rnusm
■' ' >
v. ■ » f' •
Ntjyecji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vse leto ...	$6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
AR0DA
List slovenskih delavcev v" Ameriki.
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 51. — ŠTEV. 51.
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 2, 1929 — SOBOTA, 2. MARCA 1929.
The largest Slovenian Daily m the United State«.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXV13,
Francija odobrila Kelioggov pakt.
SIJAJEN BRIANDOV GOVOR
JE NAVDUŠIL ZBORNICO
BODOČI PREDSEDNIK |jBll§f 1 SESTAVIL SVOJ KABINET
ANA MORROW NAJ ODLOČI
POROČILA 0 CUBANSKI
ZAROTI SO BILA PRETIRANA
Ko je /zkliknil francoski zunanji minister Briand: "Vojna je zločin!" — mu je začela zbornica navdušeno ploskati. — Proti pogodbi je bilo samo dvanajst glasov. — Komunisti proti paktu.
PARIZ, Francija, 1. marca. — Danes je francoska poslanska zbornica odobrila Kellogovo proti-vojno pogodbo. Za njo je bilo oddanih 570, proti nji pa le dvanajst glasov. Proti so glasovali komunisti. I
Pakt je predložil poslanski zbornici francoski zunanji minister Briand, ki je zaeno s Kelloggom študiral in ugibal, kako naj bi bila pogodba sestavljena, da bi res nekaj zalegla proti vojnam. Pakt je istotako Briandovo kot Kelloggovo delo.
Za sprejem so glasovali člani vseh strank, izvzem-ši komuniste. Njihovo stališče je vse presenetilo, kajti baš komunisti so znani kot načelni nasprot-i i ki vojne.
Briandov govor je bil mojsterski čin govorništva.
Zunanji minister je rekel, da je navdušen pristaš j iru. Celo njegovi najodločnejši politični nasprotniki so mu odločno zaploskali, ko je vzkliknil: — Vpojna je zločin! Vojno je treba sovražiti. Sovražimo jo!
Nadalje je rekel: — Mirovni pakt sicer ni popoln, predstavlja pa velik napredek v smeri proti miru ter daje zaenkrat največjo jamščino proti vojni. Pakt ne določa nobenih materijalnih kazni, ki naj bi bile naložene narodu, kateri bi prelomil besedo ter vojno začel. Vsebuje pa moralne sankcije, ki so velikega pomena. Voj na je označena kot zločin. Vsak narod se bo desetkrat prej premislil, predno bo prijel za orožje.
SAMOMOR SLAVNEGA ZDRAVNIKA
Dr. Pirquet in njegova žena sta najbrž izvršila samomor. — Iznajditelj seruma za kožno pre-iskušnjo jetike je izgubil v zadnjem času denar in zdravje.
DrXAJ. AvKirijn. 1. marca. — ProlVsor Clement Pirquer, */. najdalj samima za kožno preizkujš-nj<> jtMMv«', katero sse uporablja sedaj po Cflem eivetu, ter <lve leti pr< tV-.n* i>'-d:aitrike na Johns Hopkins VHtHieili^a. je haje včeraj zv. Ter izvršil samomor f> svojo ženo. Njih trupla so našli danes.
Profesor je pred kratkim poslal svojo oporoko in dragoeene listine svojemu odvetniku. Izgubil je tožbo proti .svojemu svaku, s čemur so bile zvezane težke finem'ne obligacije, in Mrs. Pirquet je bila težko bolna ->kozi dva me-s»eea. po neki operaciji.
Zilravnik je bil mednarodna avtoriteta glede bolezni otrok, in številni ameriški zdravniki so študira!; na njegovi slavni "Kinder-k I in i k". Bil je avtor številnih del glede medicine.
H.l je podpredsednik A meri-fiko-avstrijske družbe terlje bil preje spojen .s jmmožno athnini-etrseijo Herbert Hooverja v Avli rl je siai barona Petra Pir-
ANGLEŠKI DOGOVOR Z RUSIJO
Bitka je nekoč involvira-la interese Standard petroleja. — Novi kontrak-ti bodo uveljavljeni.
MOSKVA. Rusija, 1. marca. — Pottpolejska vojna Sir Henry De-terdmga proti sovjetski vladi, ki je leta 1927 spravila njega v trpek spor s Standard Oil Company of Xew York, ^e je oeivLdno Izjalovila.
Vlada je objavila, da je bi! v Londonu podpisan triletni kon-trakt z Aitoflo-American Oil Co., pod katerim bo ruski petrolejski trust prodal vsako leto en milijon ton surovega petroleja na angleškem trgu.
Angleže *n <pa bo dovoljeno stopiti v obširna kavkaška potrd-j-ska polja, a Rusi so zavrnili angleško Zahtevo, da *se naprav; povračila za petrolejsko lastnino. je bila rtacijonalizirana tekom zadnjih desetih let.
Čeprav ni Sir Ilenrv direktno spojen z Anglo-American družbo, je vendar deloval tesno ž njo in sovjetska objava vključuje ugo tovilo,da pomenja dogovor konec sovražnosti z angleškim petrolej-^kim "kombajnom", v katerem je Sir Dtvterding odločilna postava.
Dva butlegar ja ubita.
■
L0GAXSP0RT. Ind.. 1. marca Eari Armstronga in Jack "Wil iiarnsa, ki sta bila oba butlegar so našli danes umorjena.
2 dvema izjemama je izbran kabinet novega predsednika. — Hoover je očistil svojo pred-inavgua-racijsko pisalno mizo ter je sedaj pripravljen na resnično delo.
WASHINGTON, D. C., I. marca. — Ker je njegov kabinet sedaj dovršen, razven dveh članov, namreč trgovskega in poljedelskega tajnika, — je zaključil novi predsednik Hoover svoje pred-inav-guracijsko delo.
ODLIKOVAN
VETERAN
Mož iz Philadelphije, katerega so iskali leta in leta, je bil odlikovan za svoje zasluge pred Ver-dunom.
PHILADELPHIA, Pa.. 1. marca. — Po 'končani proslavi se je vrnil Joseph Fa-liacco k svoji mizi v tvomlei za izdelovanje makaronov. z zaslužnim križcem v svojem žepu.
Križ mu je včeraj podelil pri et rimoniji polkovnik Lewis Sor-lt-v. štabni načelnik	divizije,
ki je navedel junaško dejanje navadnega vojaka v bližini Verdu-na leta 1!>18.
Z dvema drugima vojakoma je rešil Faliaeeo 1"> razoroženih Tovarišev, katere je ujelo v neki kotlini, povzročeni od izstrelkov, GO sovražnikov. Šest Nemcev je bilo ubitih, di-u^ri so pa pobe«rni!i. Vlada je dolgo časa iskala Fal-Iaeea ter ga je šele pred kratkim našla.
Vsi duhovniki so
se registrirali.
MEXICO CITY Mehika, 1. marca. — Pričakovati je, da se bo večina tisoč duhovnikov, ki žive v zveznem okraju, registrirala Se dane« zvečer, v soglasju z vladno odredbo, da morajo vsi prijaviti »svoja bivališča.
Danes je bil namreč zadnji dan. Ivdor se ne bo registriral, bo proglašen za vstaša. Notranji department je posvaril včeraj vladne uslužbence, da bodo kaznovani kot vstaši, če bodo implicirani v delavnosti fanatičnega svečenišiva.
Vodljiv zrakoplov
pri paradi.
L»AKEIIU-RST. X. J., 1. marca. Danes je objavil poročnik Ro&en-dalil poskusne načrte za polet vodljivega zrakoplova "Los An-geles" preko "Washingtona v pon-deljek. da se udeleži inavguracij-skih ceriinonij na dotični dan.
4'Lot> Angeles" bo odšel od tu-ka^i v pondeljek zjutraj, če bo dovoljevalo vreme iter bo dospel v
glavno mesto kom parade.
malo (pred pričet -
Posnemal Lindbergha.
Xjegov inavguracijski nagovor, obsegajoč le nekako tri iwn- besed, se naliraja v rokali javnega tiskarja. Cekiral je cerimonij-eteh razmišlja sedaj glede posebnega zasedanja kongresa, ki bo najbrž otvorjen dne 10. aprila.
Mr. Hoover bo pričel s svojim d<'lom v jutru 5. marca. Ob devetih zjutraj bo za. fivojo pisalno mizo v eksekutivnih uradih.
Mr. in Mrs. Coolidge bos-ta najbrž lunčala v železniški restavraciji ali pa ob strani železniške postaje, če bo že pripravljen vlak, ki ju bo odvedel v Northampton. Coolidga bosta odšla na postajo takoj, kakor hitro bodo zaključene slovesuOcsti pri kapitolu.
Datum posebnega zasedanja ni bil ofieijelno. objavljen, a novi predsednik je nami<rnil. da bo napravil svoj *-k!ep v soglasju s sklepom komiteja za pota in sredstva in senatnega finančnega komiteja.
Kongresnik Tilson je rekel včeraj popoldne, da bo imel polje-deltski komitej na dan otvorjenja pripravljeno predlogo za poljedelsko pomoč.
Tarifna predloga, ki jo bo spremljala, bo predložena dne 20. aprila in nato se bo trubel pričel.
Mr. Tilson misli, da bo šla poljedelska .odredba skozi zbornico v desetih dneh ter upa za skorajšnjo akcijo glede tarifne predloge. o 'kateri misli, tla bi jo bilo tre.ba omejiti na par izprememb ter novih določb.
V tem oziru se popolnoma razlikuje od par tisočev zastopnikov industrij, ki zahtevajo od članov komiteja za pota in sredstva, da se zviša pristojbine za tekmujoče inozemske produkte.
Kralj preživel dobro noč.
BOOXOIi, Anglija, 1. marca. Angleški kralj" Jurij, ki je tukaj na počitnicah, je preživel dobro noč, kot so objavili v Craigwell House.
Lindbergh čaka na odločitev svoje neveste. Prijatelji v Mexico City so čuli, da se bo vršila cerimonija koncem tedna v Cuenavaca.
