udeležencev. Prijave sprejemata Vida Ban iz občinske izobraževalne skupnosti inMarica Živič iz M—Agro1-kombirtS© Krško/najpozneje pa se lahko prijavite vaškemu odboru v Kostanjku na dan I. srečanja vaških harmonikarjev, in sicer najpozneje do 12. .ure.,.. ,i«
nih akcijah. Družbene, družabne, športne in kulturno-prosvetne dejavnosti gasilskih društev pa so imele in še imajo pomemben delež pri duhovnem in materialnem napredku mnogih slovenskih krajev in vdsi. Ob tem seveda ne gre pozabiti na njihovo pomembno vlogo v sistemu požarne varnosti in družbene samozaščite sploh. V gasilskih društvih po Sloveniji je danes 97 tisoč članov, kar polovica mlajših od 27 let, med njimi je tudi
Starka lipa
V Straži pri Šentrupertu raste 400 let stara ____________lipa___________
STRAŽA — Lipa je simbol slovanstva. Včasih so se pod njo zbirali vaški očaki in modrovali o skrivnostih življenja. Zdaj lip po vaseh skoraj ni več, če pa so, se vaščani ne zbirajo več pod njimi. Sodobni čas je ukinil tudi to lepo navado.
Ali je povsod tako? V Straži pri Šentrupertu, pri Vidmarjevih, raste pred hišo lipa velikanka. Z obsežnim deblom, bogato krošnjo, takoj vzbudi pozornost. Pri Vidmarjevih sta bili doma samo teta Jožefa Tomšič in srednješolka Nataša Vidmar. Vedeli sta povedati.
LIPA VELIKANKA — Obsežno deblo lipe skoraj zakrije avtomobil, pod krošnjo drevesa pa je tudi v najbolj vročih dneh prijetna senca.
da je lipa 25 metrov visoka, obseg debla je domala štiri metre, stara pa naj bi bila 400 let. Tako menda piše v knjigah! A to je samo stara družinska legenda, natančno starost lipe bi morali ugotoviti strokovnjaki. Povedali sta, da pod lipo še radi posedijo, zlasti poleti, tudi cvetje za lipov čaj dobijo z nje. Vendar pa okoli lipe ni več tako živahno kot včasih, koje bila vhiši še gostilna.
J. S.
veliko pionirjev. Gasilci pripravljajo številne akcije na področju preventive, hkrati pa razvijajo in spodbujajo vrednote, kot so delavnost, požrtvovalnost in tovarištvo. Da nam je ta armada gasilcev še kako potrebna, kažejo tudi številke o požarih in škodi, ki jo povzročijo. Vsako leto je v Sloveniji precej požarov, škode pa je več kot za novo milijardo dinarjev. Vse to. kaže, da splošna varnostna kultura še ni dosegla pričakovane ravni. Zato bo potrebno še več akcij predvsem na področju preventive, kjer bodo še naprej nosilci delovanja prav gasilci.
Na paradi so bila podeljena tudi priznanja in odlikovanja številnim gasilcem posameznikom, ki so doslej pri delu pokazali največ in veliko naredili tudi za vzgojo mladih.
J. SIMČIČ
RALLY IN . HARMONIKARJI
STUDENEC — Avto-moto društvo Sevnica in tukajšnja sekcija prirejata v nedeljo avto rally na cesti od Impoljce do Studenca. Tokrat bo ta prireditev že tretjič. Tekmovalci vozijo na asfaltni cesti na čas, na kraju pa je še spretnostna vožnja. Start bo na Impoljci ob 9. uri, do te ure se lahko tudi še prijavite. Popoldne bo na Studencu veselo. ZKO sevniške občine in študentsko kulturno društvo prirejata ob 15. uri tradicionalno srečanje harmonikarjev.
Edina stalno naseljena hiša v Ostrižu sodi v metliško občino, ostala vas v ozaljsko
OSTR1Ž — Meja med Slovenijo in Hrvaško poteka v Ostrižu, vasici nad Radovico, tako, da ena hiša še sodi v metliško občino, ostale pa v sosednjo ozeljsko. In prav ta hiša je edina stalno naseljena v vasi. ..Ljudje so Ostriž zapustili, kakšnih pet hiš so spremenili v vikende, kamor prihajajo občasn-o," je povedal 22-letni Ilija Kordič, ki živi z mamo in sestro v veliki in trdni hiši, ki nosi številko 5.
