PHIMOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE _________ v gotovini Spedizione in abbon, post. 1. gr. TRST, nedelja 28. januarja 1951 Let0 VI . Štev 23 ri7m Požtnina plačana ^_______* v x/ Spedizione in abbo Arabske-azijske države pripravljajo jov predlog glede Daljnega vzhoda r*en Austin zavrača resolucijo dvanajstih Danes 6 strani * Cena 20 lir Va navodila angleške vlade svoj ,StU.CCESS, 27. - Se- da»es odbora se je zamufo taliiiSkor?j enourno silne snežne emu delegatu zaradi 'orknm 3 - n«:i je docela onemo- je divjala nad New o sledečih treh rjkom te g0£da Promet predlog, ki za-*e kot b° vlad“ LR Kitaj. 2- £j??Padalke "a Koreji; skiil drj i -12 arabsko-azij-53e sklici’ 1 _ zahteva takojš-ftrenc,, «ple Pripravljalne kon-'tajske* 2 udeležbo LR Predlog, nai se Proti Kitai i j v ° sankcijah Phtvij. *' dokler se ne na-Preneha -x b^goči poizkusi za fry le sovražnosti. ^esat tli gov,,ril indonezijski Veliko na? ’ ki 10 opozoril na 'btku. vgovorr-ost OZN v tre-5ost trati° grozi svetu nevar-jdarii : svetovne vojne. Po- 'Iržavp. ivi5.a °. da so se velike >io iw T.Vlle na skrajno ne->o. ‘j.,V bodisi glede Koreje > Dai- gtede drugih vpra-%>tovj] vzhoda, ter je ,sškega’ , a zadnji govori an-S 6?a dai ^dskega in izrael-trebo j le8®ta dokazujejo po-j8 se stališče pekinške fviith, Poizkusov za mirno r%ii ;e n'adalje pojasni. !?, Utaj] Je.n; P1'-, kako je b:-S* h°landsko-indonez:j-mogoče priti do i^i wSve' ne da bi bilo J6 sovra? ?. doseči preneha-*'"■ ’ ru°s- ?’ in 3e dejal, da “■azijska države mne- Sitvieba Pustiti čim bolj is "iih Dl‘j <rememt nekaterih manj-mb. predlaganih po a?;.Pret; ..zvezi, pripravljena 12 arabsko. CefV- Glede kitajskih k„ a9 'ie govornik zani--er ^. za redne oddelil ir d?]ai' da so ti na tega, ker korejskemu ljudstvu grozi podjarmljenje. Se pred poljskim delegatom je bolivijski delegat izjavil, da bo glasoval za ameriško resolucijo. Južnoafriški delegat Josst je izjavil, da bo glasoval za ameriško resolucijo in da ni dvomov, da je LR Kitajska napadla. Toda vendar je velike važnosti dati Združer.-im narodom nalogo pogajanja. Zato je mnenja, da bi se morala komisija za dobre usluge, ki jo omenja ameriška resolucija, takoj lotiti dela, še preden bi kak organizem OZN razpravljal o dodatnih ukrepih, pa naj gre za odbor za koletivr.e ukrepe ali pa druge organizme. Potem ko je abesinski delegat javil, da bo glasoval za a-meriško resolucijo z istimi pridržki kakor Velika Britanija in Kanada, je libanonski delegat Charles Malik, ki je eden od soudeležencev pri resoluciji dvanajstih, govoril o nevarnosti «delitve svobodnega sveta, ki bi lahko dala misliti napadalcu, da lahko nekaznovano nastopa«. Glede predloženih resolucij je Charles Malik izjavil, da se vse misli, ki jih je izrazil kanadski delegat, lahko prilagodijo enemu ali drugemu besedilu, izvzemši or.