OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
življenja.
Zgodovinar Andrej Sinden nam v delit S!trnova!i v Ljubljani C sramežljivo skritim podnaslovom Socialnozgodgyinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov predprvo svetovno vo/ Ho) prikaže posamezne skice iz življenja takratnih Ljubljančanov pri t en ter njegovo pripoved dodatno poživijo tudi posamezni sodni spisi iz tistega Časa. ki - posredno ali neposredno
zadevajo bivalno kulturo Ljubljančanov in Ljubljančank. Statistična analiza podalkt >v je le nujni i ogrodje, na katerega avtor pripne prikaz vsakdanjega življenja in nekatere pikantne p< Jtlrohnosii
Andrej Studen nas vodi od kratkega, a izčrpnega prikaza mesta Ljubljane v obravnavani dobi. prek analize popisnic kolikor zadevajoposelitev, do posameznih ulic. hiš in stanovanj. Tam na elementarni ravni vsakdanjega življenja, ga zanimajo higienske razmere (v pivi vrsti ureditev sanitarij I, pri katerih a vi or spretno kombinira vire iz popisnic. objavljene statistike in memoarje lei arhivsko gradiv< > v zvezi s midnimi in
inšpekcijskimi postopki v takratni Ljubljani, potem se loti so-dalnozgodovinske analize izbranih gospodinjstev (ta zadeva velikost stanovanj. Število stanovalcev skupaj s podnajemniki. sorodstvene vezi, velikost posameznih družin, socialno razslojenost prebivalcev ter položaj žensk e v družini), stanovanjske kulture in njenega spreminjanja pri posameznih družbenih slojih, na koncu pa nam postreže še s pikantnosimi v zvezi z medsosedskimi odnosi in kaljenjem nočnega miru ter prostitucijo Poleg lega najdemo na koncu tu tli pregledne tabele s konkretnimi podatki, tako da lahko že meti branjem pripovedi pokukamo v katero od tabel, tla ne pozabimo, na čem temelji pripoved, napisana v zelo sočnem slogu.
Stanovati v Ljubljani je priv lačna pripoved o delčku v sak da njega življenja naših prednikov, s katdto smo dobili Še eno sodobno tlelo, ki se umešča med sodobna prizadevanja po obravnavanju majhnih" vsakdanjih tem. s pomočjo katerih tako Zgodovinopisje kot druge družbene in humanistične vede uspešno preskakujejo medsebojne plotove
Studia humanitatiS
Giovanni
LEVI
Nematerialna dediščina
v
Življenjska pot piemontskega
eksorcista iz XVII. stoletja
žkuc Filozofska fakulteta
Mikiozgotlov inska Šludija je nekakšna etnogralija brez te renskega tlela, je empirični prikaz življenja neke določene skupnosti ljudi, kakor se pač kaže po preostalih pisnih virih. Kadar se li viri, posebej to velja Za pričevanja pred sodišči, dotikajo različnih vidikov vsakdanjega življenja, je mogoče prikazati v eliko "vsakdanjih" podrobnosti, ki jih globalno zgodovinopisje. usmerjeno v zanimanje za "visoko" politiko, ne zazna.
giovanni levi,
nematerialna
dediščina:
v
Življenjska pot piemontskega eksorcista iz xvii. stoletja.
Studia humanitatis, Itistitutum studiorum humanitatis, Ljubljana 1995. 237 str.
ISB!\ 961-6085-12-3
Mikrnzogodovinska študija italijanskega antropološko usmerjenega zgodovinarja navdušuje zaradi pripov edne svežine in skoraj neverjetno izčrpno prikazanega življenja v majhni Pieinoniski vasi Santena. (Jlvzgodbi lokalnega eksorcista (iz-Sanja laca zleli duhov) in oztli avilclja. župnika vikarja Giovit-na Bat t ista Chiessa. ki ¡e ostala zapisana v sodnih spisih ob procesu zavoljo njegove dejavnosti med letoma 1694 in 1697, nam Giovanni Levi mojstrsko razgrne zgodovinski okvir, znotraj katerega je mogoče razumeti konkretno zgodbo in delček življenjske usode glavnega junaka, Ta okvir, utemeljen na izčrpnem preučevanju dokaj bogatili arhivskih vi rov iz 17 sioletja Za širše območje Vasi Santena, ponuja t Ive perspektivi, v katerih se kaže vzpostavljanje novoveške državne uprave na nekem konkretnem območju. Prva zadevit širša razmerja moči, ki se kažejo v premikih in načinu vodenja lokalne oblasti. druga perspektiva pa kaže konkretne načine prilaga-Mn]a na te vzvode moči s strani posameznikov v določenem '<'kalnem okolju. Prav te neoprijemljive silnice delovanja "I'lasti oz. načine ohranjanja določenih razmerij moči v lokalnem okolju imenuje 1-evi "nematerialna dediščina".
GLASNIK SED 36/1996, št. 4
75