SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Leto VIII. BUENOS AIRES, 1. MAJA 1937 Štev. 17. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Delavski praznik V nekoliko boljših razmerah nego prejšnjo dolgo vrsto let, ko je svetovna gospodarska kriza hudo pritskala v vseh državah, praznuje danes delavstvo vseh dežel svoj letošnji praznik 1. maj. Po bridkem trpljenju, ko so milijoni družin radi brezposelnosti prenašali najhujšo bedo, izgleda sedaj, da je svetovno gospdarstvo prebolelo eno največjih kriz, kar jih pomni zgodovina, ter da nastopajo boljši časi. Tudi če kriza popolnoma mine in se umakne novi dobi blagostanja,, spomin nanjo ne bo izginil, saj je zarisala globoke in neizbrisne gube v čela mater in očetov, ki niso i-meli niti tol'iko, da bi otroke nasitili ter je zapustila sel'dove v zrali-ljanem zdravju milijonov mladih ljudi, ki so doraščali v Časih naj-bridkejšega pomanjkanja. In če nastopi nova prosperiteta, bo stal ne sam ospomin na krizo, marveč tudi na.uk, ki nam ga je prinesla. Videl'i smo, kako so na eni stranii uničevali ogromne količine žita in drugih živil, in kako so na drugi strani milij'oni gladovali; spoznali smo, da je gospodarski u-stroj sveta, ki je človeštvu v zadnjih sto letih pomagal, da je napredovalo z orjaškimi koraki, danes že preveč ranljiv ter da povzroča vsako neravnovesje med proizvodnjo in porabo težke in vsak krat delj časa trajajoče krize. In menda še nikoli tako, kakor v zadnjih letih, se je pokazala krivičnost današnjega socialnega nereda v kričečih in v nebo vpijočih kontrastih med črno bedo najširših plasti ljudstva razkošjem malega števila gospodarskih mogotcev. Kriza je povzročila, da so se mogočno okrepile vrste onih, ki stremijo po boljši in pravičnejši socialni uredbi, ki naj vsakemu članu človeške družbe zagotovi človeka dostojno življenje. Dobrin je na. svetu dovolj za vse ljudi in vseh možnosti proizvodnje svet še dolgo ne bo izrabil. Le porazdelitev dobrin je krivična in nespametna. Ali ni bila to tragična komedija, da so velike množice morale stradati, ker je bilo na svetu preveč žita? Da so milijoni morali hoditi bosi in razcapani, ker so industrijski mogoč-niki vrgli delavstvo na cesto ter so razlagali, da je to potrebno, ker je obuvala, oblek in drugih stvari preveč na svetu? Stroške takšnih velikih in tragičnih zablod človeške družbe mora plačevati proletarijait, delavski in uradniški; in plačevati jih mora s svojo krvjo, s svojim zdravjem, s svojimi telesi, katera hirajo in propadajo v dobah pomanjkanja, ki jih prinašajo krize. Zato je seveda med delavskimi in uradniškimi sloji težnja po preureditvi človeške družbe najbolj živa, najbolj močna. A kako to preureditev doseči, kako jo izsiliti? Cela vrsta gibanj in strank od fantastičnih Towsen-dovih načrtov pa do teknokracije ameriških inženerjev," od zmernega krščanskega socializma, ki hoče rešiti • človeštvo .vseh nadlog z uve-Ijavljenjem Kristusovih načel o ljubezni do bližnjega, pa do Troc-kijeve četrte internacionale, ki misli, da se bodo narodi rešili vseh teža,v, če se svet okoplje v krvi sve* Grozote vojne v Euzkadiju ŠPANSKI REVOLUCIONARCI SO S POMOČJO LETAL UNIČILI BA SKIŠKO MESTO GUERNICO TER POMORILI TRETJINO NEOBORO ŽENEGA PREBIVALSTVA — OG ORČENI PROTESTI VSEGA SVETA PROTI TAKŠNEMU NAČINU VOJSKOVANJA — POLOŽAJ PRI BILBAU IN DRUGOD. Revolucionarna vojska, ki operira pod vodstvom generala Mola v Euskadiju, kakor imenujejo Baski svojo deželo, je po prvem uspešnem ofenzivnem pohodu naletela na velike ovire, ki so jo več tednov drža,-le na enem in istem mestu;; ljudstvo se je bilo oborožilo, da brani svojo svobodo pred fašističnimi generali (Baski so šele pred nedavnim dobili avtonomijo, za katero so se borile cele generacije, pa so prepričani, da jo zgube, če v deželi zavla-i dajo revolucionarji, katerih voditelji so že večkrat izjavili, da, so proti slehrenemu avtonomističnemu gibanju v Španiji) in tudi narava, nevihte in snežni zameti, so revolucionarni zavirali pot tako, da so Mola in člani njegovega, generalnega štaba postajali že nestrpni. Mudi se jim, da bi zavojevali Euska-di, ker je dežela bogata na rudah inpremogu ter imai tudi nekatere velike tovarne za izdelovanje orožja in municije. Nekatere časopisne vesti so zagotavljale, da je Mola objavil proglas, ki da so ga letala metala na baskiške naselbine, v katerem je grozil, da bo Euskadi spremenil v kup ruševin, če se bo ljudstvo upiralo ter oviralo pohod revolucionarcev. Dogodki v krajini Baskov Ker se v sedanji španski državljanski vojni ne bije boj samo s puškami, topovi in drugim vojnim orožjem, marveč tudi s razširjanjem najrazličnejših izmišljenih vesti, ki morejo nasprotniku škodovati, se one novice tankovestnejšim ljudem niso zdel'e verjetne. V ponedeljke pa se je dogodilo nekaj staršega, po čemer smemo sklepati, da vest ni bila izmišljena: general Mola je začel izvajati grožnjo. Več sto letal je tri ure zaporedoma bombardiralo zgodovinsko baskiško mestece Guernico, pomorilo več ko tretjino njegovih prebival'cev ter naselbini popolnoma uničilo. Vsi poročevalci opisujejo to bombardiranje kot nekaj strahovitega in širijo se vesti, da so razdejanje «>c' tovne revolucije — vse te stranke, ki ^ tudi med seboj bijejo in ko-1 jejo, stremijo po enem in istem cilju: odpraviti socialne krivice in prineti človeštvu boljše čase. Mi, kot izseljenci, nismo poklicani, da pri teh bojih sodelujemo; premalo nas je in v tuji hiši živimo. iKot delavci pa smo dolžni sodelovati vzajemno s sotrpini vseh drugih narodnosti pri nestrankarskih strokovnih delavskih gibanjih, katerih namen je boriti se, tudi v oBstoječih družabnih razmerah, proti kapitalističnemu izrabljanju človeka. Delavski praznik 1. maja jo praznik delavske solidarnosti in zato se tudi mi z vsem srcem pridružujemo današnjim proslavam. mesteca oderdlili pravzaprav nem* ški vojaški strokovnjaki, ki da imajo veliko besedo v generalnem štabu poveljnika Mol'e; da so pri bombardiranju sodelovala v velikem številu nemška letala ter da je bil pravzaprav t,o nekak eksperiment nemškega vojnega letalstva, ki naj bi izvedencem iz "rajha" pokazal, kakšen uspeh morejo imeti moderna, uničevalna vojna sredstva. Razdejanje Guernice Čujmo, kako opisuje dogodke kanonik Onaindia iz Valladolida, ki je v Biarritzu, na poti v Rim, sprejel francoske novinarje: "Jaz sem eden izmed onih redkih prič", je dejal kanonik, "ki so še ostale žive po grozovitem zločinu, katerega so izvršili nad Guernico letalci, ki so v službi revolucionarcev. Onega popoldne, ko so razdejali Guernico, sem se slučajno mudil v tem ¡svetem mestu Baskov, ker sem bil na poti ,v Marquino, odkoder sem hotel spraviti svojo mater in svojo sestro, da ne bosta v preveliki bližini fi-onte. "Bil sem baš na poti, približno poldrug kilometer daleč od Guernice, ko se je ob 5. popoldne začelo obstreljevanje. Neko nacionalistično brzo l'etalo je priletelo nad mesto in sledili so mu drugi trije avioni. Ti avioni so leteli prav nizko so s strojnicami streljal ina ljudi, ki so se nahajali na ulicah. (V ponedeljek, ko so se izvršili dogodki, o katerih pripoveduje omenjeni katoliški svečenik, je bil v Guernici semenj in je bilo zaradi tega zbranih v mestecu prav mnogo ljudi.) Prvim letalom je sledilo sedem ve-liih trimotornih obstreljevalnih letal, ki so spustila na mesto bombe običajne velikosti, dočim se je na obzorju pojavilo šest drugih a.vio-nov istega tipa. Ti avioni so vrgli an mestece vžigalne bombe. Uničevalno delo so nadaljevala nova letala, ki so prihajala ena za drugimi, medtem pa so lažji avioni krožili ndulicamiin streljali iz strojnic na ljudi. "Guernico obdajajo hribi in ljudstvo je bežalo tja, da bi se skrilo v gozdove. Letala, so krenil'a za ljudmi ter jih kosila s svojimi strojnicami. Jaz sem zapustil avto, v katerem sem se vozil,' ter sem se skril pod neki most v vodo, kjer sem ostal več ko poldrugo uro. Avto so letala uničila. "Pozneje sem šel v Guernico in sem videl', da je mesto gorelo na vseh koncih in krajih. Nikoli ne bom pozabil prizorov, ki sem jih tam .videl. Po ulicah so ležala razmesarjena trupla starčkov, žensk in otrok. Drevesa úk ulicah so bila okrvavljena in prav tako zidovi hiš. Povsod je bilo vse v krvi. "Ko so reševalci prišli do bolnišnice, so ugotovili, da so vsi bolniki živi zgoreli v posteljah. Več ko 1000 oseb je bilo ubitih v Guernici. Hiša. mestnega sveta in cerkev Sv, Marije sta ostali pokonci, ker se nahajata na nekem griču daleč od mestnega središča. Edina vojaška objekta, ki ju je bilo mogoče izslediti v malem mestu — vojašnica in tvornica orožja — sta ostala nepoškodovana. Jasno je, da so letalci hoteli poklati prebivalstvo ter uničiti naselbino". Takšna in podobna, so poročila o