MEXICO CITY, Mehika, 1. marca. — Poroka polkovnika Ch. Lindbergha in Miss Ane Morrow se bo za vršila še predno se bo letalce vrnil tN svojega sedanjega potovanja v Mehiko.
Obnovljeno potovanje Lindbergha v Cueruavaca za konec tedna s {Kislanikom Morrowom in njegovo družino je dovedlo do obnovljenih razprav glede možne, tihe poroke v gorskem zavičaju. Lindbergh se izgovarja: — Jaz ne morem ničesar reči! Ona bo odločila.
Prijatelji družine pa pravijo vendar, da bi ne bili prav nič presenečeni, če bi se za vršila poroka ob kateremkoli času, brez vsakega -naznanila. Obljuba Morrowa, da bo podal časopisju objavo poroke "v primerni obliki in ob primernem času", pa ne izključuje možnosti, da bi bila podana objava po poroki.
Lidbergh je pripravljen za poroko ob kateremkoli Č-asu. Domneva se. da je sklep odvisen izključno od starišev neveste.
Glavno mesto je bilo polno hvale glede letalca in M;sx Morrow radi njih hladnosti, ker sta se podala na jiolet tako kmalu po nesreči v sredo, ko sra komaj ube-žala s svojim življenjem.
Lindbergh ima še vedno zavezano roko. ki je bila izvinjena, ko je pristal brez kolesa.
Izgnani nacijonalistični voditelj dolži Machada u -morov. — Njegov režim razdružuje deželo. —-Ustanovitelj stranke pravi, da Kellogg ignorira škandale na otoku.
. Trditve, da je bil Machado, predsednik Cube, odgovoren za politične zavratne umore, ki so ko-l umpirali cubansko vlado in da se masti od loterijskega grafta, je uveljavil včeraj tukaj Octave iiegle, ustanovitelj cubanske nacionalistične stran-P e in eden dva in sedemdesetih mož, katere dolže
da podpihujejo zaroto, da se zavratno umori M t-chada.
Foch
počiva mirno.
PARIZ. Francija. 28. febr. — Maršal Ferdinand Foch, ki je šel skozi četrto krizo v svoji težki bolezni, je preživel mirno noč. V sled tega se domneva, da bo Foch preživel sedanjo kritično dobo. Upanja za njegovo konečno okrevanje pa niso bila premočna.
Konkurenca za Karlove vare.
TIFLLS, Rusija, 28. febr. — Mineralna voda, o kateri zagotavljajo sovjetski izvedenci, da ej močnejša kot ona Karlovih varov na Češkem, je bila pred kratium odkrita v Kelbedžarn v Kavkazu.
To vodo nameravajo razpošiljati po celem svetu.
ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ "KLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DX~7IiIh V AMERIKI.
PODIRANJE VELIKEGA DIMNIKA
Senj-r Siegle, ki je bil izgnan s Cube dne II). oktobra, je zanikal obstoj katerekoli zarote proti življenji.u predsednika Machada ter izjavil, da je varant, izdan v Havani, le pretveza, poiom katere se hoče Machado iznebiti političnega na-sprot nika.
Držav, tajnik Kellogg ima dejstva, ki tvorijo temelj njegovih obdolžite v, — je izjavit Siegle včeraj v uradu "Worlda" ter dostavil, da so .se izjalovili vsi njegovi napori, da zainteresira ad-minist racijo Coolidga za položaj na Cubi.
—	Machado se boji cubanskih državljanov, — je rekel senjor Siegle, — radi is voj e razdrapane vlade.
—	Nikaka zarota ne obstaja proti njegovemu življenju in tc ve, on zelo dobro. Ve pa tudi, da so možje, ka-ti-re je označil kot zarotnike, pripravljeni razkriti Združenim državam in celemu svetu resnično stanje zadev na Cubi.
Mr. -Siegle je član Havana Jaht-kluba (ter Union kluba v Havani. V biznesu se mudi tukaj že več let. Bil je izgnan 10. oktobra ter živi sedaj v mestu Xew Yorku. On si ne upa vrniti se na Cubo. ker se boji za svoje življenje.
—	Administracija Machada na Cubi je i m perij a lističu a ter sklepa sedaj pogajanja s Špansko,— je rekel Mr. Siegle.
—	Machado kolek tir a sedaj po •$'20.000 na dan iz loterije, ker do-voljuje, da se prodaja tikete po $30. d oči m določa postava, da jih jih treba prodajati ,po $20. Štirideset odstotkov tega pripade raketi r jem. ki mu pomagajo z armado vred vzdržati oprijem na
eu ban ski narod. Ostalo pa obdrži zase.
Potem ko sem bil aretiran v I favani, ker sem fotografiral vojake, tki razbijajo politične sent aiike, sem Izvedel za zaroto, tla se me zavratno umori. Sodnik, pošten mož, me je oprostil v tem slučaju ter mi daJ naročilo, naj tožim policijo radi krivične aretacije. \aslednji dan pa sem. bil posvarjen od sorodnika, naj zapustim deželo in to sem tako i tudi storil.
Imenovanje Templetona potrjeno.
WASHINGTON, D. C., 1. mar-'a- — Senat je včeraj zvečer potrti d nominacijo R. H. Templetona za okrajnega pravdnika za za-zapadni Xew York.
Ubil svojega odvetnika.
C K NT R EV ILI jE, la., 1. marca. George Damjam-ič je ustrelil hvo-jega odvetnika, D. Fult-on Rice-a, na stopnjicah sodnijske hiše. Nato je odšel v okrajno jetnišnico ter ise predal oblastim. Prepiral se je s svojim odvetnikom radi trgovskih zadev.
Briand bo obiskal Ženevo.
PARIZ, Francija, 1. marca. — Ar Isti de Briand, francoski zunanji minister, bo prisostvoval se-staku svata Lige narodov, ki se . bo zbral v Ženevi v pondeljek, vendar pa ne bo zmožen zapustiti Pariza spred torkom, kot je bilo j objavljeno danes.
BOSTON, Mass., 1. marca. — John Poland je bil v zadregi, slič-ni oni polkovnika Lindbergha. ko je moral pristati svoj aeroplan le z enim samim kolesom.
Po)ando, ki je imel le deset sola letalnih ur, je pristal povsem j poleg letalnega poljS" pri Newark, N*. J. Dimnik je bilo treba po-gladko, brez vsake nesreče.	|1 dreti, ker je oviral avijatiko.
DENARNA NAKAZILA
111 ■'■ —— ,
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Italijo
Din.
v Jugoslavijo			
500 ____	---- $ 9.30	Lir	100
1,000 ____	---- $ 18.40	t*	200
2,500 ____	---- $ 45.75	a	300
5,000 ....	____ $ 90.50	a	500
10,000 ....	.... $180.00	a	1000
$64.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; sa $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodiii ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih aaka-nlih priporočamo, da se poprej z nam sporazumeta glede
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 24 PRI8TOJ BIN O ti.—."
5AKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,
Telephone: Barclay 0380
a!
a-r, 1 .
_
___r-___-_L__!___
___

- ■■■ .....

• ' • ■ ■ *» ■ j

GLAS XARODA, J. MARCA 1929
BLAGOSLAVLJANJE PSOV V RIMU
- , i
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANT
. v
(A Corporation}
y ran k Salter, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addreseea of above officer«: B2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Is tied Every Day Except Sundays and Holidays.
Za ceio lelo velja list za Ameriko
in Kanado ...........................$6.00
Za v "I Ufa ...............................£3.00
Za četrt leta ..........................#1.50
Za Neto York ta celo leto
Za pol leta ........................
Za inozemstvo ea celo leto Za pol leta
7.oo
.$5.50 .47.00 .$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"(Has Naroda" izhaja vsaki dan izveemsi nedelj \n praznikov.
r>cp >! brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati o Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	_ _
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T-Telephone: Barclay 6189.
ČUDNA SO POTA POLITIKE
Ihrlieri Homer sestavlja svoj kabinet. Oziroma • i / vi.wtnvil. IVset nmž I m » imenoval za svoje sve-vit!«"-, in lahko se reče. j«' l>il pri izberi Jako natarn'-
« • 41 j in j>i'evi<i«*ti.
•• nv * -*;iiišee je težko, kajti preveč- se ne srne zameril i nii i in nil i onim.
Sv.p jt* t»;i ikri^kc ]>rijatelje je pa razočaral; še predno ]«' prevzel predsedniško mesto.
Sni i^no se j<- namreč domnevalo, da bo poveril vod-.".ust i.'iM'jLra departmenta colonelu Donovanu . Tega 11 i ni storil. Kot načelnika tega važnega urada je izbral -	r.iia Williama i). Mitehella iz države Miimesote.
li<i.,v. rjev prijatelj Donovan je bil trdno uverjen, f!a I n ► postal vodja jnstienega departmenta.
Iz t« moke ni bilo krnita, ker je imela Antisalonska
iiga svoje ]»rste vmes.
Antisalonska li^a je bila proti temu. da bi imenoval 'b.over zveznim državnim pravdnikom mokraea.
V	justn-iiem depart men tu, kjer bo za prej centrala z;i izvedbo neizvedljive proltibicije, lioee imeti Antisa-lenska liga glavno besedo in komando.
('(donel Donovan pa ni samo mokrae, pač pa tudi ka-Toiiške vere. Tudi to jim ne prija.
Saj sn protestanti Smitlia samo zato porazili in i o -»verja izvolili, ker niso hoteli imeti katoličana na eelu Združenih držav.
Zato naj pa tudi mokraški katoličan ne dobi mesta v kabinetu. Hoover ga bo na Filipine poslal, če bo hotel
it t. seveda.
Xo, »lelaveem ni treba žalovati za Donovanom.
V	justičnem departmentu je vršil službo podtajni-i a ter se ie odločno protivil vsem delavskim zahtevam.
Ko je hotel senator Wheeler iz Montane izsiliti ob-] a vnav o proti Daugliertvju, se je Donovan temu na vse mogoče načine upiral in protivil.