Ilija je v Novem mestu končal gostinsko-šolo, a je ostal doma, da je tako vsaj ena moška roka pri hiši. „Oče že dolgo dela v Nemčiji, brat živi v Zagrebu, sestra pa se vsak dan vozi na delo v Metliko. Imamo kakšnih 5 hektarjev zemlje
Ilija Kordič: „V Ostrižu je stalno naseljena samo še naša hiša.”
in je treba to obdelati. Tukaj v hribih zemlja ni kaj prida, za koruzo in krompir; največ pa se ukvarjamo z vinogradništvom, grozdje dajemo metliški Vinski kleti.” Najbližja vas je Kast, kjer imajo trgovino in pošto, daleč pa ni tudi Radoviča, kjer je prav ta ko trgovina. Tudi avtobusne zveze z Metlike in Novim mestom so dokaj-dobre, kajti iz okoliških žumbe-rških vasi se precej ljudi vozi na delo v ti mesti.
„Jaz bom kar ostal v Ostrižu; meni je tukaj lepo, sicer pa nekdo mora ostati doma. Sestra se bo kmalu poročila in se bo preselila v Metliko. Kaj vem, morda bomo potem, ko se bo oče vrnil iz Nemčije, tukaj odprli gostilno. Na lepem kraju smo, cesta je asfaltna, mir je tukaj v Gorjancih in lep razgled po Beli krajini in Žumbe-rku. Bomo videli..."
Z avtodomom na Nordkapp
Novinarja Dolenjskega lista potujeta na najsevernej-šo točko evropske celine — Preskus avtodoma IMV
NOVO MESTO — Konec prejšnjega tedna sta novinarja Dolenjskega lista Anton Jakše in Milan Markelj odpotovala na dolgo pot proti najsevernejši točki evropske celine Severnem rtu oziroma Nordkappu. Na pot sta odšla z avtodomom, ki ga;je za nekaj tednov odstopila IMV, da bo tako tudi na ta način testirala svoj prototipni izdelek. Razumevanje za odpravo je pokazalo tudi nekaj drugih delovnih organizacij, ki so nudile pomoč; PIONIR, NOVOTEKS, LABOD, BETI KOLINSKA na Mirni.
Uredništvo Dolenjskega lista pošilja svoja novinarja na daljni sever predvsem z namenom, da bosta šla po svetu odprtih oči, naostrenih peres in na „strel” pripravljenih fotografskih kamer, se pravi, da bosta napisala kaj zanimivega za najširši krog bralcev Dolenjskega lista.
Mala novomeška odprava na Nordkapp bo na poti prešla veliko mej, okoli 15 takih s cariniki in zapornicami, a tudi takih, kijih
ni videti, pa vendar so. Prva je meja med domovino in tujino, kjer se kot najbudnejši carinik oglasi srce in jo je zaradi tega težko prestopiti, pa če so siceršnje odredbe in depozit in ostalo še tako nepriljudni.
Visoko na severu, na cestah ob slikovitih norveških fjordih, bosta novinarja prevozila severni tačaj-nik, nevidno mejo, onkraj katere se noč in dan obnašata po svoje in se ne izmenjujeta v harmoniji kot doma. Še višje na severu bo avtodom prevozil drevesno mejo, onkraj katere so podnebne'razmere že tako trde, da drevje ne more uspevati in se samo skromno grmičevje in drugo nezahtevno rastlinstvo prebija skozi življenje. Potem bo prišla še meja stalno zamrznjenih tal in čisto na koncu se bo s Severnega rta odprl pogled na mejo večnega ledu.
Kar bosta naša novinarja zanimivega videla, slišala, zvedela, doživela, zaužila in pretrpela, boste lahko čez čas brali v ..Dolenjcu”.
TIK PRED STARTOM —