-o točko a-meriške resolucije, ki govori, da je pekinška vlada sprožila napad. Malik je izjavil, da bo njegova delegacija seveda glasovala za resolucijo dvanajstih in zahtevala prednost za to resolucijo, toda glasovala bo tudi za ameriško resolucijo, ker po njegovem mnenju «tudi ta prispeva h kolektivni varnosti«. Govoril je nato ameriški delegat Warren Austin, ki je izjavil, da je načrt resolucije dvanajstih nesprejemljiv in da bo glasoval proti njemu, ker ameriška vlada noče še nadalje iti mimo kitajskega napada. Glede ameriške resolucije je Austin poudaril da bi, komisija za dobre usluge, ki je v resoluciji omenjena, imela proste roke, da se loti dela lakoj po odobritvi te resolucije, da izvede program resolucije dva- gajanj s pekinško vlado, če potrebno tudi po navodilih glavne skupščine in da nato predloži popolno poročilo glavni skupščini o uspehih. Nato je Austin omenil mnenje kanadskega delegata Pear-sona, da ameriška resolucija ne daje dopolnilne oblasti enotnemu poveljstvu na Koreji, in je dejal, da je ameriška delegacija tudi tega mnenja. Glede one točke, ki govori o kolektivnih ukrepih, je Austin izjavil, da organizem OZN, ki bi imel to nalogo, «bi imel možnost, ne bi pa bila njegova dolžmost« določiti te ukrepe. Pripomnil je, da je samo po sebi umevno, da bi bili ukrepi tega odbora odvisni od uspehov, ki bi jih dosegla komisija za dobre usluge. Poudaril je tudi, da ZDA ne nameravajo s svojo resolucijo onemogočiti mirne rešitve korejskega spora. Dejal je, da bi proučevanje kolektivnih u-krepov samo omogočilo, da se pridobi na času v primeru, da napori komisije za dobre usluge ne bi imeli uspeha. Po Austinovem govoru je bila seja odložena na ponedeljek zjutraj. V obveščenih krogih OZN izjavljajo, da bo 12 arabsko-azijskih držav zaradi današnjih kritik proti njihovi resoluciji predložilo nov spremenjen načrt resolucije in to verjetno v ponedeljek. Ta načrt bi vseboval nekatera priporočila kanadskega zunanjega ministra in jasne pogoje za prenehanje sovražnosti. Iz Londona javljajo, da je angleška vlada na podlagi podatkov o včerajšnji seji političnega odbora poslala nova navodila svojemu delegatu Glad-winu Jebbu. Angleška vlada želi, naj bi prišlo do kompromisa med ameriško resolucijo in ono 12 držav. V londonskih krogih pa so mnenja, da so predlogi izraelskega delegata Ebana najbolj približujejo stališču angleške vlade. Ameriški sindikati obsofajo blokado mezd In ceri Sindikalni voditelji izjavljajo, da je blokada hud udarec za ameriško ljudstvo - Izjave ravnatelja za ustalitev cen - Komentarji v Angliji WASHINGTON, 27. — Prva reakcija v ameriških sindikalnih krogih glede blokade mezd in cen ni ugodna. Podpredsednik CIO Michael Quill je izjavil, da blokada pomeni «zelo hud udarec ameriškim delavcem in potrošnikom«. Predsednik AFL William Green pa je dejal: «Do sedaj so se cer.e samo dvigale, dočim so mezde o-stale na isti ♦išini. Ce se ne najde način, da se izognemo temu položaju, je blokada mezd krivična za delavce«. Prva posledica tega ukrepa je bila, da so se zaprle številne trgovinske borze, da prizadeti lahko prej proučijo besedilo vladnega ukrepa. Borze bombaža v New Yorku, New Orleansu irj Chicagu niso sklenile nobenega posla. Borze z valutami pa so normalno delovale. Ravnatelj za ustalitev cen Michoei Disalie je novinarjem izjavil, da so novi ukrep pod-vzeli, zato da določijo najvišje cene o vseh