MRAZ V JUGOSLAVIJI
\ dugo^aviji je bil tak mraz, kakoršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Ptice so zmizovale na drevju, i ivje raee pa v vodi. To. je fenomen, ki si ga niti znan-stveuiki ne morejo razjasniti. Torej z eno besedo, gro-7en.in neznosen mraz.
lievno prebivalstvo, ki ni moglo dobiti kuriva, je začelo puliti svoje borno pohištvo.
Dosti oseb je zmrznilo. Bolnišnice in sirotišnice so prenapolnjene, pa tudi po bolnišnicah in sirotišnicah je kuriva le za skrajno silo.
Premožnejši sloj se je na drug način ogrel. Na pustno nedeljo je bilo v Ljubljani triintrideset \elikih veselic in mask a rad.
kraljeva napoved, da bodo predpustom vse veselice zabave prepovedane, se tore-j ni uresničila.
Nobena jed ni tako vroča zaužita, kakor je na 'na, — pravi pregovor.
ta diktatura se bo sčasoma omilila, pa
ritNRv uiu.cn. wAiH. o c
opis.
Vsako Into na dan sv. Antona hodijo duhovniki po rimskih ulieah ter po starodavnem običaju blagoslavljajo p .se.
Novice iz Slovenije.
Železniška nesreča v Rimskih to-plicah.
11. februarja ob 2. uri se je pripetila na podaji v Hiiuskih Toplicah težja žefezniška nesreča, ki PO na ki j in* j n ni imela ■katastrofa 1-n i h posledic, ker sta nekaj minut j,red nesrečo odpeljala iz Himskih toplic tržaški brzovlak •proti Trstu in ljubljanski osebni vlak za brzovlakoni proti .Mariboru. (V bi se nesreča pripetila malo prej, bi >e ponesrečila brzo-vlak in osebni vlak. ki sta bila polna potnikov. Zgodila hi se bila h. h ko nesreča s katastrofalnimi |k>.slediea mi.
Luhljanski osebni vlak, ki je zapustil ljubljanski kolodvor oh 23,08. je imel zaradi zamrznjenih koles i-koro. štiri ure zamude. Ko je dospel v Zidani .uo»t, je moral čakaTi na osebni vlak iz Zagreba, ki je prispel v Zidani most z eno-uriio zamudo. Zaradi tejra je o-sebni vlak prehJt-el tržaški brzo-\ lak. ki je za,pustil pred osebnim Kiiiuske toplice. Osebni vlak jt za,»!!>;tri ob 2. zjutraj kolodvor v Zidanem mostu in vozil z veliko hitrostjo na postajo v Rimskih topi Ida h. Pred postajo v Rimskih toplicah se je na signal t us ta vil. lstoea>uo je po otlhodu tržaške«ra brzovtaka z Laškega odšel v Rimske to],lice zbiralni tovorni vlak. Kretnivar v Rimskih toplicah je •akal na odredbo prometnega u-•radnika. Xenjildoma je uradnik pred prihodom ljubljanskega o--ebnega vlaka kretniearja telefo-nično prašal. ee že vidi luči tovornega vlaka z Laškega. Kretnicar je odgovoril, da luči Še ne vidi, na
ti stroju, 'kjer je že opazil plamen in gost: dim. ki je bruhnil iz nenadoma nastale razpoke. Obvestil je o liesreei v istem stanovanju stamtjoeejra odvetnik« <lr. Jvarlovska. ta pa najbližjega službujo-če«ra s'tražnika.
Stražnik Podpornik je aviziral celjske gasilec, ki ^o 'kmalu prispeli na kraj požara. /. brizgano. Meri tem pa rsta višja stražnika Podgornik in Diutcnjana že smia skoraj jtopohioma pogasila požar in ia.ko	ni preostitU) ve.'- ilosfi natpora. Ugotovili so. da je uastal požar na ta način, <la se je vnel ix^sibii tram v >tropu med »ritličnim stanovanjem dr. Kar-lovška in stanovanjem v prvem la'dstropju zaradi hude vročine v limniku. Iti je izpeljan tik trama. Dr. Karlovšek trpi 20 0 I>in. ško-le. stranka Po ga čar v I. nadstropju 400 I>rn, tloeim zn;tša »koda hfšne la.stn.iee nati 3000 Din.
Najstarejši aktivni župnik ljubljanske škofije umrl.
Kakor javljajo, je v Dobrepo-'jah pri Velikih Laščah umrl tamkajšnji župnik Andrej Romoveš, v starotsti S2 let. Pokojnik- je bil duhovnik stare šole, ki se je bri-gal preilvst-m za l*< rkveno-verske dolžnosti in dobrobit svojih žup-ljanov. \* občevanju je bil Ijubez-:ij:v in koneilijanten nasproti vsakomur. liil je brat tudi že pokojnega popularnega ipoljaTuskega župnika Jerneja Ramovša.
Trahom v Prekmurju.
V Prekmurju m M« d jim ur ju je zelo razširjena nalezljiva bolezen
kar mu je prometni uradnik dal trahom. ki se tuintam pojavi tu-nalog. naj postavi kretnico Tako. di pri nas. Kdor pride v* dotik s da bo , tovorni vlak za vozi I na strahamašem ali pa s stvarmi, ka-srtranski tir. Kretničar je j>re«ta- tere je nosil ai<i -e jih dotikal, je vil kretnico ravno v trenutku, ko v stalni nevarnosti, da sam oboli je zbiralni tovorni vlak zavozil na na trah miku. Trahom je dolgotraj-kretnico. Zaradi tega so je iztiri- no vnetje očesnih veznic, ki pri-la lokomotova ter potegnila za se- vede včasi do slepote. V Prelogu i>oj štiri vagone. Xa kraju je hi- so uredili ■s-tanieo. kjer -se brezplač-
poma bilo vse na kupu. Iztirjeni vagoni in .lokomotiva so zabarika-iirali vse tire. Lokomotiva in iz-lorjeni vagoni so močno ]>oško-lovuin i.
Promet na jvrogi Celje—Zidani most je bil tako poj>olnoma onemogočen. O nesreči so bile obveščene vse sosednje postaje. Iz Zidanega mosta in iz Maribora so ooslali na kraj nesreče dva pomožna reševalna vlaka in po več-urnem itopornem delu progovne-ga. prometnega in kurilniškega železniškega osobja v Rimskih toplicah se jt1 posrečilo do 9. ure za silo očistiti en tir in ujwstaviti zasilni promet. Reševalno delo je zelo oviral hud mraz in veter.
Materijalna škoda je velika. Cerfijo jo na okoli 100 tisoč dinarjev. človeških žrtev po srečnem naključju ni bilo.
Nočni požar v Celju.
11. februarja je izbruhnil v Cankarjevi ulici št. 9 manjši požar, ki k sreči ni zavzel večjih dimenzij. O polnoči se je nenadoma prebudil v svoji postelji pravili praktikant Janko Karlovšek, Saeul je močno »prasketanje. Karlovšek, ki stanuje v pritličju, je-skočil iz poertelje hi <p«»jflei£al pro-
illHi^wiii^ffiHl
to zdravijo trahomaši.
POZDRAV!
Predno se podam na parnik. pozdravljam moje prijatelje v Rock Springs, posebntf pa moje prija-T£lje v Hudson. Wyo.. ki so me opremili na kolodvor. !Miss Katie L in ki e. Vi-Fktor Dolenc in ^Irs. Marjeta Barce.
Tem {x>tom se tudi prav lepo 7ash\aljujem tvrdki iSakser State Bank za vtso točno in prav dobro postrežbo, !tako da sem j>rav zadovoljen. To tvrdko vsem rojakom široin Z<lruženih x'tržav naj-tapleje priporočam. Lahko je vsak uverjen, da bo istotako postrežen kakor spodaj podpisani, zakar Vam vsem lahko jamčim iz lastne izkušnje.
Iskren pozdrav vsem skupaj in na veselo m srečno svidenje.
Anton Draksler, na 7>oti v Mavčiče 53, pošta Smlednik, Slovenuja, Jugoslavija.
Little Falls, N. Y.
Iver so bolj re<iki dopisa iz tukajšnje naselbine, sem se namenil rjK> malem opisati tukajšnje novice.
,Zadnjo soboto, to je 23. febr. je društvo sv. Jožefa, št. 53 J. S. K. J. priredilo koncert, na. fkatererem je pela vobče znana pevka gospa Pavla Lovšetova iz Ljubljane, o-perne. koncertne in narodne slovenske pe.smi. Ob prvem nastopu je ljudstvo pozdravilo pevko s ploskanjem in to še tem bolj. ko je bila s prvo pesmijo gotova. To pozdravljanje in ploskanje je bilo pri koncu vsake pesmi. Videti je bilo. tla je bilo ljudstvo jako zadovoljno z vsakim nastopom timet nice. Tako lepega oiinetn'ega perja še nis;> rojaki slišali v te i naselbini, kakor je bilo j>etje gospe Pavle Lovšetove in lanskega leta septembra meseca ko je pel gospod Anton šubelj. Želim, da bi se oba pevca vrnila v to naselbino in priredila skupno koncert. To hi "bilo jak4i umestno, ker vsak Slovenec ali Slovenka, ki je ^'išal njih p^tje si jih že]] slišati.
(i os po Pavlo Lovšetovo prij»o-ročam tudi rlrngim slovenskim naselbinam. \ -i se bodo čttdili njenemu lepemu čudovitemu gla-ill.
Zadnji mesec je izdelala skušnjo za bolniško strežnico (nurse srospodična Marv Keržič, hči obče ztiane družine Anton.a Keržič
Cherry Valley. X. Y. To je po-no.-> za starše. ^(.>j>wu."]ii pa «'-esti-tam In je želim obilo uspeha.