razdejanju Guernice, ki je izzvalo val ogorčenja tudi pri takih listih, posebno katoliških, ki so doslej sim patizirali z uporniki. S prav posebnim zgražanjem piše o tem londonski tisk, izražajoč pri tem čuvsto-vanje angleške javnosti. V londonskem parlamentu so razni opozicijski poslanci interpelirali vlado, ali bo mirno gledala, kako revolucio-narci s pomočjo tujih čet in letala cev, koljejo civilno prebivalstvo Španiji. Situacija v Bilbau Revolucionarna vojska prodira proti glavnemu mestu Euskadija, proti Bilbaou, velikemu industrijskemu središču, ki je sedaj preni-trpano z ljudmi, ker so se vanj zatekli mnogi begunci iz krajev, katere so že zasedli ali jih pa ogrožajo revolucionarci. Euskadijska vlada se boji, da bi revolucionarci ne ponovili tudi na Bilbaom ono, kar so storili z Guernico, pa se je ra.di tega obrnila na Francijo, Anglijo in drugam s prošnjo, naj bi druge države pomagale izpraznita iz Bilbaoa civilno prebivalstvo, predvsem ženske, otroke in starčke. Iz Londona in Pariza so baje že odgovorili, da bodo v tem pogledu radi pomagali. Drugače pa je položaj v Bilbau nekolko boljši, kar se prehrane tiče, ker je vkljub blokadi, ki jo je proglasil general Franco, prišlo v pristanišče več angleških ladij, nan tovorjenih z živili. Uporniške kri-žarke so sicer skušale pamike nadlegovati, vendar pa radi intervencije angleških vojnih ladij niso mogle opraviti. Do španskih teritori" jalnih voda so parnike spremljal'e angleške vojne ladje, v španske vode se pa revoluciqnarne križarke ni§o upale, ker so bile tam že izpostavljene strelom iz baskiških topov. Franco je londonski .vladi poslal jezen protest in je tudi nekaj grozil, a so mu iz Londona sporočili, da bodo na odprtem morju vedno ščitili svojo trgovinsko morna-ricb. Na drugih frontah je položaj nespremenjen. Pri Madriu se še vedno bijejo za posamezne postojanke in strelske jarke in revolucionarno to-pničarstvo redoma vsak dan obstreljuje mesto, najbrž iz jeze, ker revolucionarna vojska naprej ne more. Valencianska, .vlada je razpustila RAZNE VESTI V Španiji, v onem delu, ki je zaseden po revolucionarjih, se sedaj mudi buenosaireški odposlanec msgr. Gustavo Franceschi. Nesel je tja nabrane prispevke za obnovo in popravila 200 cáíkva, ki so bile poškodovane ali po-rušftjie. V pogovoru z dopisnikom Uni_ ted Press se je izrazil, da se čuti jako zadovoljenga, ker je našel V- teh krajih red in harmonijo med prebival, stvom. 14 rudarjev je izgubilo življenje v rudniku Ferdinand pri Plznu, na Ceš. kem, ker se je zasul eden izmed rovov. Jfovi angleški zastopnik. v osebi Ericha Phippsa, je v soboto prispel y Pariz, kjer bo prevzel posle angleške, ga poslaništva v Franciji. Voditelj angleških laboristov Lans-bury, ki je pred dnevi posetil Hitlerja v Berlinu in bil zelo zadovoljen z uspehom razgovora, je izjavil novinar, jem, da namerava obiskati tudi (Musso. linija. Mussolini in nemški general Goe-ring sta se v ponedeljek sestala v pa. lači Venecia ter se črez eno uro pogo* varjala o španskih zadevah. Zunanji minister baron von Neurath pa obišče Mussolinija 3. maja. V(eč pilotov je izgujbilo» življenja, ko je padel pri Potsdamu vojaški a-vion in se razbil. Ingrido Wiengr<'en, hčerko para. guayskega ministra na Dunaju, so našli v avtu ustreljeno. Policija je zaslišala že več oseb, toda do sedaj morilca še ni mogla izslediti. Madridska policija je aretirala 19 oseb, ki so vohunile v prid Francu. Voditeljica te špijonaše je bila neka lepa umetnica, katere ime pa policija drži še tajno. OKLOPNICA "ESPAÑA" SE POTOPILA Pri Cabo Mayor je vladni avión bombardiral in potopil revolucionarno oklopnico "ESPAÑA". Del posadke se je rešilo na križairko "Velazco". - EKSPLOZIJA V RUDNIKU V rudniku za premog, v grand Mambourgu v Belgiji, se je vžgal plin radi česar nastaal strašna eksplozija, ki je povzročila smrt ve-čih delavcev. Mnogo pa je bilo tu-< di ranjenih. STAVKA BANČNIH USLUŽBENCEV PROPADLA Bančni uslužbenci v Glasgowu so šli v stavko, katera pa je radi stav-kolomcev popolnoma propadla. S PADALOM SE JE REŠIL Znani francoski letalec Raimond Delmonte, ki mu je motor eksplodiral, ko je letel nad Istre, se je s padalom rešil. madridski vojni svet in nekoliko normalizirala razmere s tem, da bodo dlbičanje posle vodili! civilisti, dočim ostane general Miaja vrhovni poveljnik ljudske vojske na osrednji fronti. BERAČ POLN DENARJA Policija je v sredo popoldne aretirala na križišču ulic Chacabuco in Independencia 391etnega Juana Varo, ker je beračil. Policaj ga je peljal na komisarijo, kjer so ga pre* iskali in našli pri njem nič manj kakor 748 pesov. Tako lenuhi odjedajo kruh res potrebnim. PREPREČEN ATENTAT NA PODGUVERNERJA V SALTI Pri vhodu v hišo podguvernerja Salte Alberta Rovalettija, je bila najdena velika eksplozivna bomba. Postavljena, je bila tja gotov z namenom, da bo eksplodirala v tre-notku, ko bi kolo avta zadelo ob njo. Policija pravi, da ji je znano, da se je pripravljal atentat na guvernerja Patrona Costo in podguvernerja Rovalettija ter vodi v tem pravcu že štirinajst dni poizvedbe. Do sedaj je policija aretirala nekega Joseja Juareza, na katerega sta,-novanju je našla razne priprave za izdelovanje bomb, in dr. Navarre* teja, ki je po mnenju policije tudi zapleten v to zadevo. GRDA IN NEVARNA NAVADA Zelo grdo navado imajo tukajšnji otroci in dostikrat tudi odrasli, da se igrajo z žoko na ulici, kar je že večkrat povzročilo hudo nesrečo. Tako se je zgodilo tudi v sredo dopoldne, ko so se otroci igrali na ulici Tucuman, višina 3 635. Žogo, katera, je skočila do srede ulice, je hotel 10 letni Armando Micedolo pobrati, da je ne bi stri kamijon, ki je ravno prihajal po ulici, kolo pa je nesrečnega fantiča zgrabilo in ga tako stisnilo, da je ostal' na mestu mrtev. BOJ POLICAJEV S SUM-LJIVCEM Policaja-kolesarja Francisco Domínguez in Miguel Grosso sta se v sredo nekaj po 9. uri peljala po u-lici San Eduardo. Na višini Granaderos in Gavilan sta opazila dva sumljiva človeka, ki sta oprezal'a okrog oken in vrat. Kmalu sta tudi sumljivca opazila, da prihajata moža postave, in sta, jo pobrisala po Restavrant - Parilla I In pivo za družine (familiar) FI0RDELU 1 »Pripravno za bankete — Pose-' |ben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. SAN MARTIN 2688 Ü. T. 59-1656 Reklamo» c^na . J A^3E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Bnenoa Aires IZKUŠENA BABICA ANACHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Ravvson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 r. T. 38 Mayo S18S ujlijfi Granaderos. Policaja pa se veda za njima. Kmalu sta ju dohitela ter zahtevala, da, se legitimirata. Oba zlikovca pa sta tedaj skočila med drevesa v temo ter pričela streljati na policaja, ki sta tudi zagrabila za orožje. Streljanje je trajalo nekaj minut. Ko je ponehalo, je 1'ežal eden od napadalcev na, tleh, drugi pa se je v temi zgubil. Ranjen je bil tudi policaj Domínguez. Oba ranjenca so spra-\j,li takoj v bolnišnico Alvarez, kjer pa je napadalec, v katerem je policija spoznala neVaainega vlomilca, 28-letnega Joséja Pereza, kmalu izdihnil, ne da bi mogel dati kake izjave. PETLETNICA URIBURUJEVE SMRTI V četrtek so vsa narodna udru-ženja obhajala spomin v Parizu 1932. leta umrlega generala Uribu-ruja., voditel'ja septemberske revolucije. KUGA v PARANA V okraju Las Garras pri Campana — Paraná je na kupi zbolelo vč oseb. Dva kamiona zdravnikov z zdravstvenimi pripravami se je takoj podalo v ogražene kraje. Poli-; cija pa, po je napravila kordon, da jih izolira. KROMPIR JE CENEJŠI Ravnateljstvu za prehrano je vspelo doseči, da se krompir na trgih prodaja 1 kg 20 ctv. 2 kg se pa dobi za 35 ctv. MORILCI RIEDLA PRIJETI Policija je v San Martinu, v ulici Mitre 829 prijela tri napadalce na Nemca Riedla. Četrti "El Rusi-to" Jožef Kreiner pa je pobegnil in ga sedaj policija išče. Prijeti napadalci, ki so še napad priznali so: Félix Bucci, ki je Riedla ustrelil, Armando Bevela.cqua in Augusto Farcinitti, ki sta bila pri napadu soudeleženi. Stem je torej ta umor pojasnjen, ko se je o njem toliko govorilo, da je političnega značaja. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ POSLANIK dr. CANKAR V JUG. PODPORNEM DRUŠTVU IN V JUGOSLOVANSKEM KLUBU Prejšnjo soboto popoldne sta naš poslanik dr. Izidor Cankar in gospa obiskala "Jugoslovansko Pripo-mocno Društvo", ki ima svoj dom na Boki, ul. Almirante Brown 721, kjer so ju sprejeli člani odbora s predsednikom g. Ivaniševicem na čelu, damski odbor ter večje število članov društva, med njimi nekatere trdne in stare naše korenike, ki so zvesti člani tega podpornega društva že od njegove ustanovitve dalje. Društvo se je v zadnjih letih močno dvignilo in šteje sedaj okrog 500 članov — naših priseljencev in njihovih sinov. Istega dne zvečer se je g. poslanik udeležil prijateljske večerje, katero je njemu v čast priredil tukajšnji Jugoslovanski klub v svojih prostorih ul. Lima, 411. Udeležba je bila prav velika. Po večerji je predsednik kluba g. dr. S. Bulje-vic pozdravil g. ministra ter se mu zahvalil za udeležbo, nakar so se oglasili k besedi še mnogi drugi govorniki, ki so izrazili svoje zadoščenje nad dejstvom, da se sedanji predstavnik naših domovinskih oblasti tako živo zanima za vse naše izseljenske ustanove ter da se od njegova prihoda v Buenos Aires pri like v naši naselbini mnogo izboljšale. Podčrtali so tudi velike zasluge, ki jih ima za klub njegov večkratni in tudi sedanji predsednik dr. Buljevic. G. poslanik se je zahvalil govornikom za prijazne besede. Naglasil je, da je prišel v Buenos Aires s trdnim namenom, da sodeluje pri delu za organizranje naše kolonije, ki je bila v mnogih pogledih popolnoma zanemarjena; izboljšanje razmer v koloniji pa je pripisa! predvsem splošnemu izboljšanju prilik v domovini in boljšanju gospodarskega položaja tu. Srečnejše razmere u-stvarjajo tudi v izseljeništvu novo razpoloženje, ki obeta, da bo rodilo obilo lepih sadov za vso našo izseljensko sfkupnost. Poseb^ je še*' naglasil potrebo, da se Jugoslovanski klub razvije in okrepi tako, da Se bo mogel častno vzporejati s podobnimi reprezentativnimi udruže-nji drugih narodnostnih skupin v Buenos Airesu. Prisrčno pozdravljen, se je g. poslanik, čez nekaj časa, poslovil. Ob svoji desfcti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires pa lahko mnogo škodijo. List pravi približno to le: Če bi tisti možakarji, ki povsod le svojo politiko vsiljujejo, bili res kaj vredni ter bi v resnici delali iz prepričanja, bi — posebno če so mladi — ne bojevali tu nedolžnih bitk z govoranea-mi, z letaki in z nabiralnimi polarni, marveč bi bili že zdavna tam, kjer se v resnici bije nevarni in krvavi boj za tiste ideale, ki-jih oni imajo samo na jeziku. Zgornje svarilo, ki ga je navedeni antifašistični italijanski list napisal na naslov organizacije "Nuo-va Dante", bi utegnil prav priti tudi na, naslov kakšnega našega društva, kjer se vsiljujejo razni junaki besed in papirja. OTVORITEV ŠOLE NA DOCK SUDU Jutri 2. maja ob 3. popoldne se b ona svečan način otvorila jugoslovanska šola na Dock Sudu, ul. Facundo Quiroga 1723, za katero bo skrbela "Jugoslavenska školska op-ština Dock Sud". Deca bo izvajala kratek program, nakar se bo vršilo vpisovanje šolarjev. Otvoritvi bodo prisostvovali kr. poslanik g. dr*. Izidor Cankar in zastopniki Jugoslovanskega Centralnega Šolskega Udruženja. K udeležbi vabi posebno jugoslovanske izseljence iz Dock Suda odbor "Jugosl. školske opšti-ne Dock Sud". NA ZNANJE ROJAKOM V VILLA DEVOTO GPDS. v Villa. Devoto je poslalo svoje zastopnike na uredništvo Slovenskega lista in se je prišlo do obojestranskega sporazuma. GPDS. v V. D. bo podpiralo S. L. s tem, da bo pridobivalo naročnikov, S. L. pa bo obratno podpiral s tiskom iniciative omenjenega društva,. Ob tej priliki omenjamo, da v kolikor se bodo posamezna društva zanimala za S. L. toliko bodo imela koristi od njega. Zisto velja tudi za ostale naše rojake in rojakinje ter za vso ostalo naselbino. Le če se bomo oden drugega podpirali, bomo na vseh poljih napredovali. LISTNICA UPRAVE L. F., Cordoba. — Ker smo že prej dobili sličen dopis od drugod, je Vaš izostal. Poz'drav! K. J., C. Rivadavia. — Na ovitku imate označeno do kdaj je plačana naročnina. Svoto petih pesov prejeli; manjka še en peso. Pozdrav ! V. M., Rosario. — Vašo zaostalo naročnino smo prejeli v redu kot tudi za naprej. Enako tudi za P. V. Pozdrav! L. S., Cordoba — List bomo ponovno pošiljali in bomo počakali za naročnino, kot želite. Pozdrav!: F. K., Avellaneda. — Vsem ne bomo nikoli ustregli. Vaše ravnanje pa je umikanje plašljivca. Sicer pa se radi enega človeka svet ne podere. Bodite pozdravljeni! Albert S., Jernej L. in Franc P. — Naročnino, ki ste jo poravnal' pri našem zastopniku na Banki Ger-maniko, prejeli v redu. Hvala! Sprejmite naše pozdrave! NAROČNIKI IN NAROČNICE! Mnogo jih je, ki so se odzvali našemu pozivu ter poravnali naročnino. Nekateri so prosili naj malo počakamo, ostali pa upamo, da boste tudi kmalu napravili svojo dolžnost. Naši upravi prihranite veliko dela, če prej poravnate naročnino kot vam list ustavimo. To pa smo Se napravili nekaterim, drugim bomo pa prihodnji mesec. če je kdo, ki z listom ni zadovoljen, naj kar brez strahu pove. Vabimo pa vse tiste, zlasti z dežele, ki znate količkaj prijeti za pero, da tu pa tam pošljete kak dopis v list. Mnogo stvari se dogaja v vaši okolici, ki utegnejo tudi druge zanimati. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNič DORREGO 1583, — Bs. Aires Besede, ki bi mogle veljati tudi za kakšno naše društvo Poročali smo v zadnji številki o incidentu, ki se je dogodil' v tukajšnjem italijanskem kulturnem društvu "Nuova Dante", kjer je zastopnik policije prekinil predzadnjo soboto predavanje, s katerim je ta organizacija hotela otvoriti svoje letošnje prosvetne tečaje. Vodstvu društva se je posrečilo prepričati varuhe reda, da nima "Nuova Dante" nobenega opravka s politiko in tem manj še s kakšno ekstremistič-no politiko, pa se je zato otvoritev nemoteno izvršila v sohoto 24. aprila. Nekaj pa je l'e moralo biti, kar policiji ni dišalo. Italijanski protifašistični liberalni tednik "La Nuova Patria degli Italiani", ki v svoji zadnji številki komentira incident, priporoča vodstvu, naj bi delovanje društva ostalo vselej le na kulturnem polju in naj ne posluša ra.znili vsiljivcev, ki hočejo tudi s kulturo uganjati samo politiko, in sicer cenene vrste politiko, s ka-.tero sami nič ne tvegajo, društvu Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJ-E izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestar Vesti iz organizacij Ob priliki delavskega praznika Danes je delavski praznik. In če je delavski praznik to je tudi naš in vsega, človeštva, kajti velika večina nas je delavcev. Radi napredujoče civilizacije so nastali na svetu različni poklici, ki med delavstvom, bodisi ročnim ali umskim, nobene razlike. Vsak na svoj način in po svojih močeh se trudi, da doprinese svoj del k veliki zgradbi človeške družbe, v kateri bo sleherni našel' s.voj kos kruha in blagostanje. Vendar dandanes na svetu ni tako kot bi moralo biti in bi lahko bilo, če bi ne bilo toliko nevednosti in malomarnosti med ljudstvom. Na mesto da bi iskalo svojega največjega sovražnika v sebi, ga išče drugod. Delavstvo ni složno. Vsepolno malenkostnih predsodkov je ki jih e-den drugemu očitajo in se tako prepirajo za majhna vprašanja,, medtem ko velika gredo nerešena mimo. In tako se dobijo, ki ljudske strasti še bolj podžigajo in izrabljajo v svoje namene. Po vsem svetu je približno enako. Ljudstvo še ni zrelo za svobodo in demokracijo. V sovjetski Rusiji vodijo delavsko državo z diktaturo in trdijo da mora, tako biti, ker drugače da bi jo že imeli sovražniki delavstva v rokah ter mu določali fašistično usodo. V Združenih državah je predsednik Roosevelt napravil že vse vrste poskusov, da pomore ljudstvu do večjega blagostanja. Tudi po drugih državah je mnogo prizadevanja za zboljšanje splošnega položaja. Ampak glavni faktor spi in se za vse dobre iniciative le malo zmeni, in ta je — ljudstvo. Delavstvo ne išče prave poti za zboljšanje svojega položaja. Moralo bi se samoizobraževati in organizirati ter se pripravljati za kulturno, gospodarsko in politično neodvisnost. Delavstvo pa se ravno za te svoje glavne stvari najmanj zmeni. Najraje naseda raznovrstnim frazarjem, ki iz njegove nevednosti kujejo svojo politično karjero. Iz zgodovine bi se mogli marsikaj koristnega naučiti. Sicer pa ni treba nazaj posegati, saj imamo tik pred nosom šolo i pouk. Na Abesini-jo je navalil sovražnik, ker je vedel, da jo bo s podkupovanjem po-glavarjav in z lažnjivimi obljubami ter navsezadnje z orožjem uklonil. JONKE & FERJANčlč Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba Slovenska gostilna "GRUTA DE POSTUMIA" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cene. — Rojakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ Avenida Forest 621 Buenos Aires — Chacarita Isto namerava general Franco s pomočjo ital'ianskega in nemškega fašizma napraviti v Španiji. Ko bodo narodi kulturno in politično dovolj visoko, se takšne reči ne bodo dogajale. Samovolja diktatorjev vlada tam kjer je ljudstvo samo čreda poslušnih in navednih hlapcev, ki so takoj pripravljeni svojega brata ubiti, če jim tako ukažejo. Sedaj ko smo pogledali malo po svetu, je potrebno da se ozremo tudi v našo neposredno bližino. Imamo svojo lastno glasilo, na katerega pa je norečen samo del našega izseljenstva! Imamo slovenska društva v katerih je samo nekaj desetin naših rojakov in rojakinj !