X tej naselbini je bolj malo Slovencev, pa imamo dve dvorani. Ivorano društva sv. .Jožefa, in dvorano Narodnih Slovencev. Po mojem mnenju bi zadostovala ena vsent razmeram. Opremili naj bi jo današnjim razmeram primerno, kegljilšee. par biljardov in še več drugih manj ali več po-t rebrn h revi, da bi malo bolj pri
HIPN0T1ZER ODKRIL ZLOČINCA
V bližini Plzna so našli v septembru 1927. umorjeno deklo, neko Marijo Stepanekovo. Morilec ji je bil s koso odsekal glavo. Vsi poskusi, da bi ga odkrili, .s0 ostali brezuspešni. Tfdaj .se je oglasi! pred nekoliko tedni hrpnotizer Svengali-Vrba > trditvijo, da bo mlkril morilca s pomočjo svojih
medijalnih sposobnosti. Eksperiment so mu dopustili in je izjavil, da je deklo umorila žena nekega poljedelca iz ljubosumnosti. Nje mož je imel z umorjenko baje nedovoljeno razmerje. Ta hipnoti-zerjeva trditev pa .se je izkazala z. neutemeljena. Žena ga je tožila in se bo moral radi obrekovanja zagovarjati pred .sodnijo. Vendar je imela vsa zadeva ne]>ričakovane dober uspeh. Oblasti se zabele imnoviio zanimati za umor in >< sedaj v Pragi odkrile pravega storilca. IBletnega ključavničarja Franca Škodo, ki j.- dejanje tudi priznal.
ZAKAJ VODILNI IGRALCI KA DE OLD GOLD!
Richard BartheLnniss v bodočem First National Vitaphone mojstr skein delu "Weary River", v katerem d(»stavlja Mr. Uarthelme k svojim lavorikam y:la-> redk«-dramati"-n•* kakovosti, pravi:
"Prosim, oprostite mojo jezo . toda v študiju je nekdo zak. ljal . ter -kazi! naš ljubavni prizor".
'"Večkrat so imenovali kino 'molčečo dramo'. Toda jalto ma'o molka je tedaj, ko se dela film.
"Kdinrde. ko se dala 'govoreča film", je jjotfreben mir. Razen igralcev se ne sme nihče oglasiti. Kajti občutljiv; zaznamovalni me-
vabili našo mladino. Po tistemu ^Tlizem registrira wak šum v StU-
ju. Nepričakovan kašelj je ne-nesreča.
kakor ga imamo sedaj, ne odgovarja našim razmeram.
Apeliram na članstvo obeh dvoran,- da se združimo prej ko je mogoče. Zakaj plačevati tako visok davek in uradnike obeh dvoran? Denar katerega sedaj plačujemo nepotrebno, se bi razdelilo med bolnike in reveže.
Pozdrav!
Jože Mrzlikar.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "CL.iS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AUER1K1.
IŠČE SE — šivalke moških slamnikov. — Schneeweiss Panama Hat Co., Inc. 870—376 West Broadwfcy, -
fcew York Oity. > (2x I&2)
POZOR!
Vsi, kateri žele za Veliko-noč domače ŠUNKE, — PLEČETA, BANKE in KLOBASE naj ob pravem času naroče.
Cena 40c funt«
FRED JAZBEC
1561 E. 49 St., Cleveland, O.
Nekega dne je nekdo zaka.š-Ijal tekom jemanja ljubavnega prizora. (^)d onega dne -.o za;]>oveda-ne Old Golds. Kajti ves Hollywood ve, tla ga ni kašlja v celem filmu".
Zakaj ni >kaslja v celi kari? Old Oohl cigarete so delane iz srčno!istastega tobaka, najfinejšega. kar ga raste v naravi ... 1/. bran po svilnosti in zrelosti iz o-srčja tobakove rastline . . . Postaran -m omiljen pos'ebno doljro v jrorkot-i srednje julijskega soln-ca. da je zajamčena ta medu podobna miloba.
Pojejte čokolado . . . nažgitf Old Gobi .. in uživajte oboje!
KJE JE JOHN SJXIGOJ. doma Lz 'R'oie^(Montespino) pri (»ori-ci. Venezia. Giulia. Italy. Se-znal sem. da je prišel pred P»o-žieem v Z+lružene države in bi rad njegov naslov, ker mu imam poročati nekaj važnega. — Ernest Brecelj, Chacon No. 13, Havana, Cuba.
ADVERTISE in OLAS NAHOD^
za Veliko Noč
Nakazila v dinarjih, lirah in-dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez.
Za pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na —

82 Cortlandt Street New York City
Navada je taka. da napravita zaročenca pred poroko drug drugemu vesoljno spoved, to je, da i>otožrta in razodneta drug dru-premu v>e. kar imata na vesti.
Naro rd velikodušno odpustita, in za poroko ni ponavadi nobenega zadržka več.
(*e res vse jiovesta. <a odkritosrčna. In korajžna sta. Pa kar je glavno, dober spomin imata.
Posebno današnje dekle mora i'neti jako <b>ber spon?in. če se hoče sjK>unirti vsetra. kar je d(»ži-vela.
^Ilada. lepa gospa je posvarila vojo stotako lepo služkinjo:
—	Na k. tO pa ne gre. Ti p a malo prehitro menjaš -.V o je prijatelje. Zadnji«"- -em t.- videla z lepim mladim fantom, včeraj pa že z nekoliko starejšim gospodom. Pa že vsaj nimaš dveh prijateljev
—	lahko govorite. go>pa, — jo je zavrnila. — Vi imate moža in vam en prijatelj popolnoma zadostuje.
V starem kraju so vprašali brihtnega, osemle.tmig« fantka:
—	Torej praviš, da ->te pri vas bratea knpili. Kako j- i<» m«>trf»-ee» Saj ;e Tvoj o<"-e že pet b-t v
Ameriki.
—	\"em. — je odvrnil. — toda mami vedno pošlje kak dolar.
—	Zakaj mečeš kamenje na sedovega otroka— je vpraša! tujec znanega poredneža.
—	Saj bi rajše k njemu »t<»pil in ga za lase stresel — je odvrnil,
— pa se bojim, ker ima ošpiee.
Pravijo, da *je masaža dobro sredstvo zopet revinatlzem.
Totla če ti maser drgne bolečo nogo, ni iiičkaj prijetno. Kes je, da nato nekoliko mileže, toda med masažo je križ.
Rojak je bil staknil revmatizem v levo nogo. Dvakra* je bil ]>ri maserju in je pozneje pri[>ovedo-vaJ prijateljem:
—	Ta človek je kakor živina. Čimbolj	kričal, tembolj jo drirnil in pritiskal. In rekel m; je. naj jutri zopet pridem.
Naslednjega dne je pa prikrev-sal žarečega obraza v (kro<_' svojih prijateljev.
—	o. danes je bilo pa boljše. Danes me ni nič bolelo. Danes ■»eni dedcu desno n<»Lr . j>on»oliI.
. To zimo smo večkrat razpravljali o boleznih. Ta je svetoval to, oni zopet nekaj drugega zoper prehlad.
Posebno vztrajno mi je hotel prijatelj vsiliti sledeči recept:
— Da ne boš prehlajen. — je rekel, — se vsako jutro skupaj v mrzli vodi. Potem pa v vreli. In nobenega mesa ne smeš jesti in nobenega vina pokupiti. Vsak dan se najmanj tri ure izprehajaj. t'e imaš solato rad. ne .>nie biti niti jesiha. niti olja na nji. Tako delaj. pa se ne boš prehladi!.
Jaz se nisem ravnal po njegovem nasvetu in tseni bil ra.i.še vso zimo po malem prehlajen.
Civilizacija je nekaj krasnega. Ves svet se je zavzel za svetovni mir. inagari. če ga bo treba z vojno izvojevati.
Strogi sodnik je obsodil starega tatu na dve leti ječe. ker je ukradel zlato uro.
— Kakor da Ibi dedec vedel, — je mrmrat moža .'k koso ga gnali v zapor. — Poleg ure je bil tudi listek, na katerem je -zapisano, da je garantirana za cfve leti.
Zakaj se dandanes toliko zakoncev leči?
Zato, ter jih je toliko poročenih.
- - .....
F H MOLSARt
"Imel sem prijatelja ram ga imenovati — huzarski nad poročnik. Stanovala sva v isti sobi. Tudi on mi je .svetoval, naj za p rani m prvinestitv**; še preden sem ga ubogal, je nasto-pila katastrofa."
Pri besedi katastrofa se j» poročnikov obraz nekoliko »kremžil. jiila je bridka, porogljiva grima »>a, ki .v je brž raztopila v sm«*h-
H mt I J I
k*Pij." .j'' dejal, "zdaj pride ti-'
sto."
- ne ma-1 sta nek zmečkanih bankovcev v pre-ki je bil dal svoje nočne omarice, trga obleko .s telesa in se vlega k spanju. Včasi sem ga pobral: "Xo?" Odgovor je bil zmerom enak: "Izgubil". Verjemi mi, bi| sem ves obupan zavoljo njega.
Wkoč pa mi je prišla neka ideja. Rad bi bil. če se ne bi bil nikdar aj takega domislil. Sklenil sem. ; da vselej, kadar se vrne vinjen domov in zaspi, vzamem nekoliko bankovcev, ki jih neprestete pontine v predal — dobro sem vedel.
pozorni poslušati.
Srknil sem malo vina in ga jel HI!
da nuna nikdar jasnega pojma, koliko denarja je bil prinesel iz i-"Ta nad porotnik."' j«' nadalje- gralniee —, zbiram,ta dt'ijar zanj val, "ji* bil najbolj prikupljiv hn-, in mu nekega dne, ko se bo zao-Dobrega srea. kroži! v lep znesek, izročim vso i-posvtnih zadevali neizkn- movino in razodenem. kako sem jo
zar na v,se m
»vetu.
smel, v
sen kot desetletna deklica, pa zal. vesele narave, prijatelj
da ne spi. Glava mu je pokojno ležala na vzglavniku, a oči so bile široko odprte in zapičene vame. Prva misel, ki mi je šinila p-j glavi. je bila : umrl je. Tako togo, ne- i premično, nemo. brez diha je strme] vame. Gledal sem mu v oči. To je trajalo precej časa. Tedaj ; ga potihoma nagovorim. On mi je odgovoril. "Ali ne spiš," sem vprašal. "Ne," je odvrnil. To j<-bilo vse.
Prižgal sem svetiljko — z de-,
narjem v roki. "Xu." sem mu re-!
kel. "ti molčiš." — "Da." je od-1
govoril potihoma. sila otožno. Se-'
dej sem na posteljo in jel premiš-'
Ijevati. Bankovec sem še vsevdilj1
i
stiskal mpd pivti. V tistem času me je nekajkrat vprašal: "Kako1
SKUPNA POTOVANJA
JUGOSLAVIJO in ITALIJO
ki jih priredimo SPOMLADI in P O L E T I
tekočega leta:
po Francoski črti preko Havre:
14. MARCA, S. 8. PAEIS, Velikonočni izlet 5. API?TLA, S. S. PARIS
9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet
25. JUNIJA, S. S. PARIS. Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE
po Cosulich črti preko Trsta:
29. MARCA, S. S. VULCANIA
22. MAJA, S. S. PRESIDENTS WILSON
12. JULIJA, S. S. VULCANIA
VOCRWOOO 4 .UMMNWOOO. H. v.
Viktorija in njeni dve hčeri Beatriea in Kristijana.
v	. je m^grn'e. da ti tako dobro gospo- ;
povrh bil pnstedu. Rečemo — storieno. -,	, .	...	.i
1	1	.	• daris z denarjem: vsi drugi smo do
elj vi- Mladenič je spal tiste čase pov-' . , ,	.. . ,
vratu v dolgovih., a ti pa .-i ore?
Največji zrakoplov na svetu.
Največji angleški koncem želez- je zrakoplovi
važnejše E—tako strasten kvarto-piree, da enakega niaem ]>oznal. Med nama ni bilo velike razlike v
starosti: v/lir lomi? sem zmerom Ičini se je vrgel v posteljo. Jaz sem Ji/r.d pri ijem >k ro, da o-"« tovsko ; vedno čakal nekaj minut; nato vlogo. Ali /<• /bog tega, ker sem j se ni iztegnil roko iz svoje postelje t iste	mnogo solidnejši ne- ;k nočni omarici med obema poste-
go dan« . vedi	vsekakor sem! Ijama. odpr] potihoma predal in
po angleškem siste-se>t
na n - kar je za mojo zgodbo naj- premo dve ur: na dan: koinai s<	_-______ , , ,,, ... .	,.	,	„ , ,
.	.	...	taj m a J).i sega dolga.' Ali na.i	mu ne industrij" \ k-ker.s gradi za an- mu. Zrakoplov bo »onilo
vrnil domov, ze ie napočilo , . . - .	,	.	.	. ..	,	.	r
. . '	.	zdaj pojasnim, da sem vsako	no«- srlesko vojno mirtstrstvo zrako- motorjev, ki bo<lo razviiali 4'>0f)
jutro. A moral je na vse zgodaj	kradrf- denar	'	"
po Holland-America črti preko Boulogne sur Mer:
26. APRILA, S. S. STA TEND AM
Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. — Za nadaljna pojasnila pišite na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
denarja je v njem; vzevši j>eščieo
■m , Ijama,
hot«! napraviti veliko vojaško ka- : nekako po občutju pretehtal, koliko rijer k Sieer pa, za to ne gre; poj diva dalje. Mladenič je torej kvar
tni !-ut (ih.vilen. a br»'Z sreče; ve- j v svoj predal. To se je ponavljalo dno je izgubljal. Tičal je že do |tedne. Nikdar ni opazil, da bi mu ušes v dolgovih. Takrat ga nisem kaj zmanjkalo, nir preveč .svaril. da naj ne igra : j mislil sem, da bo nrej ali slejHI
' ~ 1 1 je domov kakor po
je bil
\ moral je n.t \se zgodaj kra(lel ^enar iz njegovega preda- plov, ki b0 največji na svetu. Zra-	konjskih >11. Maksimalna hitrost' v službo. Spal je ki.kor kos lesa. i i - t ■ i -rv i i i • i ^ --i , . .	i
'	I« in ga zbiral zanj? Danes vem. koplov bo imel tovarniško znamko	bo znašala IGO km na uro. Zra-j
da je bilo vsako obotavljanje v ta- R ]00 Istočasno grade zrakoplov	koplov vzame na krov 100 potni-1
kem položaju in« trenutku nenmno; R 101, ki bo sicer enako velik, to-	kov. posadka bo štela 40 mož. An-j
a tisti hip je bil takšen — to ti da drugače konstruiran- Xa pro-	gleži pričakujejo od novega zra-
prisegam — da ne bi jaz sam na strani planini v Selov. obdani od	koplova velik napn dek zračnega j
njegovem mestu /a nie na svetu vseh strani z gozdovi, stoji ogro-; prometa. Zrakoplov bo lahko le-'ske probleme v Kvropi. pričakuje-
verjel v bajko o duhovitem prija-J)non tovarniški hangar. Xa prvi	t,.| brez pristanka iz Anglije v jo marčno zasedanje Društvo na-
, ,	...	,	sknSa p° Poti P°nio<*i j pogled ne napravi angleški zrako-	Egipt, v Kanado ali Avstralijo, rodov / največjim interesom Xa
bankovcev, sem jih mirilo položil ,	.	- -	- -- - '	J	MdJUIJim imenom.
' 1	hazardistu. Moja
Manjšine in Ženeva.
Vsi, ki >e zanimajo za manjšin-
P^j
Vendar dobil igro in poplačal svoje oderuhe. Toda fant je venomer izsrubljal. Ko je prihajal domov -— vedno ponoči, prav za prav že zjutraj — sem jaz že zdavnaj spal. Itil je ves zaripel od sekta in
z največjim interesom
ja misel je ona že. p]ov tako impozantnega vtisa, ka- Do Egipta bo rabil dva dni, do njem se bo moralo pokazati, kake sama po sebi nekorektna, zato je; knr Zeppelin, dasi je dvakrat več- Kanade do Avstralije osem- j stališče bo zavzela ta najvišja med-
ji. Pač pa presneti notranjost	narodna institucija do tega
zrakoplova, ki je podobna notra- A ^ Mynouh Royal Aii*h,P	ob]f.ma kj j(, njosti modernega )>rekooeeanske- vvf>^ks v ( ardmgton ugrade zrako-zrakonlovn so šti- Plov R 1()1 lla povsem drugačnih
morala povzročiti kazen. A takrat je bilo že prepozno. Ko bi bil vsaj Xekega dne pa se je zgodilo to-'zavuP^ v tistem trenutku! Silno
pere-
sili pa so -se v časopisju tudi drugi zelo ugledni in vplivni državniki z drugih strani.
Pri tem so se pokazala n.^sprotu-joča si naziranja v povsem jasni luči in na osnovi teh nasproti mora pričakovati vsakdo marčnega za-
od togote zaradi izgubljenega denarja; ko sem prestrašeno planil j ' iz sanj, sem videl, kako meče o-
Ojača oslabele živce in mišice.
M-iuiwU tivi-l in mišic«- uničujejo nr~ cjf,.- Vr.ri.k je. <la si- uiLhertjo zistrup-lj»«nt c>*iii»ki In p -vzriuNijo zaprtnk-o, ne-pr«>l)avnrint. nlab apetlt, plin«, vz«ll»ranje Iz ž<l«>0cit ali i"Tft ol)Iatn*' in ni«?hur-r . n--r. dnusti. Hlat»> spanje, tu-rvuznosl, Iflavobol, omollrn,	leže in druffe
Ukleritie.
Nuru Tone I« znlavllo ravno zn tako Mtanje. ktr VN.liuje zdravilo. ki zida »dravje, mo6 in jakost. Mr. S. P. An-
■U inor, Hrii. va, r*a., pr»v(;M "Pronafiel
t. in .1. je NiiKi-Toiv velik- vrednoti jo bil vzel. Držeč tako denar v ro-
'Vil jf m< i živtni si«>tttri in ,
Ja.'ai nifijo moč. Milijone ijudi vtiva Nu- ki, občutim, da se je ritem nadpo-Ra-Tone z enakimi čudovitimi uspehi in ako imate katerokoli omenjenih bolezni, no iZKuldjute časa. vzemite N"ujfa-Tone. V! ra lahko kujete povxod kjer se prodajajo zilrnrila. Ali pa jr.t za va« na-rt.ie o>l trgovcev z zdravili na. debelo.
i Adv.»
le: Prišel je domov kakor Po na- ine Je "ličila misel, da me je ute- ?a parnika. vadi v jutranjih urah in se jel	ŽP	pasa opazovati ri nadstropja. Spodaj je gonda-'Movll» l^ncipili. Ta zrakoplov bo
slačiti. Spet je vrgel šop zmečka- i« Pottim takt>Tn Poznal vso z-rad la v ozadju nad njo kapitanova duraluminija. Da bo stabilnost nih bankovcev v svoj predal. Nje- bn ° predalu z be/ikovci. Ko sta kabina? oddelek za zemljevid- in/nnvečja bo na nekaterih gova prisotnost me je predramila tn~ila najina pogleda, ni črlinil meriine instrumente, dalje kabine »lnralnminij nadomeščen z in sem vprašal: "Xo?" Odvrnil besedice.	z.a moštvo in končno jedilnica za	Največja novost so
je trj>ko: "Dobil". Tistikrat sem' Obrnil sem se torej proti njemu p0^adko. Drugo in tretje na 1- vi motorji, ki bodo gonili zrako imel pripravljeno zanj že dokaj 3,1 dejal: "Ti, dam svojo častno stropje je dol čedno premoženje. Xe vem, obko- nfioirsko besedo, da sem. vsako noč Tmpozanten vtis
rej je bilo; dejstvo je, da se je jelo i«*™1 (]enar iz Tvojega predala jedilnica, v kateri stoji dolga mi- ho v;1rnasT potnikov večja, daniti in je bilo v sobi za spozna- in varčeval v svojem jiredalu za ob sfraneh pa več manjši
za Tebe, d bi Te lahko presenetil mjzje. Jedilnica je izredno viso- ,,lov 1)0 imel tnili lK>MJ,'en salon za
očeno za potnike. [viov- s	bodo izdatki za
napravi velika P°F°n znatno znižali, obenem pa
nje svetleje kot po navadi. On se je vlegel in zaspal. Spet sem čakal da je jel dihati globoko in pravilno; tedaj sežem polagoma in tiho po njegovem predalu. Ko vzamem med prste nekaj bankovcev. se dvignem v postelji in skušam ob slabem svitu, ki je prihajaj skozi okno dognati vsoto, ki sera
ročnikovega dihanja nagloma iz-premenil. Že od tem občutku me je zazeblo v prsih. Obrni1 sem počasi glavo proti njemu in opazil.
kajti Zrakn-
• ka. Sega do drugega nadstropja kadi!ce- Prv.| zrakoplov bo lahko za potnike. Okrog jedilnice
starta] eez tri. drugi čez šest
z veliko vsoto."