■ Imamo slovensko šolo katero ne obiskujejo vsi otroci naših izseljenskih staršev 1 Dragi izseljenci L Ali ste kedaj razmišljali, zakaj je tako in ni bolje in kdo nosi krivdo! Ali ste kedaj razmišljali, zakaj je potrebno lastno izseljensko glasilo, slovenske organizacije in slovenska šola in zakaj leži gospodarsko polje pred nami še popolnoma neobdelano? Danes je delavski praznik. Pravilno je, da vemo, kaj se dogaja po svetu. Ne bilo pa, bi prav, če bi se predvsem ne zanimali za našo lastno usodo. Če hočemo resnično koristiti delavski stvari, moramo naj-prvo pomagati samim sebi, ki smo pomoči najbolj potrebni. Isto bo napravilo delavstvo tudi drugod. In vsi skupaj bomo korakali delavskemu cilju naproti 1 Jan Kacin. Majniška proslava v "Taboru" V proslavo delavskega praznika priredi društvo "Tabor" v nedeljo 2. t.m., t. j. jutri, domačo zabavo v svojih prsotorih ul. Paz Soldán 4924. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Kakor smo že doma, v starih krajih, proslavljali na kar najlepši način 1. majnik, tako je prav, da ga tudi v tujini proslavljamo; komu niso še vedno v živem spominu one impozantne manifestacije, s katerimi je naše delavstvo, posebno v Trstu, izpričevalo na 1. dan maja en samo svojo delavsko solidarmoét, marveč tudi svojo narodno) zavest? — ZabaVia prične ob 5. pop. in k obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. IZ CORDOBE KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires Prva prireditev Slov. šolskega društva bo v nedeljo 9. maja Slovensko šolsko društvo je nameravalo imeti svojo prvo prireditev preteklo nedeljo, vendar pa je dež, ki je tega dne prav obilno zalival zemljo, prekrižal društvu račune Zato se bo prireditev, katere čisti dobiček je namenjen vzdrževanju naše šole, vršila v nedeljo 9. t.m. in bodo šolarji ta čas uporabili, da se še marsikaj lepega nau-če ter bo torej program še bolj bogat, nego je imel biti preteklo nedeljo. Opozorimo naj že sedaj ljubitelje naše lepe pesmi, da bo na prireditvi nastopil tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva. i '¿J T i.v '1'- U. FRANC LOJK Calle VILLAKOEIi 1476 T. 54 Darwin 5172 in 2094 žalostna uscds izseljenske družine. Pred desetimi leti je bilo, ko se je z nekaterimi tovariši napravil na pot v Južno Ameriko rojak Marij Žbogar iz Prvačine pri Gorici. Kot mladenič je prišel v to deželo polín upanja na boljšo bodočnost. Takoj, ko je zapustil parnik, se je odpravil v Cordobo, kjer si je hitro dobil delo kot sprevodnik cestne železnice. Ko pa je izvedel, da se nahajajo nekateri njegovi sovašča-ni v nekem kamnolomu v provinei-ji blizu Alte Gracie ter da tam zaslužijo na okordno delo do 10, včasih tudi do 12 pesov dnevno, je takoj pustil delo pri cestni železnici in se odpravil v kamnolom. Med tem časom je prišla iz domovine njegova zaročenka Metoda Gor jan, iz Vogerskega, in sta se poročila. Samo par let sta bila srečna. Nekega, dne se je v kamnolomu utrgal plaz kamenja in malo je manjkalo, da ni našel ubogi Marij smrt. Zlomilo pa mu je nogo v spodnjem členu nad stopalom. Bil je več mesecev v bolnišnici, a noga mu ni hotela ozdraviti. Ko je pretekel čas zdravljenja, so ga kratkomalo poslali iz bolnice. Moral je hoditi več mesecev ob palici. Za delo je bil nezmožen. Podpore od uprave kamnoloma ni dobil nič, čeprav je vedno iskal' svojo previco. V službo ga, je vzela s ženo, bolj iz usmiljenja kot iz potrebe, neka nemška družina. Naredil je prošnjo na žeiežniško upravo, ki je imela v lasti tudi omenjeni kamnolom, da bi dobil službo čiivaja na železnici. Po nekaj mesecih mu je bil'a prošnja, ugodno rešena. Bil je nameščen v Santiago del Estero, v zelo nezdravem kraju, kjer je še pitne vode primanjkovalo in so mu je enkrat na teden z vlakom dostavljali. Žena je medtem obolela na, pljučih. Zdravnik ji je svetoval, naj gre v provinco Cordobe. Mož jo je spremljal tja v svojo skromno hišico. Imela sta dva otroka. Odšel je zopet na svojo službo, a prosil je za premestitev. Tedaj so ga preme± stili na, mejo provinc Sta. Fé in Cordoba. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD' L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je r jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poslužend. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih, od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. Cerkveni vestnik 2. maja maša na Avellanedi, večer, niče ma Paternalu. 9. maja maša v Saavedri, večerni-ce na Paternalu. 23. maja bo na Paternalu sveta ma. ša za tragično umrlega Lojzeta Bra. tuža. Vsa solnčna Goriška ga je poznala. Saj je skoraj ni cerkve me društvene dvorane od Furlanije pa gori do Vipave in Idrije, kjer ne bi pokojni dvigal veselje in navdušenje za slovensko pe. y,em. Vsi zrfvedni, cbalavmii sljovenski ljudje, ki so se borili za svoj narod so ga poznali in tukaj? Ali niste mar vsi fojaki-izgnanci njegovi prijatelji? Bili smo mu prijatelji in svoje prijateljstvo mu bomo izkazali tako, da bo. mo molili za pokoj njegove duše v nedeljo 23. maja. Združeni povski zbori bodo zapeli mVšo, njegovo lastno kompozicijo — koiíyiozicijo Lojzeta Bratuža, nepo. zabnega nam pevca. Njegovi prijatelji in znanci in sotrpini, napolmimo do zadnjega kotička cerkev na Paternalu dne 23. maja ob 10. uri na Av. del Campo št. 1653 (poleg bolnice Tornú). 6e ima morda kdo kako sliko po. kojnega, ali kako skupino v kateri je viden pokojmi Bratuž Lojze, prosim, če bi jo posodil. Naj sporoči tudi pomen slike. Kdaj in ob kaki priliki je bila vzeta. Sliko naj prinese meni bo. disi na Caseros 2780 ali ob priliki službe božje. Lahko jo da tudi uredništvu Slov. Lista. Hladnik Janez. Žena je z vsakim dnem bolj hirala. Zdravniki so ji svetovali, naj se zateče v bolnici za jetične. Mož je prosil za dopust ter spremil ženo v bolnico. Sam pa je ostal pri otrocih. Kmalu pa je tudi on obolel na, želodcu. Imel je raka. Oddal je otroke v neki zavod in se je odpravil v bolnišnico iskati si zdravja. Preden je šel pod oparacijski nož, se je poslovil od svoje žene in otrok s trdim upanjem, da bo potem kmalu okreval. Zgodilo se je drugače. V groznih mukah je umrl dne 7. aprila t. 1. Naslednji dan bil pogreb, katerega se je udeležilo veliko število naših izseljencev kot tudi mnogo tujerodcev, posebno tcn varišev železničarjev. Pomilovanja vredni so otroci, ki so ostali brez očeta in bodo tudi brez matere kmalu, ker tudi z njo gre u koncu. Naše ikreno sožalje staršem v domovini ter bratom in sestram. Tebi, Marij, pa naj bo lahka tuja zemlja! Soveščani. Proda se: Harmonika triredna, bas, saksafon, klarinet in drugo po zelo ugodni ceni. Zglesiti se pri Jorge Grosso, Giles 637, Av. Parral in Ga.ona. Buenos Aires. V najem se odda: Lepa hišica, z veliko sobo in eno majhno, kuhinjo in teraso. eZlo ugodna cena. Calle Baigoria 3602, Villa Devoto. V najem se odda: Sobico za moškega po zelo nizki ceni pri slovenski družini. Virgines 644, Buenos Aires. KROJAČNICA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nlke po najnižjih cenah Delo prvoetno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN WarneB 2191 Buenos Aires Slovenci doma in po svetu MAŠE ZADUŠNICE PO VSEJ VIPAVSKI ZA POK. BRATUŽEM Kljub težki atmosferi, ki je ležala nad Goriško po tragični smrti blagopokojnega Lojzeta Bratuža, so se za njim brale po vseh goriških in vipavskih cerkvah maše zadušnice. V osamljenejših farah so bral'i pete sv. maše, v večjih krajih, kjer so sedeži raznih fašističnih organizacij, pa je bilo petje pri teh mašah zabranjeno. Cerkve so bile napolnjene in naš človek je molil ne samo za pokojnega, ampak tudi za skorajšno rešitev izpod težkega jarma, ki ne vzbuja v njemu samo so vraštva do italijanskega gospod-stva, ampak odtujuje tudi Bogu. MUSSOLINIJEV OBISK V TRSTU Šele sedaj je prišlo v javnost, da je ministrski predsednik Mussolini nameraval' uradno obiskati Trst prve dni meseca marca. Vse priprave za obisk in sprejem so bile že končane. Tudi letaki, s katerimi bi javnosti obznanili prihod predsednika vlade, so bili že natisnjeni. Pra.v tako tudi povabila strankam po stanovanjskih hišah, naj se oskrbijo z zastavami, ki se naj na določen dan razobesijo v pozdrav in na čast visokemu gostu. Z obiskom pa ni bilo nič. Zdi se, da je ministrski predsednik Mussolini obisk odpovedal, ko je zvedel, da so se nekateri denarni krogi v Trstu neprikl'adno izražali o novem italijanskem notranjem posojilu in je njihovo mnenje prišlo na ušesa šefa vlade, ki je ta,-koj sklenil, da "kaznuje" Trst z odpovedjo svojega obiska. NASELJEVANJE ITALIJANSKIH KOLONOV PO NAŠIH VASEH SE NADALJUJE Gorica, marca 1937. — One naše vasice, ki so oddaljene od glavnih prometnih cest in pa železnic, so. se do danes še nekako vzdržale brez Italijanov. Razen učitelja, kakšnega poštnega uradnika, in kjer ni občinskih sedežev, skoro ni bilo dobiti drugega priseljenca. Odkar pa so italijanski denarni zavodi začeli uveljavati svoje terjatve za svoje hipoteke in so pregnali s kmetij naše ljudi, je po naših vaseh čim da lje več priseljencev. Na taka pose- Veliki zavod "RAMOS HEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI JALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA filBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraster.ja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Bib-kost srca zdravimo po modernem nom-Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, tei-ka prebava, bruhanje, rane. fiREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me sečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 stva pošiljajo italijanske banke kolone iz Italije. Ti so sicer reveži ravno tako kot naš kmet, moramo se pa zavedati, da so poslani med naše ljudstvo z gotovim namenom. Mnogokrat se dobi med takimi priseljenci tudi podleže, ki delajo našemu človeku veliko škodo in krivico. Navadno pa so to preprosti kme-č[ki ljudje, zgarani in sestradani, brez vsakršnih zlih političnih namenov, ki so jim popolnoma tuji. Otroci takih družin se navadno poslovenijo med našimi, ne marajo nič slišati ne o fašizmu ne o italijan-stvu, in se celo doma izgibljejo italijanski govorici. Znano je nešteto slučajev, da starši svojih otrok ne razumejo, ker se doma pogovarjajo le v slovenščini. In ko nastane med njimi prepir in pretep, starši ne vedo koga naj kaznujejo, ker ne vedo zakaj se prepirajo. Tako sta se v Oseltu pri Šempasu pred kratkim naselili dve družini, ki sta za va.3 pravo čudo. Nihče, razven onih, ki so odslužili vojake, jih ne razume. Zdi se jim, ko da se je v vas za Stalno naselil nekak cirkus. Toda bati se je, da ne bo takih cirkusov hekega dne le preveč med našimi kmeti. OBSODBE RADI TIHOTAPLJENJA V Tolminu so bili obsojeni: Anton Poljak in Peter Poljak iz Pro-petnega. ker sta tajno izdelovala vinski sok iz vtihotapljenja grozdja. V Ajdovščini je bila zaprta 44 letna Marija Pegan, ker je prav tako kuhala vinsko žganje in ga prenašala, pod svojo obleko. V Volčji dolini je bila spravljena v ječo 411etna Viktorija Kavčič iz Tabora, ker je razpečavala vtihota-pljeno vinsko žganje. V Cirknem je bil spravljen pod ključ Anton Tolotta, doma nekje v notranjosti kraljevine, ker je prodajal jugoslov. vtihotapljene cigarete znamke "Morava". V Idriji so našli v hišah Marije Likar in Albine Likar večjo množino jugoslov. cigaret znamke "Drava", vtihotapljenili iz Jugoslavije. Aretirane so bile zaradi tihotapljenja z tobakom še naslednje osebe. Angela in Antonioja Peternel s Planine, Fran Jeram iz Girknega (Pod lanišče), Justina Vojska iz Cirkne-ga in Teofil Rupnik iz Cirknega. Vse navedene osebe čakajo obsodbe v zaporih. — Nadalje javljajo, da je bilo te dni aretiranih še mnogo drugih oseb, ki so odhajali v Jugoslavijo ali prihajali od tam s tiho tapskimi nameni. Dr. ST0JADIN0VIČ 0 POLITIKI VLADE Tekom proračunske debate v senatu je imel ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Sto* jadinovič v sena,tu daljši govor, v katerem je rekel' med drugim: Preteklo leto je vlada nadaljevala v celoti izvajanje svojega programa, ki ga je bila podala že v svoji prvi deklaraciji, ko se je pred stavila temu visokemu domu 4. julija 1935. Tako v notranji kakor v zunanji politiki, je vlada ostala zvesta tej deklaraciji. Načelo državnega in narodnega edinstva je bilo zadostno ,'poudarjeno, toda temu srnto dodali še nekateRa. druga* načela, brez katerih bi bilo prvo samo beseda brez vsebine. Zato se je v deklaraciji poudarilo popolno iz vaj e* nje in spoštovanje narodne enakosti in enakopravnosti vseh državljanov. Zato smo bili že takrat obljubili, da hočemo ne samo novo izdelavo, temveč tudi izvajanje obstoječih političnih zakonov prilagoditi težnjam in željam naroda. Zato smo že 4. julija 1935 poudarili željo, da naj se omogoči prava udeležba pri državni, banovinski in občinski upravi najširšim slojem prebivalstva. V tej smeri smo razvijali vse naše delovanje in če hočete biti nepristranski, če hočete odgr-niti kopreno strankarske nestrpnosti, boste ne samo vi na desnici, temveč prav tako tudi vi na levici priznali, da je vlada ostala zvesta svoji besedi, svojemu programu in da je bilo pri njegovem izvajanju velikih in neizpodbitnih uspehov v vseh smereh in na vseh straneh. Kdorkoli je zunaj objektivno spremljal potek te proračunske razprave, je moral priti do spoznanja, da kakšnih težjih očitkov gl'ede vladnega dela ni bilo. Že samo dejstvo, da se je večina časa pora.bila za debato, ali so Srbi in Hrvati en narod ali ne, to najbolje dokazuje. Stališče vlade, ki se med prebivalstvom naslanja, na jugoslovansko radikalno zajednico, je glede tega vprašanja znano iz programa te stranke. Toda ne glede na to se mi zdi. da je danes mnogo važnejše, da bodo vsi Hrvati zadovoljni v tej državi, da vse storimo, kar je v naših močeh, da se bodo tudi Hrvati čutili enakopravne s svojimi brati, da bodo tudi oni iskreno in vdano in toplo ljubili to našo državo, kakor jo ljubijo Srbi in Slovenci. To ima biti cilj naše politike. Notranje razmere v naši državi so danes mnogo boljše, kakor so bile, ko smo prevzeli državno upravo. Uspehom na polju notranje politike so se pridružili vidni uspehi tudi na polju zunanje politike. Osnovne črte naše zunanje politike, podane v deklaraciji 4. julija 1935, so se z uspehom izvajale v prejšnjem letu. Vdani ideji miru med narodi, zvesti paktu Društva narodov, smo razvijali v prijateljskem duhu naše razmerje z vsemi državami, s katerimi imamo diplomatske odnose. GRANATA JE EKSPLODIRALA Anton Klede, Anton Jukič in Anton Jug, znani pod imenom "trije Tončki", vsi trije doma iz Solkana pri Gorici, so na gori Sv. Katarine prekopa.vali zemljo ter na nesrečo zadeli na staro granato, ki je ostala tam še iz časov svetovne vojne. Granata je s strahovitim pokom eksplodirala in vsi trije Tončki so obležali grozno razmesarjeni v mlaki krvi. Sila poka pa je bila tako velika, da so drobci granate zadeli tudi skupino dalje proč stoječih treh delavcev, ki so bili tudi ranjeni. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico Jukič je že med prevozom izdihnil. Klede in Jug se borita s smrtjo, ostali trije pa bodo kmalu zopet dobri. Nova maša. Na velikonočni po nedeljk, 30. marca 1937 je imel na Gorah pri Idriji novo sv. mašo g. Gnjezda Štefan iz znane Podobnik-Govekarjeve družine. Blagi materi je Bog dal za veliko noč najdražji velikonočni piruh — novomašnika. Grgar je dobil novo fašistično vodstvo, in sicer so bili imenovani v direktorij krajevenga fašija naslednji pristaši: Ivo Rossi, Sebastia no Candura, Giusppe Balestra in Miha Šuligoj. Tudi v št. Vidu na Vipavskem je bilo imenovano novo krajevno fašistično vodstvo. Imenovani so naslednji člani: Ferdinando Poštovan, Ciril Pelicon, Aleksander Sluban, Viktor Semen. LJUDEVIT PIVKO UMRL Na velikonočni ponedeljek je umrl v Mariboru dr. Ljudevit Pivko, star 57 let, bivši srednješolski profesor, čigar ime je zaslovelo po vsem svetu za časa svetovne vojne, ko je na italijanski fronti zapustil avstrijske vrste, prestopil' s svojim oddelkom na tran zaveznikov ter se do konca vojne boril za zlom Avstrije. Storil je s tem .veliko za o-svoboditev Slovencev izpod avstrijskega jarma in narod mu bo za to trajno hvaležen. PLAZ ZASUL 20 SMUČARJEV — DEVET MRTVIH Iz Tržiča poročajo, da se je dogodila 29. marca strahovita nesreča pod Štoržičem. Navedenega dne je tržiška podružnica Slovenskega planinskega društva imela smuško tekmo, káteíre se te udel'ežilo 25 tekmovalcev. Ko so šli po takozva-nem Škarjevem robu, se je utrgal velikanski plaz, ki je zasul smučarje in jih pokopal pod seboj. Neki domačin je opazil katastrofo ter takoj odhitel v bližnje vasi in v Tržič, kjer je prosil za pomoč požarno hrambo, ki se je takoj odpravila na kraj nesreče. Začeli so brž z odkopavanjem in po velikih na,-porih se je posrečilo izvleči iz snega enajst ponesrečencev, ki niso imeli prehudih poškodb, devet smučarjev pa je našlo smrt v snegu. Žrtve te pretresljive nesreče, ki je pogreznlia v žalost ves Tržič in okolico, pa, tudi ostale slo/venske kraje, so: Vinko Šarabon, star 34 tet, oče treh otrok; Ovsenek Mirko, star 17 let; Plajbes Rudolf, star 23 let, predilniški delavec, in njegov brat Viljem, star 23 let; Stegnar Kristijan, 231eten kovač; Kostanjevec Ladislav, 21-leten del'avec; Majdič Jožef, delavec, star 24 let; Lombar Vinko, 161eten kovaški delavec, in Thačič Adalbert, 15-leten šolar. Minister za telesno vzgojo naroda