Odprl sem svoj predal in mu pokazal denar. "Tmenitno." je	potnike, okrog dvorane S4'eev-
rekel, toda njegov smehljaj ni bil pa rralerijn z mizicami za šahistej Anglija se zelo zanima za zraČ-iskren. Vzel sem bankovce iz pre- jn ljubitelje kart. Vrh zrakopb>va no zve/, s kolonijami- V mno<?ih dala in jih položil na njegovo noč- je narejena nekaka streha s t", krajih gradi hangarje otlnosno
no omarico. "Glej," sem rekel.
rasami, na kateri se lahko potniki stolpe za pristajanje zrakoplovov
KAPITALIZACIJA OBRESTI PO
41%
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
. "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
od 4% na 4^%.
K vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem -polletno prinisanih povišanih obresti.
Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4*4% obresti:
vloženo
vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih
4% $100.—
4 ¥2% $100.—
$121.84,	$124,78,
148.40,	155.71,
180.80,	194.32,
203.54,	221.99.
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4^% pa v 16 letih. Kdor hoča podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijadva za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira iKive vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost.
"to-le sem Ti zbral." Ni odgovo- tllfli ob ^]abem vremenu izpreha- V doglednem času bo imela Angli-ril niti bese;lice. Smehljal se je. jajo, ker je pokrita. Zrakoplov ja redno zračno zvezo s Kanado. Povej mi, kaj naj bi storil v takem inia Teiika okna tako. da bodo Indijo. Egiptom. Zelandijo in Av-položaju?	j potniki imeli krasen ^razgled na stralijo. Prva zračna proga, ki je
Moj predal je bil odprt. Mirno vse strani.	skoro že pripravljena in za katero
sem segel vanj in potegnil na dan =	Se Anglija najbolj zanima, b0 zve-
re vol ver. To je bila druga slepari-1 Zrakoplov je opremljen. ^ zelo ^ m(i(1 Londonoill ip> Tadijo eko
ja. A v tistem trenutku nisem mo-	praktično. Da bo teza manjša so ^ ^^	a]J
gel storiti drugače. On je. kaj pa.	narejene stopnice iz lahkega bra- ^ ^ 7?rade y ^^^ sektorjih
planil pokonci in mi iztrgal revol-	ziljskega lesa- Na terasi bodo lahhan?rarja ali
ver iz roke. Ta dogodek se je pri-	ko potniki plesali. Xovost bo elek-
p^til v času. ko sem bi] najmanj	trična kurjava. Prostornina no-, Oba sistema imata svoje zajro-
priljnbljen. Teden dni pozneje sem	vega angleškega zrakoplova bo vomike. Zdi pa se. da zmaguje
mnogo koč- sedanja s tem večjo pozornostjo, ljivejši nego bi bilo videti na prvi
1)0(rjt<ll	; Poglvitni problem je že v tem,
' Doslej je še malo konkretnih"1? na	za^ite
,	vesti o tem, v kaki obliki se bo raz-l"®	manjšin vezane samo
krajih |	.	nekatere države, druee na nrav
. ,pravljalo manjšinsko vprašanje v r	' ^	1
TV Ženevi. Prav tnko tudi ni še jasno. nu""	^ nana5a samo na
D,°Se 0''kako stališče IkkIo zavzele pasa- j"" m»iSi»*. katerih držav»y P"-mezne države pri obravnavanju t padlKwt je 0cU0r'il na Pari5ki manjšinskih problemov.	, mirovni konferenci in države so
V toku zadnjih let so se množi- i	v <	v kolikor so
le pritožbe, da se Društvo narodov I,reV2elf *aranciJp za	v
za manjšine mnogo premalo brijra |mirovnlh P«*'Klb. Vrh tega pa vein da j. odreklo ravno v tej točki,ttU(jl ',0V°jne n,ir0Vne I)0" i • •	... ,	. . ,godbe ne vežejo vseh držav mar-
ki je za pomirjen je med evropski- .	J	' Uiar
mi narodi in posredno med drža-1™ nekaterih "Ploh ^ vami ogromnega, če ne celo naj-!ppav tak° znatUe narodne B,aniii-večjega pomena. To pritožbo je izrekel tudi zadnji kongres zastopnikov manjšin, in ne more se _-eei, da je ta izjava pri članih Društva narodov ostala brez učinka. Zato se je že o priliki zdnjega zasedanja ventiliralo vprašanje, naj Društvo energičneje poseže vmes, da ne izgubi zaupanja v še večji meri.
Pojavili pa so se še drugi vzro-
n- v svojih teritorijih.
Spričo tega bo zelo težko za Društvo narodov, najti tu solucijo, ki bi zadovoljila vse člane. One države, ki doslej v manjšinskih zadevah ni.so vezane, ne bodo hotele prevzeti novih obvez, kar pa je h k rati že tehten razlog, da smatrajo druge države nadaljne obveze za enostransko solucijo, ker se
že izstopil iz vojske."
j znašala 141.000, kubičnih metrov. S?stem stolpov, kajti hangarji so I vendar bo pa zrakoplov krajši od zlasti za velike zrakoplove predr.R-[ Zeppelina. ki meri 235 metrov, jrj. Stolpi imajo to prednost, da
meri
ROJAKI. NAROČAJTE SE AMjdočim meri R 100 samo 215 m. zadostuje za pritrditev zrakoplova "GLAS NARODA"t NAJVEČ-lPač pa je višji, kajti Zeppelin je tudi med viharjem 35 mož. dočim JI SLOVENSKI DNEVNIK | visok 30.5 R 100 pa 40 m. Tudi jih je hangarju treba najmanj V AMERIKI.	j Nemci hočejo v bodoče graditi svo-|200.
. . „	, .	s tem ustvarja dvojna mera in se
ki. Kavno na zadnjem zasedanju j, , ,
J	J države delijo v dve kategoriji, s
v Luganu je ]>rišlo do ]>recej burnega konflikta med Stresemannom in Zale.skim, in sicer ravno zaradi nemške manjšine na Poljske in poljske na Nemškem. V teku prepira je izrekel Stresemann pretnjo, da bo spravil manjšinski problem na dnevni red prihodnjega zasedanja. V zvezi s tem se je. razvila dolgotrajna polemika med poljskim in nemškim časopisjem o u-sodi manjšin v obeh državah; ogla-
STATE BANK
VSEBINA:
Jugoslovanski umUt
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, U so
pretresli svet Sovražniki športa v staran veka
Izgubljena Kolnmbina The mas Alva Edison Poga.ika
Nov irinmf tloveikegs genija Soči v ni vrt tekom potega Lok
Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambinoa
Vročinski rekordi preBnjlh stoletij
Granate i* vsemlrja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi v vinogradu
Zakonsko prave v HnJaJh državah
Saj se ne izplava
CITAJTE
■Amer. Koledar
zalete 1929
CENA 50 CENTOV
A, 82€ortMt St New York
- -	v ;
GLAS N
r


VSEBINA
Iz zgodovine polarnih
dieti
Z letalom preko Severnega tečaja
Nobilova blamaža
Novci in papirnati denar t Združenih državah
O dednem pravu in zauaičlc-skem davku
Ivan Zorman
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inazemei In lovsko pravo Žena in mati v zgodovin) Kakšna razlika Potovanja v Evropa
Cvetke a livade stare
m i
Najvišja poslopja Šaljlvke In zbadljivke Kolika
za mlade In
vsak

m
pravieami prvega m drugega reda. Proti temu je javno nastopil n. pr. češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski.
S tem pa vrsta spornih zadev še ni izčrpana'. Vprašanje je, kako zaščito bo moglo uvesti Društvo narodov, da ne bo prizadeta suverenost držav: saj je pravilo in praksa, da se Društvo v notranje zadeve svojih članič n? vtika. Dalje se bo pri obravnavanju manjšinskih problemov pokazalo, da so si posamezne manjšine zelo različne med seboj po gospodarski moči, po socijalni strukturi, po kulturni višini in nacijonalni samozavesti, kar zelo otežuje enotno ob-ravnanje. V teh raznolikostih je vzrok, da ima lahko nominiranje nekega določenega prava pri posameznih manjšinah zelo različno učinke.
Zdi se tedaj, da bo obravnavanje manjšinskih problemov Ženevi sprožilo zel.> burne diskusije in da ne bo mogoče tako kmala priti do učinkovitih poafiitivnih solucij.
RAD BI IZVEDEL kje «e nahaja ANTON LdČAiN podoma©© CAN<Č»l£ iz Podgraj pri IUir-ski Bistrici. Prosim rojake, ki vedo, da mi poročajo, ali naj se pa sa.m oglasi. -ovmr,
t (3x 28,1,

1929

-
Nezgode gospoda Lipeta.
(Bridka zgodba z ugodnim zaključkom."
Za Glas Naroda priredil G. P.
18	(Nadaljevanje.)
Kljub svojemu strastnemu temperamentu pa se je deklica spomnila kazni iz .prejšnjih let.
Stregla se je ter brez odgovora smuknila skozi vrata.