je nakazal 20.000 dinarjev za stroške pri izkopavanju trupel' in za pogrebne stroške. JUGOSLOVANSKI IZUMITELJI RAZSTAVLJAJO Jugoslovanski izumitelji letos že razstavljajo na mednarodnem vele-sejmu v Milanu in bodo otvorili tudi svojo posebno razstavo v Parizu. Naši izumitelji so se združili v- stanovski organizaciji že pred štirimi leti. Orgainzacija posluje za vso državo, svoj sedež pa ima v Zagrebu, Palmoticeva ulica, 78. Izumitelji, ki se želijo udeležiti razstave, dobijo od organizacije vsa pojasnila. Rok za prijave udeležbe razstave je do 25. t.m. Organizaciji je uspelo, da ne bo udeležba pri obeh mednarodnih razstavah izumiteljev povzročala nobenih stroškov in da bodo izumi na razstavo poslani na državne stroške. Združeni v stanovski organizaciji dosegajo naši izumitelji lepe uspehe in zdaj jim bo dana priložnost, da uveljavijo svoj sloves tudi v mednarodnem svetu. Dokler izumitelji nisiso bili organizi- Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolno bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijom, kateri so nahaja pod vodstvom poznanega specialistu, za navedene bolezni Dra. A. IZAGUTIUtE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni "jjii — Imamo zdravnike spccia-lls4e za lK)U'7.nf nu pljučafi, obi. slih jot.mli, žaU«l<|u, žičevjn itd. Za bolnike iz notranjosti imamo Rezervirane sobe (kakor za f.enske, tako tudi za mogke) g posteljami. Cena od 1 J dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Tani, so dragocena dela šla v tujino. Tako n. pr. izum izumitelja Janeša od Sv. Ivana Zelina, ki je izumil aparat za pobiranje prahu Nikogar ni bilo, ki bi bil našo industrijo in trgovino opozoril na ta izum in izumitelj je bil prisiljen odpotovati v inozemstvo, kjer je zdaj ravnatelj tovarne, v kateri se izdelujejo njegovi aparati. ROPARSKI UMOR Upokojeenga majorja Ivana Ko-vačiča so našli mrtvega, vsega razmesarjenega, v njegovem stanovanju. Našla ga je policija, katero so bili sosedje obvestili, da majorja Kovačiča že več dni ni bilo na iz-pregled. Ivan Kovačič je bil gene-ralštabni major nekdanje avstrijske vojske. Med vojno je bil' prideljen avstrijski okupacijski oblasti za Srbijo in je služboval kot vodja muzeja in znanditivienega instiitutia v Beogradu. |Po njegjovi zaslugi so bile naši državi ohranjene mnoge dragocenosti beograjskega muzeja. Avstrijske oblasti so majorja Kovačiča obtoževale, da je neke dragocene predmete iz muzeja skril ali pa razdelil svojim srbskim prijateljem. Po dolgotrajni preiskavi je bil major Kovačič oproščen, upokojile pa so ga še avstrijske oblasti. Ivan Kovačič je bil ves posvečen znanstvenemu delu. Mnogo se je bavil z umetnostno zgodovino in botaniko, govoriil in pisal je vse slovansk ejezike, znal pa je poleg nemščine tudi pravilno latinski, francoski in italijanski jezik. V zadnjih letih je postal čudak in ni trpel v svojem domu nobenega tujega človeka. Posebno nezaupljiv je bil do žensk. Sam je pospravljal svoj dom in urejeval svoj vrt, .v katerem je gojil najrazličnejše vrste vrtnic. V svojem domu je imel tudi celo krdelo mačk. Neznani razbojniki so vdrli v njegovo hišo, meneč, da ima mož mnogo denarja. V hiši je bilo vse razmetano, umorjeni major pa je ležal na tleh sobe, katero si je bil uredil za raziskava,-nje rastlin. V vsej hiši niso policijski organi našli niti pare. O POGODBI Z ITALIJO Vsi jugoslovanski listi so objavili obširna poročila o pogajanjih, ki so se vršila v Beogradu med italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom in predsednikom jugoslovanske vl'ade dr. Milanom Stojadi-novičem, kakor tudi o končnem dogovoru, s katerim so se položili temelji za začetek nove dobe boljših sosedskih odnošajev med obema državama. Iz beograjskih poročil posnemamo nekatere bolj zanimive vesti. Listi v splošnem podčrtavajo prepričanje, da pomeni sklenitev beograjskega sporazuma začetek novega pravičnejšega režima za Slovence in Hrvate v Julijski krajini. Na vidnih jmesflih opisujejo, kako 'je Ciano prečita! brzojavko, s katero mu je Mussolini sporočil, da so vsi politični jetniki in konfiniranci slovanske krvi bili izpuščeni na svobodo povodom podpisa pogodbe; dr. Stojadinovió je italijanskemu ministru segel tedaj v roko in okoli stoječi novinarji so s ploskanjem izrazili zadoščenje, s katerim so to vest vzeli na znanje. V političnih krogih so mnenja, da ureditev vprašanja jugoslovanske narodne manjšine v Italiji ni prepuščena samo dobri volji, čeprav v pogodbi o njej ni izrecno govora. Po splošnem prepričanju so bile v razgovorih med dr. Stojadino-vicem in Gianom določene tudi konkretne obveze. Ob sklenitvi pogodbe so v Beogradu zatrjevali, da bo našim rojakom pod Italijo dovoljen pouk v materinskem jeziku v posebnih tečajih, pouk slovenskega verouka v cerkvah, izdajanje nepolitičnih listov in knjig ter da bodo oblasti dovolile tudi obnovitev nekaterih kulturnih in gospodarskih organizacij. Seveda pa je tudi Jugoslavija prevzela gotove obveznosti glede naših emigrantov v Jugoslaviji in glede raznih protiita-lijanskili gibanj. Prav tako zagotavljajo poročila, da, je Italija pristala na zatret-je ustiasíke Pavelifeve organizacije, katero je še pred nedavnim ne samo tolerirala, marveč tudi podpi- rala; in jugoslovanski listi že pri-občujejo vesti iz Italije, ki zagotavljajo, da so bila že 25. marca izdana vsem prefektom, t. j. načelnikom pokrajin navodila za takojšnje postopanje proti članom domobranskih ustaških organizacij, ki so se tedaj še nahajali zlasti v območju turinske in milanske province. Še istega dne so dr. Pavelic in vsi italijanskihm oblastem znani vstaši dobili obvestila, da so izgnani iz Ital'ije. Nadaljnje informacije zatrjujejo, da je Italija sklenila razpustiti ire-dentistične organizacije, ki so doslej liujskale proti Jugoslaviji ter delale v Italiji propagando za "odrešitev" Dalmacije. Seveda je iz pisanja listov razumeti ono, kar smo tudi mi svoj čas podčrtali v svojih komentarjih k beograjski pogodbi. Besede so prijazne in obljube lepe, vrednost pogodbe pa zavisi od dejanj. Tako piše na pr. ljubljansko "Jutro": "Ko bodo besedam sledila dejanja in ,se bodo pokazale blagjdtvfcrne posledice novega prijateljskega pak ta v obmejnih italijanskih krajih, potem se bodo gotovo sami po sebi začeli zasipavati izvori medsebojnih nesporazumov in padale bodo ovire, ki so doslej branile ali vsaj otež-kočale, da bi se razvilo med obema narodoma ozračje simpatije". IZPRED SODIŠČA Na šest mesecev zapora je bila v Gorici obsojena Marija Ušaj, ki je bila obdolžena, da je vsled nemarnosti povzročila smrt svojega sina Jurija, dve leti starega, ki je padel' v vodno posodo in se utopil. Na eno leto zapora je bil obsojen Frančišek Üermelj iz Ajdovščine, ker je zlorabljal in pretepal svojo ženo in svoja dva otroka Bernarda in Franca. Frančišek Brajdič, star 65 let, doma iz Vrabičjega vrha, je tako pre-mlatil' Franca Pokarja, da je mesec dni bolan ležal v postelji in mu je desna, roka postala za trajno nerabna. Toda Brajdič je bil oproščen, ker je dokazal, da je Pokarja pretepel v dobri vrei, da je tat. Pred državnim tožilstvom v Gorici sta se zagovarjala Rudolf Wein-berger, doma iz Vrtojbe, in Ivan Weinberger, doma iz Mirne, ker sta bila od obmejne policije prijeta, ko sta pri Idriji hotela čez mejo v Jugoslavijo, ne da bi imela pri sebi kakšrnihkoli prestopnih papirjev. Zagovarjala sta se, da, sta brezposelna, da morata stradati in da sta se napotita v Jugoslavijo, da bi tam na šl'a zaposlitve in živeža. Oblast-jima je verjela in ju oprostila. Dva surova šoferja, eden, ki se piše Peter Testa in je šofer avtobusa, ter drugi z imenom Peter Kraj nič, ki je vozil osebni avtomobil, sta se morala zagovarjati pred sodiščem, ker sta na široki cesti povozila do smrti nekega Daniela. Mar-tellanija.. Peter Testa je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora in na 1500 lir denarne globe, Peter Kraj-nič pa je bil oproščen. MNOGO TURISTOV V JUGOSLAVIJI Iz raznih krajev Jugoslavije, posebno iz Dalmacije, poročajo, da so imeli za časa, velikonočnih praznikov izredno veliko število tujcev, ki so si prišli ogledovat krasote naše zemlje. Tako je na velikonočno soboto prišla iz Trsta v Ljubljano s posebnim vlakom 400 italijanskih turistov. Potovanje je organiziral italijanski državni potniški urad Cit. Po prihodu v Ljubljano so se udeleženci napotili v razne turistične kraje Slovenije. Italijanski potniški urad Cit pripravlja še ¡nadal" nja izletniška potovanja v naše turistične kraje. V nedeljo 29. marca pa so prispeli posebni vlaki z madžarskimi turisti za Split in Sušak, ki jih je organiziral potniški urad madžarskih državnih železnic Ibus. Potovanja madžarskih turistov so v zvezi z nedavnim sporazum med našimi in madžarskimi železnicami. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Vsevrstne bolezni notranje in zunanje VENERIČNE BOLEZNI se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačen — Govo-.. ..ri se jugoslovanski.. .. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer Dr Antonio Pereda Medrano 151 — Buenos Aires Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klij entelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires FAVSTA "Kadar pa odloži šlem in oklep, pri-dvorni meč in baršunasto ogrinjalo — kaj še ostane od njega? Lep kip, ki ni zmožen ne visoke misli ne odločnega ukrepa več... Odpustil je vojvodinji... a ne govoriva o tem! Crillonu je dal, da je odšel s svojimi tri itisoč možmi, in Je s tem omogočil kralju vojevanje zoper našo stvar. . . Govoril je s Katarino de eMdicis in njena prva beseda je zadostovala, da se je podrla vsa «tavba načrtov ki sem jih po malem zgradila v njegovih šibkih možganih! Sredi najhujše stiske za denar sem mu dala priliko, da se polasti zaklada, dovolj ogromnega, da bi z njim osvojil kraljestvo; obveščena po svojih zaupnikih, sem mu točno naznačila kraj in čas. Celo vojsko je postavil na noge, da je zavzel m&lin Sv. Roka; in ko ga Je dobil v svojo oblast, ni bilo o za kladu ne sluha..." Njene prsi so se burno dvigale. Tiho, tako tiho, da je niti Klavdina ni ■čula, je zamrmrala: ■"Oh, zakaj nima vojvoda Guiški Puiški Pardalllaove duše?... S takim (orodjem bi se •upkla''^r^Vniti svet, > Skrivnost,: ki. je bilq*i.zukleniena j "njenem hrctf,'"jó je duSilá. ( ' "Pravi junak'', je nadaljevala, z df_ •htečim glasom, "pravi vitez za mad. človeške prigode ni Guise v svojem bleščečem oklepu in satenastem telovniku... A videla sem pravega viteza in junaka; videla sem njega, ki bi se lahko povzpel na prestol, če bi le hotel. . . JoJ, kaj bi dala, da ga bolje spoznam in da doumem vso njegovo misel!..." Favsta Je zdapci obmolknila. Toda Klavdina je videla i« slišala vse... -11 Klavdina je uganila! "Brezumnost!" je zamrmrala Fav. sta. "Jaz nimam srca. Nočem ga imeti! .. ." "Zakaj ne, vladarica?'' je vztrepe.a-la Klavdina. "Vsemogočna kraljica ste; zakaj ne bi bili tudi žena?..." "Zato," je odvrnila Favsta s svojo običajno veličanstveno hladnokrvnostjo, "zato, ker hočem ostati devica, ne poznajoča slabosti ženskega srca. Ni ga pod solncem tistega, ki bi smel biti moj gospod!" "Oh, gospa", je vzdihnila opatica, "jarem ljubezni je vendar tako sla. dak!..." "Jarem ljubezni!" se Je zdrznila Favsta. "Ljubezni..." Sklonila je glavo in vroča solza ji je obvisela na vejicah; a že čez trenutek je dvignila oči in njen obraz je bil ve. der kakor zmerom. "Tako je tedaj", je nadaljevala pre. prosto, kakor da je mahoma pozabila v»e, kar je bilo do.lej rečenega. "O-glejmo si zdaj Saizumo..." Prednica je plosknila z rokami. Vrata so se odprla j-n ena izmed sestrá je stopila v sobo. "í'privediite ciganko",| je ukazala avilina de Beauvilliers. » XXIIJ. _ _ Prikazen. Mojster Claude je bil ostavil kneza Farneškega v paviljonu in je krenil preko zelenjavnika. Nekaj stark v u-mazanlh, malone razcapanih oblekah je delalo na gredah. Te ženske z velimi, zagrenelimi lici so bile redovnice be. nediktlnke. Videle so Olauda, ko je šel mitno njih; toda nobena ga ni usta. vila, čeprav Je bilo moškim prepovedano; s.opiti na samostansko ozemlje. burno ena tistih stark Je srdito za- pičila motiko v tla in je pritajeno za-godrnjala nekaj o slabih časih in o pokvarjenih ljudeh. "Eh", je dejala njena tovarišica, "ne moremo se pritoževati. Kaj bi bi. lo z nami, ako se ne bi časi kak bo. gat kavalir poslužil vrzeli?..." "Oh, sestra, v žalostnih prilikah živimo. A kako naj obubožani samostan ne trpi razuzdanosti mladih sestrá, ko jim daje opatica sama najslabši zgled!" "Kaj hočemo! Treba se je vdati... ali pa iti prosjačit, kakor smo hodile lani. ..'' Claude je gotovo poznal čudne običaje tega samostana, ki je bil vzlic tedanji obči propalosti redka izjema med svojimi vrstniki. Ne da bi se skrival, je prekoračil zelenjavni vrt, dospel do razpadajočega poslopja in zavil pod obok. Tam je srečal mlado, zalo dekle v posvetni, dokaj zánikarni obleki. Tudi ta deklina z drznim nasmehom in izzivajočimi očmi je bila redovnica. Odločno je stopila pred mojstra Clau-da in ga je vprašala s porednim gla. som: , "Lepi gospod je bržkone kavalir iz spremstva, ki čaka 'pred velikimi vra. ti?" pak," je rekel mojster Clau "Ka/¿ de. t: "Gotovo hoče posetiti katero naših sestrá?" Je adaljevala deklina s pomembnim muzanjem. "H gospe opaticl' grem", je odgovoril Claude. "Oh, kako mrko gledate in kako ža-los.en je vaš glas!" se je zdrznila ra. dovednica. "A mati opatica ima prav. kar razgovor s princeso, ki se izvoli zanimati za naš siromašni dom..." "Izvrstno. Iz princesinega spremstva sem in naročeno mr je, naj jo poiščem." "O, potem seveda . . . Pojdite, vrli mož." Zala ženščina je pokazala Clau-du dve setsri, ki sta se baš tedaj pojavili pod obokom. "Ako ste namenjeni k opatici, stopite za tema dvema." Ti dve sta nosili redovno obleko. Korakali sta počasi, s pobešeno glavo in prekrižanimi rokami. Prisotnost moškega ju ni vznemirila nič bolj od samih nun; samo oči sta pobesili še globlje. Med njima je tiho stopala ciganka z rdečo krinko na obrazu: Sai. zuma. Cltude je krenil za njima Po širokih stopnicah. Redovnici sta zavili v hod. nik in potrkali na vrata. Ko so se odprla, sta prijeli Saizumo za roke in sta jo potegnili v sobo. Nekaj trenutkov nato sta se vrnili brez nje in sta počasi odšli. Mojster Claude je stopil k vra.om. Na pragu je obstal in se je . z obema rokama prijel za .glavo, čudno mu je bilo pri duši. To, da ni srečaval »a svoji strašni poti nikakih ovir, ga je tesnilo bolj od vseh nevarnosti, ki bi ga bile mogle obdati. A ne glede na to ga Je težilo še nekaj neznanega, kar ni izviralo iz a>ol#žaja, ampak od drugod. . . Iváj Je?b»í6.7 01 and« ;¡c uzrl nedaleč od sebe pri p'j-tü -vrata. Odprl jih -ie in je vstopil; bil je v polmračni, tesni, povsem goli sobi. Prekrižal je roke, pobesil . glavo na prsi in se zamislil, čemu je prišel v ta kr^j ? . . . Prišel je zato, da , bi ubil Fav&to ali da bi jo vsaj prijel in predal v roke kardinala Farneškega. Morilka njegove hčere jo morala umreti. Ta misel je bila preveč neizogibna, da bi ga bila mogla vznemiriti. Kaj mu je tedaj razburilo domišljjo? "Kdo je ciganka?" je ugibal mojster Claude. "Zdi se mi, da sem že nekje videl te razpletene lase in to čudno ho. jo..." čisto je prestal misliti na kneza Far. neškega in na Favsto. "čudno, kako me je prevzel pogled na neznanko." je rekel naposled sam pri sebi, majaje z glavo. "Kaj mi je do te ciganske ženščine? Menim se za. njo! . .. Naprej!..." Redovnici, ki sta privedli Saizumo v opatičino sobo, sta se hladno priklonili Favsti In sta nato izkazali Klav-dini de Beauvilliers vse spoštovanje, ki pristoji prednici samostana. "Vrlo, sestri", je dejala opatica. "Opravili sta." Redovnici še nista zaprli vrat za seboj, ko se je Favsta obrnila k Sai-zumi ter jo je molče premerila z očmi. Ciganka pa je zdajci stopila k njej. Pri. jela jo je za roko in je vprašala z mra. čilim glasom: "želite li, da vam povem srečo?..." "Ne", je odvrnila Favsta. "če hočeš, jo lahko povem jaz tebi. Tudi jaz umem citati človekovo prošlost z dlani." Saizuma je začudeno pogledala žfeno, ki jo je ogovorila s takimi besedami. "Kdo si?" je vprašala. "Ali si .udi ti c/ganka?. . . "Morda", je rekla Favsta. "A zakaj si ne snameš krinke, ko ti govorim z odkritim obrazom?" Saizuma je zmajala z glavo. "Moja krinka je rdeča,a če jo odve-žem, se bo videlo, da mi je tudi lice rdeče od sramu. Vsi, kar jih je bilo v stolnici in na Grévskem trgu, so me videli... Oh, sram me je!" To rekši si je pritisnila roke na obraz, kakor da ji je krinka premalo. "V stolnici!'.' se je zdrznila Favsta. CASEROS IN KROMPIR Z JESIHOM Oni dan sem bil v Lurdu, da uredim radi majniškega in šmarnične-ga izleta, ki ga bomo priredili zadnjo nedeljo v majniku. Še malo na,-prej od Ville Devoto je to, na robu mesta, že izven, toda prav toliko mestu podobno, kot katerikoli drugi mladi del Buenos Airesa. Takole nekaj korakov človeku včasih kar za potrebo pride. Lep dan, lepa cesta in 20 kvader še tudi ni dolga pot. Pa sem jo ubral naprej "dol' po cestici prot novmu mesteei", kjer je v zadnjih letih zrastlo celo mesto Caseros. Tudi naši rojaki so pripomogli k temu, saj je tam marsikatera slovenska hišica. Le kaj za en šment jih je nesel doli! Saj ni videti nič tovaren, kjer bi si kruh služili. I, kaj neki? Svet se je poceni kupil in ker leži sredi med dvema železnicama, med La-croze in Pacifico, je lahko dobra zveza z mestom in z delom. Le kam bi človek krenil? Ulice bo, toda kaj ko ni imen. Vprašam, kje je ulica Q... "No sé!" Vprašam drugega in zvem: 'debe estar por allá o por allá"... No sedaj pa prav natanko vem. Komaj sem se nameril na krščansko dušo in ugotovil', da stojim na iskani ulici. Čast Bogu, številke pa so. Par lepih hiš! Dvomim, da bi si slovenski zidar mogel in utegnil tako lepo hišo postaviti. Saj vemo, da sebi zidajo le takrat, kadar ni drugega dela. Če pa drugega dela ni, pa spet denarja ni... zato sem kar naprej krenil in kmalu našel iskano številko. Prav na "a&kini". "Bog daj dober popoldan!", tako sem pozdravil ženo, ki je prijetno iznenadena pritekla odpirat. Tam izza vrat sta pa kukali dve glavici. 4 ZOBOZDRAVNIKA ♦ Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure i > DONATO ALVAREZ 2181 ¡ ¡ U. T. 5y - 3723 Nevarna stvar se je malima videl tak bavbav, črn od vrha do tal'.' Zato sta se kar skrili in le čez kofe-tove aalce skrivaj pokukavali od daleč. Skromen domek so si postavili. Ki na.j bi bil podoben onemu doma. Tam so visele grablje in kose pred hišo pod gankom. Kaj bodo tu kose in grablje!... Na njihovo mesto se je obesila kita česna in vrečica vrtnega semenja... "S čim naj postrežem? Eno kavo, en čaj? En kozarec vina?", tako je žena skrbela. Toda, moral sem hvaležno odkloniti, zakaj če ima človek le pol želodca mora biti z njim gospodaren, kakor gospodar za zadolženim domom. "Kadar bom prišel lačen okrog vogla, takrat pa prav rad", tako sem si zagotovil pravico za drugo priliko. Večja deklica mi je pokazala pot dalje. "A, vi ste? Sem že slišala o vas. Da, da, gospod Drufovka, — saj ga poznate, — pride sem včasih in mi je pravil. Kar sedite." "Da, sem, in kaj mislite, kaj me tod nosi? Ženin sem, ki na ohcet vabi 5" "Na ohcet?" a čigavo pa? Hen-tajte, to bo kar lepo, če bo tudi kaj dobrega!" "Kako ne. Same dobrote — Saj se bere, da se je sv. Frančišek kar obliznil, ko je božje ime izprego-voril. In na tako svatovščino vas vabim. To bo zadnjo majniško nedeljo, ko bomo imeli v Lurdesu majniško slovesnost, popoldne ob pol štirih. Saj boste prišli?" "To se ve, da! Saj smo tudi božji ljudje, če prav pravijo, da je to hudičeva zemlja." "Tako se borimo. Zidamo in pla,-čujemo. 14 pesov na mesec za teren. Tisti, ki so bili prvi, so dobili za pol ceneje. Poznejše pa plačuje7 jo kar po 20 $. Malo pa tudi kopljemo. Samo človek ima včasih smolo. Lani smo sadili veliko krompirja, pa smo ga malo pridelali. Letos smo ga sadili čisto malo, pa bi ga veliko pridelali. Kaj bi? Če bi človek vedež, bi ne bil revež. Tak lep krompir je bil letos in kako drag. Pa nam je bilo žal denarja za drago seme L" Stopil sem še okoli vogla in spet stal na slovenskih vratih. "Bog daj. Kaj pa pri vas?" Tako sem pozdravil gospodarja, ki se je prizadeval, da bi stari mizi mlado lice dal. "Tak lep dan, kaj ne?", tako je menil' on, "in me doma, najdete. I, seveda. Kaj pa bi z zavezano nogo? No, pa ni hudega. Jutri, upam, greiJ že spet na delo." Našel sem tudi sosedo na obisku. "Lepo od vas, da pridete, tako so menili. "Saj je tukaj kar lepo in lepše kot na, Paternalu. Tam sme dolgo živeli". In sem stopil še dalje. Gospa R. je pokukala izza vrat. Čudna prikazen, tako je presodila. Ko je moj pozdrav slišala pa je kar takoj vedela kako in kaj. Na koncu bogatega cvetnega vrtička stoji prijazna hišica. Tedaj se je prikazala na pragu še prijateljica, ki je bila slučajno na obisku. "Takole postopajo te babe, si boste mislili, gospod, ker nas najdete po tujih hišah. In takole postopam že dolgo časa. Človeku po službah izpijejo mozeg in kri in potem ga pustijo, naj živi in umira kakor ga je volja", ¡je menila prijateljica ^ razgovoru. "Kar tako pa res ne boste šli, d bi vam prav nič ne postregla,. Morda bi vam mogla ponuditi grozd?", je menila gospodinja. In smo sneli z brajde lep sladek grozd. Prav zadnji je bil. Žalostno je pokukal izza cvetja "tero' in se'pritožil v hrambo svojih pravic. Saj je vendar on varuh vrta in ima pravico do prve in do zadnje jagode. Saj več ne zahteva. Takole nekako mu je utegnilo, biti v njegovem tičjem srcu. "Lepa živalca,", sem ga presodil. "In zvesta ter pametna", ga je pohvalila gospa. "Pred njim sta prišla kar sama dva taka, "tera", tega smo pa kupili. Ona dva sta pa šla spet svojo pot; potepuha pač. Ta se pa zvesto drži hiše in vrta. Imam sedaj eno skušnjo ,več, da tisti, ki se ti vsiljuje, je malo zanesljiv. Velja le ne za ptičji rod, temveč tudi za ljudi." Tako sem obšel hišo za hišo in še čez železniški tir, da pozvem kako je z Remcem, ki sem ga oni dan našel v bolnici, da pozdravim Grudnove in Makučeve in še drugih družin smo našli na ulici.Tandil in Francia. "Kar z domačo kapljico bi vam postregla", tako je menila žena v neki hiši. "Veste, smo si doma vino napravili. Samo pokušnje še nismo imeli. Sploh ne vemo, kako je kaj." "To se pa kmalu lahko ugotovi. Saj imamo nosove. Ali je za v kozarec, ali bo pa za na solato. Nekaj bo že S" tako sem menil in kar takoj smo se odločili, da pogledamo. Saj sem jaz imel včasih tudi z vinom posla. Kakih pet polovnjakov sem ga premogel v dobri letini. Toda naša pokušnja je ugotovila, da je v sodu prvovrsten jesih. "Čudna stvar", je menila gospodinja. "Pa je bil sodček tako zdrav. Poln muškatelčnevega duha". Najbrž je pa stvar taka, da so znali sodu pač dati moškatov duh, toda vino ni nikaka sentimentalna stvar, ki se zadovolji s parfumom. Hoče tudi pošteno posteljo. To so mu bile pa jesihove doge. Kaj hočemo. Ti grdo pohujšanje. Tudi marsikateri naš človek, ki je pošten sem prišel, se je v tej deželi pobarabil. Kakor se je dobro vino spridilo v skisanem sodu. No, pa to ni taka zguba. Saj je vino po isti ceni kot jesih: 30 cen-^ tov liter; tako smo napravili zar ključek tej strokovni ugotovitvi. "Torej tako! Na Paternal pa l'e kaj pridite. Saj vedno najdete ob-ja^vljieno v časopisju kdaj je kje služba božja. Saj imate Duhovno Življenje in Slov. list. Ali ne?" "Šment jih gleda, vse skupaj 1 Pride vedno s tedensko zamudo. Človek bi v soboto rad vedel, kaj bo novega. Pa pride list v četrtek. No, pa bomo že kaj prišli. V Lurde» pa prav gotovo pridemo na zadnjo-nedeljo v majniku ob treh in pol. Samo, da nam boste res lepo zapeli." Hladnik Janez. KROJAČNICA MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Agencija P U T HIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, | obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja "Na iGrévskem irguí... Oh, pa ne da1 bi bila ona?. . ." Prijela jo je za roko, odprla jo in pogledala dlan. "Črte tvoje dlani mi odkrivajo tvojo usodo", je dejala s prepričevalnim glasom ... Saizuma je naglo umaknila desnico ln jo je zaprla kakor v silni grozi. "Prepozno!" je nadaljevala Favsta. "Videla sem vse! Videla sem, da si ljubila plakala in trpela. Videla sem, da ti je srce izkrvavelo ob znožju oltarja in da ga je razmesarll Škof. . .'» "škof", je zastokala ciganka, tresoč se kakor jagmedov lisi. "Da", Je rekla Favsta, "škof, t.voj dragi! Jean de Kervilliers!. . ." Saizuma se je z bolestnim jekom zrušila na kolena. "Ona jel Vedela sem, da je ona!'' Je zamrmrala Favsta. Sklonila se je k ciganki, da bi jo vzdignila. A baš tedaj so se odprla vrata ln v sobo je stopil mojster Clau. de. . . Favsta ni vztrepetala. Vzravnala se je v vsej svoji višini. "Cesa iščeš tod?" Je vprašala. "Vas!" je odgovoril Claude. Klavdina je planila k vratom, rekoč: "Poklicati hočem vaše spremstvo, da vas rešijo tega človeka." Favsta jo je ustavila. "Potrplte"', je velela. "Ta mož ima morda kako prošnjo do mene... Go. vori!" se je obrnila h Claudu. "MoJa prošnja Je kratka, gospa. Ho. tel sem vas povabiti, da bi me spremili do starega paviljona, ki stoji ma koncu samostanskih vrtov." "In če nočem, krvnik?" "Krvnik!"' je z grozo'osupnila Klavdina. "Ako nočete, vas moram pri tej pri. čl ubiti." To rekši je lzdrl bodalo in se je s hrbtom naslonil ma vrata, da mu ne bi ušla. Opatica je od strahu prebledela kakor mrlič, .Favstlno obličje pa Je ohra. nilo svoj 'veličastni izraz. "Kdo te je poslal pome?" je vpraša, la. "Kdo je tvoj gospodar?" "Kardinal knez Farneški. . .'' Favsta se je zdrznila. "Dobro", je rekla. "Pojdem!..." Mahnila je Klavdini, naj se me vznemirja. Nato so je sklonila k Saizumi in Jo je vzdignila s tal. "Pojdi, ubožica", ji je zamrmrala na uho. "Pojdi z menoj. . . Nič več, ti ne bo treba trpeti. ..'» Mojster Claude je z golim bodalom v roki odprl vrata. Favsta Je stopila na hodnik im potegnila Saizumo s seboj. Opatica ji je hotela slediti, toda Claude je zaklenil vrata, rekoč: "Ostanite tu, gospa, in vedite, da jo zabodeni tisti mah, ko začujem vaš klic na pomoč!" Prestrašena Klavdina Je ostala za. klenjena v svoji sobi. Favsta je mirno stopala po hodniku. Claude je korakal za mjo, z desnico na ročniku bo.