Nemeneea se za prikupne besede razgrajačev je odšla Chaqui-■'4 k staremu Miguelu ter izvafbila iz njega, proti njegovi boljši ved-lidist i, nadaljno »teklenico rdečega soka za njenega oče4a.
Vrnila se je ter postavila steklenico na inizo o-b njegovi strani. On je kimal in njegovi debeli -ustnici sta se tresli.
—- Štirje možje in <rrdi! Kako zelo jih sovražim Vf»e!
Odšla je po stopnjk-ah navz<ror ter se vr«rla na svoje bomo le-ž š< e. Potisnila je na stran svojo obleko ter zlezla i>od surove rjuhe, potem ko je vrgla hre»»eneč pogled proti iztoku:
— O, mladi mož ki jahaš na pustolovstva ter se ne bojiš**ničesar I O tebi bom sanjala v tej noči!
Konečno je zatisnila svoje oči k sanjam, — kot je želela.
Sed^o poglavje.
SLED ZA V© J E V A LCEV.
—- To bo dan uspeha! Sanchez! — je zakldcal Gaucho ter stre-el zu ramo najbolj trdnega zaspanca cele njegove tolpe. — Predrami >« kajti mi bomo pričeli danes popoldne s plezanjem na obnož-;e gora!
Debeli eahallero je skočil na noge ter pričel žalostno zijati in zdeh a t i.
—• To jmtovanje postaja vedno bolj onegavno, zame, — je mr-incal Kuharji r»o izimi-t-ni Ln njih hrana jK»«taja vedno l>oIj sla-- Ali, i|i bi bil udeležen užitkov banketa, katerega je skuhala debela in izurjena ženska!
Voditelj m* je nasmehnil, ko je sprejel krožnik mesa, katerega mu je potrudil eulen mož ter pričel z užitkom trgata navadni kruli, ki je prišel rz i>oljske poči.
—	/.Jinke in brano! — je zakričal. — Ti mešaš svojo romanco eo, Sanchez. Jaz nimam nobene misli na inantille, kiklje dn namazana lica. Ti boš našel zelo malo lejK>te v teh .surovih gorah pred na-mi. Pečeno jagnje ter sok grozda pa ti bo mogoče nadomestil iz-gubo. i	I	" i| R	»
Sanchez se je 07j?l preko ravnine proti prvim gričem. Onstran, v terasah, so bili gorski vrhovi And, več dni potovanja.
—	Neki star mož. preveč pohabljen, da bi mogel zbežati od najhm kočiee, kjer smo se ustavili včeraj, mi je pripovedoval, da nas bodo danes prinesli naši konji, če bomo hitro potovali, v mesto Siiu ISenito na oneni visokem griču. To je prvo razpotje na poti v Meisto čnideižev, je rekel.
Sanchez si je zasenčil z roko oči, ko se je ozrl proti iztočni planjavi, preko katere so že prišli.
—	Mi bomo imeli drugačno potovanje tukaj, glavar, — je rekel, in večje ovire kot one naših panrp, daz se obotavljam.
—	Na konje! — je bil edini odgovor Gaucha. — Doseči moramo vas pred večerom. Nato pa vam obljubljam veselo noč, da se proslavi prvi dan na višinah.
Quito je ga 1 opiral v.t>elo skoz: zelenje, ko je nieirov jezdec oddal ki ic na ostale. Kmalu so vsi veselo odjahali proti prvemu resničnemu znan i ku steze. E I|f A^ffilPprt'* r-% S E n| -i : I ---I
—	Tam bomo izvedeli dosti glede čet Rruiza, kajti ljudje na ■ - v ju nimajo nobenega prostora, da se skrijejo, razven v svojih
hišah. — je rekel Sanchez Gauchu.H
Bilo je že precej proti ->olnčnemu zahodu, ko so se pričeli dvigati po stezi, ki je vodila (proti višinam amlskih gričev.
Preko »iroke doline je bilo mogoče videti večje število belih skupin, nedoločnih v pojemajoči luči.
Gaucho je poklical svoje pribočnike, kc je ustavil svojega po nija.
—	Tovariši, jaz mislim, da je dosti bolj pametno, da odjaha naprej en sam jezdec, mesto cele te dolge kolone. En sam jezdec stopi lahko v to vas neopazen, dočim bi mi vsi skupaj povzročili paniko .laz hočem poanati to mesto. Mogoče je pustil Ruiz par kompa-Jiij tam, da straži jo proti drugim pustolovcem, ki merda iščejo* Mesto čudežev.
Glavar, nevarnost je prevelika za vas samega, da bi storili kaj takega! — je ugovarjal Sanchez. — Pustite mene iti naprej in če me kaj zadene, ne bo izguba tako velika, — razven na teži. Vaše življenje je bilo dsedaj zavarovano, a najboljša sreča se mora enkrat kortčati.
—	Dobri brat ! — je odgovoril Gaucho, z ginjenjem v svojih očeh. — .Jaz bom odšel prvi, kamor odpošljein svoje ljudi. Moja sreča s« lahko izjalovi, kot pravite. Če pa mi bojna sreča ne bo mila, če me bo |>otrla nesreča na tla, ne bom jokal ali pa stokal, tovariši!
brin gaucho, kot vsi ostali nas! Sedaj odhajam. Koraicajtc bolj I k »časi in čakajte »zven mesta toliko časa, da boste lahko vstopili v teku ene ure potem, ko bom jaz odšel.
Se par kratkih |>ove!j na Lupa in bandits&i glavar je podžgal Qtlita k hitrejšemu diru.
Njegove oči, zamaknjene v hiše daljne naselbine, niso zapazile bele uniforme vojaka Roseosa. ki ga je opazoval.
—» Carramba! — je vzkliknil, — tako je kot je general napovedoval! il'-EP -' " H R$
Zrl je na dolgo kavalkado jezdecev, ki so prihajali navzgor po atezi.
—	To je tolpa Gaucha! Jaz moram posvariti vas!
Prevzet o^l razburjenja je skočil na svojega lastnega konja ter ga nagnal h kalopu, paralelno s potjo banditskega voditelja, ki je sel .po nižji cesti. f^^HR'i^^H fM '
Gaucho, sledeč vijugasti stezi, se je približal vasi San Benito po ton. HfTB	I
Vojak je bil eden zadnjih straž, katere je pustil -v mestu Roe-) Ker je boljše poznal teren, po dveh dneh bivanja v mestu, je na točki, kjer se je agornja steza spajala z o-no drugo. :rrt za skalo je opazoval mične postavo Gaueha, kako je Lgi->1 po ostrem obronku. Nato pa je od jahal po bližnjici v
ni iprvi hiši je eno samo svarilo zadostovalo, da se je razširil rja med miroljubnimi prebivalci vast
Gaucho prihaja! Pazite! GauchO! — je klical hripavo, ko je-ij drvrl naprej.
>oi	•
>rjeni bomo! tte i»voja življenja!
Gospod Lipej je činovnik, samskega stanu, v najboljših letih, v vsakem pogledu mož na svojem mestu.
Pero mi vodi namen, da javnost opozorim na slučaj, ki je junaka teh vrst upravičeno užalil.
Eno i2med naših prepotrebnih društev je priredilo pred davnimi meseci nekakšno zabavo, morda s >rečoIovom ali vsaj s šaljivo pošto. Udeležba je bila kakor običajno nad vse častna. Dobro razpoloženja ki ga je dvigala izvrstna vinska kapljica, je prevladovalo in združevalo občinstvo brez razlike fctanov, starosti in spolov v najlepši harmoniji do pozne ure. Z eno besedo: bilo je nepopisno!
Tudi gospod Lipej je osebno počastil prireditev.
Opolnoči je pričel peti svojemu omizju-koiegom iz urada. Najpr-Vo tisto:
"Jegerle. jegerle, čje si ti hodil...."
Kajti gospod Lipej je tudi lovec.
Uro po polnoči je gospod Lipej objel in poljubil vsakogar, kdor je v dvorani nanj nalet'-!. Ob drugi uri je stikal po kuhinji in kuharicam frladil nežne podbradke.
Ob tretji uri je na kuhinjskem stolčku truden spal. Kuharice so mu okrog vratu obesili zamazan predpasnik, v lase mu vpletle žlice jn kurja peresa, a* naročje mu posadile past s pravkar ujeto živo miško.
Ob šesti uri se je gospod Lipej prebudil in opazil, da je v kuhinji sam. Čudil se je vsemu in se končno razliudil. Pa je neute^oma sklenil, da razburjenje odloži na večer.
Razgnusil se je nad ubogo miško in pognal s sebe vse. kar mu je bilo odveč.
Glava mu je bila težka, v ustih je obračal suh jezik. Vendar ni klonil z duliotn. Polglasno je zapel :
"Jaz pa eno kajžico imam, notri tri cimerčke imam, kaj mi nuca, kaj mi nuca, ko sem pobič le sani...." -
Do tod bi bilo torej vse še v najlepšem redu.
Razgledal se je po suknji "n
j klobuku. Spominjal se je, da je •svojo garderobo razobesi} tik mize, kjer je sedel.
Dvorana je bila temna. Z vžigalicami je prisvetil do mesta, kjer je privil električne luči. Z očmi je obletel vse kljuke po stenah. Zaman ! Njegove dolge zimske suknje iz lisičjim krznom ni bilo. Tudi široki sivi klobuk se je bil izgubil. Le tam v kotu je visel oguljen tenek plašč sive barve.
Gospod Lipej se je namah iz- j treznih V skrbeh je zmajal z gla- j vo. Še enkrat je prebrskal kuhi-j njo in potem spet dvorano, vsako mizo in vsak stol posebej.
Butnil si je pest ob čelo. Morda je bil kdo zanesel suknjo in klobuk v garderobo? Iz dvorane je krenil tja. Vse v temi. Z vžigalicami je svetil. Nikjer niti koščka cunje. Vrnil se je v dvorano.
Po dolgem preudarjaiiju je glasno zaklel in preklel prireditev. I
Ali naj začne buditi kuharice in
druge ljudi? Morda bi kdo vedel *
za izgubljene stvari. A premislil se je. Zdani se skoro. Ne kaže delati hrupa. Ljudje bi leteli vkup in vse mesto bi se smejalo. Še do rav-nateljevih ušes bi prišla govoriea.
Ogrnil si je sivo suknjo, ki je visela v kotu. Zakrpana je bila na mnogih krajih, rob ovratnika se je mastno svetil in neprijetno dišal po lastniku. Iz enega žepa je privlekel klobuk, ki mu je bil vsaj za tri številke pretesen in že v jako slabem stanju. V drugem žepu je naletel na sluzasto moker pisan robec, ki ga je ogorčen za luči 1- po parketu in si obrisal prste ub hla-' če.	i
Bog ve, čigave so te cape! Da bi dobil v pest nesramneža. ki je i tako dobro zamenjal suknjo in klobuk! Dušo bi mu iztrgal! No« bi nm razbil! Kaj takega se pri- , godi baš njemu, gospodu Lipeju,! ki je činovnik in spoštovana ose- j ba!
Pograbil je na mizi prazen ko- , zarec in ga zaluČil v steno, da se je razletel. Nato je dvignil stol v zrak kakor pero in udaril ob mizo, da mu je odletela noga. In še j pljuni} je po parketu na vso jezo in iz vse duše.
Odpravil se je. Vnanja vrata so bila že odprta. Tema je bledela, j
Tesno se je zavil v tuji plašč, da ga ne bi kdo spoznal in si ne bi j nakopal prehlada v tej hladni, nesrečni noči.
V sobo je prilezel poln bridkih misli. Izgubil je bil dragoceno edino suknjo in edj(ni klobuk. Denarja ni zmogel, tiščali so ga dolgovi.
Oblečon se je zakopal pod odejo, a ^spati ni mogel. Trepetal je kakor v mrzlici.
Odzvonilo je sedmo uro, ko je v.staT premražen. bolan in zbit. Pomeril je bedno suknjo in klobuček ter se v ogledalu zasmilil samemu sebi. Kakor deseti brat ali vsaj k^njederec.... To bi se mu rogali kolegi! Brez te ogabne suknje pojde v pisarno, samo klobuk si dene na jrlavo.	^
Oplaknil si je obraz, poravnal lase, izpil kavo. Kruha se ni dotaknil.
Odš-d je prezebajoč in toliko zgodaj, da še ni moglo biti nikogar v uradu. Srečal ni žive duše. V pisaifni je stlačil smešni klobuček v kot za mizo in se grel ob topli peči.
Mislil je tako. Po obedu pojde poizvedovat po suknji in klobuku. Morda so si te preklicane kuharice dovolile nepremišljeno šalo. To jih nauči olike! Taka nezaslišana nesramnost!
(Konec prihodnjič.)

^tasii« paraiBt&v .. Shipping
L marca:
II« de Franc«. Havr«
America, Cherbourg
Albert BaUin. Hamburg, Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwerpen
Conte Biancaouuio. Napoti, Genova
7.	marca:
Dresden, Bremen. Boulogne 9ur Mar
8.	marca:
Be-enjcari* Cherbourg
t. marca:
Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma. Napol l, Genov«
13.	m are«;
President Harding. Cherbourg
14.	marca:
iluenchen, Bremen
Paris, Havre (Velikonočni lxlet)
15.	marca:
Olympic. Cherbourg
16.	marca:
Arabic. Cherbourg, Antwerpen Veendam, Boulogne Sur iler, Rotterdam
Conte Grande. NapoII, Genova
11. marca:
Westphalia Hamburg 20- marca:
Leviathan, Cherbourg
21.	mar »a:
President« Wilson. Trst Berlin, Bremen
22.	marca:
Aqultania, Cherbourg
23.	marca:
Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus. Napoli, vjtoova 26. marca:
Columbus, Bremen Republic. Cherbourg, Bremen
28.	marca:
Stuttgart. Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam. Boulogne Sur Met Rotterdam
29.	marca:
lie de France. Havre
Berenca-la. Cb-rtutiirc SO. marca:
Vulcanla, Trat
Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer *lot-terdam
26. junija:	. "
Paris, Havre (IZLET) 20. julija:
He de France, Havr« (IZLET)
KONEC OCEANSKEGA POB NEBJA
T)r. O. Myrbaeh, asistent meteorološkega zavoda na Dunaju je že pred nekaj leti razpravljal o problemu oceanske klime in kon-tinetalnega podnebja na evropskem kontinentu. Povedal je. da se bliža doba oceanskega podnebja koncu in da imamo pričakovati zopet serijo zelo astrih rm ifn vročih, poletij. Že lanski december nas je rahlo opomnil, da se bodo prorokovanja citiranega vre-menoslovca najbrže izpolnila- Letošnja zima pa nas je o tem popolnoma uverila. in sicer tembolj, ker je že lansko poletje imelo docela kontinentalni značaj. •
Vzroki hudega mraza so letaš isti kakor ponavadi. Dočim vlada nad morji močna depresija, prihaja s severa, posebno od ruskih step, mrzel zrak. So pa še drugi razlogi, ki jih ne vidi drugi kakor oko strokovnjaka. Iz-
žarevanje sol n ca postaja po daljšem presledku zopet intenzivnejše. • Peri joda, ki se ponavlja vsakih enajst let |n je zadnjič dosegla1 višek I. 1917-, se je zopet pojavila.! Kdor je doživel 1. 1917. doma ali I na fronti, dobro ve, kakšna volčja' zima je takrat bila v Evropi. Ka-! kor letos, je tedaj pokalo drevje' od mraza, ki je ustrahoval v.v' kraje od severa do juga.
Najnovejši val mraza se nam bliža sedaj od jugovzhoda. Pri-! čakovati je, da ne bo dolgotrajen, zato pa tem ostrejši- Od lokalnih okolnosti zavisi, če bo dosegel Isto stopnjo kakor zadnjič,- Zadnji toplejši člplevi so bile le prehodnega značaja. Iz Rusije in Nemčije že prihajajo sporočila, da je pritisnil nov hud mraz. V Konigsbergu j'1 padel termometer na 27 stopinj pod ničlo, v Moskvi imajo temperaturo. ki jo je doslej poznala komaj Sibirija: navadno 35 do 28 stopinj pod ničlo. Zamrznile so celo tračnice eestre železnice in nastal je zastoj. Vlaki imajo v Rusiji kakor drugod v Evropi ve-liknaske zamude. V Moskvi je dosegel mraz celo 42 stopinj pod ničlo, v Jaroslavu in Nižjem No-vgorodu so zaprte vse šole in v lukah Azovskega morja je voda zamrznila- Po teh pojavih sodeč, mraz tudi v naših krajih še ne boj odnehal. Pripraviti se nam je še na hude ure preden bo sveti Mati ja razbil ledeno skorjo letošnje, zime.
fl DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbclj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
Paris 14. marca; 5. aprila. Ile de France 29. mar.; 19. apr. France 3. maja; 24. maja.
'Ob colnotl.)
Naj k raj Aa p.t po ž.-If-znjcl. Vsakdo je v pos.-brii kabini z vs»*mi m< d»-riii-mi udobnosti — Pijača in slavna franouskii kuhinja. Izredno nizke «-eue.
\'l>ntšajt>- k-it«-r»-truktji I»oobla&i>en«-K-.i agehta
FRENCH LINE
19 i ATE STREET NEW YORK. N. Y.
SKUPNI IZLET
na novem in najbolj moderno opremljenem parniku
STATENDAM
HOLLAND-AMERICA LINE
prekc Francije,
priredimo 26. APRILA 1929
DEVET DNI V JUGOSLAVIJO oziroma ITALIJO
Izborna hrana — Vzorna postre :ba Udobnost. Hitrost. Ugodne železniške zveze.
Na razpolago so nam bo!j5«» kabine v sredini parnika. Za vsa pojasnila se obrnite C-impreje na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Se t New York, N. Y.
■■SKI ZEMLJEVIDU
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more ln ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti- Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npiAaff so vsi deli sveta ter je dovolj velik, dt. zadosti vsem potrebam.
C £ N A
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po nJem in predno najdete, kar i$£e-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno neotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko m uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približne 6009 kvadratnih inčer. Dol« Je 38, širok pa 23 Inčer.
Dostikrat ate že čitall v časopisih ali knjigah e krajih, ki vam nlse bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih, barvah.	•
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacif&neca beeana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.	v
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje ae na to. če le imate zemljevid ali aOant, to STENSKI ZEMLJEVID be ta vas velike važnosti. Ko ca boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82CortlandlSt., New York,
•V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA z našimi znanim! parnlkl: NenadkrilJIva oestrežba in kuhinja v vse*i razredih.
—$ 1 98 —
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek $5 posebej)
HITRO POŠILJANJE DENAC-JA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja Sn rtru-ge Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na —
Hamburg-American Lin?
39 BROAD WAY, NEW TOBK


1SCE SE MANON
V ura Ju dunajske državne o-pere je vladrdo veliko razburjenje. Xa vse strani je opera telefonirala in telejrrafirala a tudi po radiu je razglasila, da išče pevko, ki bi prevzela vlog-o Manon. V Berlin in v Draždane, v Monakovo in Prago so brzoja ili, da išeejo Ma-nqn....
Kaj se j^ zgodilo? Slovita o-perna pe1 .a Lotte Lenmann je nenador a zbolela in odpovedala sodelo- an je. To je bij hud udarec za ržavno opero, ki je povabila nr gostovanje slovitega tenorja pariške Opere Comique Rogaeev-skega. In vloge Lehmannove trenutno nima na Dunaju naštudira-n'? nobena pevka. O tem se je moralo v nedeljo z žalostjo prepričati vodstvo državne opere. Zato ni čuda, da je bila uprava vsa obupana in da je v zadregi skušala za predstavo "izposoditi." iManon, pa naj si bo iz Berlina, Prage aji Monakovega. Ce so jo našli, še ni znano.