osnovnih proizvodih in služnostih izvzemši onih, ki niso vključeni v zakon o proizvodnji za obrambo. Disalie je dejal, da večina živilskih proizvodov ni podvržena nadzorstvu. ker da je njihova cena nižja od pariteti&nih cen. Te se določajo na podlagi premične lestvice, zato da se ohrani stalno sorazmerje med prodajnimi cenami kmetijskih proizvodov in njihovo proizvodno ceno. Vendar je ravnatelj pripomnil, da bodo podvržene nadzorstvu cene volovskega, telečjega in ovčjega mesa. ki se je prodajalo po višji ceni. Dalje je Disalie dejal, da bodo cene za bombaž in volno blokirali na višini cen fabrikam-tov in da o vprašanju zvišanja cen v industriji premoga, plina in antracita niso še razpravljali. Končno je Disalie javil, da bodo najvišje cene določili čimprej v dolarjih in stotinah in da bo celo mogoče povrniti se k prejšnjim cenam. Do sedaj pa se komisija za ustalitev še ni sporazumela glede ustalitve mezd, ker so trije predstavniki delavcev od- klonili podpis ukaza. V londonskih krogih izjavljajo, da pomeni za ZDA sprejem teh ukrepov pravo gospodarsko in socialno revolucijo, katere se je Velika Britanija delno poslužila, v kolikor angleška država še izvaja važno nadzorstvo nad cenami, nad proizvodnjo in potrošnjo, čeprav ni angleška politika blokade mezd lansko leto uspela. Glede posledic, ki jih bo imela ameriška blokada cen in mezd v tujini, so nekateri opazovalci mnenja, da se bodo te predvsem spremenile v «izvoz» ameriške inflacije v tujino. Vsi opazovalci pa se strinjajo v tem, da ukrep vašingtonske vlade verjetno ne bo vplival na svetovna tržišča surovin. Ta ukrep bi lahko vplival na svetovnih trgih, samo če bi obstajal mednarodni dogovor o cenah in o porazdelitvi surovin. Ti opazovalci pripominjajo, da se komaj sedaj vidi važnost zadnjega angleško - francosko -ameriškega predloga za mednarodni sporazum o surovinah. Pred kong komintormovske agenture v Trstu Parlamentarne skupine v Rimu razpravljajo o izrednih pooblastilih vladi Ostavka dneh kominformističnih poslancev in ostra kritika proti politiki kominformistične stranke - Protestna stavka študentov v Hi mu - Komemoracije ob 50. obletnici Verdijeve smrti solidarnosti in zaradi I najstih, to je nadaljevanje po- D i/edno ugibanja >s^SJ10 H cm/in ni/ naslednik Noyj ^ bister za delo Bevan ostro napada konservativce ,,27. — Danes zve-" . Po angleškem ra- S no, ^or 'fin V1 Hlini T ' ra- hit; &evari >r ra delo Ane- i( » mimster *a ra/n , ^ v oddaji, ki npola§o političnim le C dobTrVan ie znan kot > Nel F govornik. Danes 6 ie konservativce, za tuNori ’ da se poslužu-m^oklosti«. Napo- ^PSeV Angliji je duuku fiev! °sti» konserva- do označil o »j ‘“»o« Kons 2« A, je bil, kot zna- Jkif >a<£^ed prvoboriteljev Sev' 0 zdravniško po- S ''»Part3- konservativci ?°VejfeaVni ajo.. da so se s W Ta broški ogromno konser V* es ®evan pobi-§iji : da je brez pod- , Privair‘ Podpirajo v An-daLz^bru-1, iniciativo, je ^vatne go-j^o-^ko - Ust°lovščine so $ inn>l modpfane z glsvnimi Ptiš5i7erne družbe, kot »Oho* z današnjo mo-ie sv0- ko>>- Novi eS4i tfW današnj' govor vsi Vnilst0'..kar smo že % Mej- Angliji še ve-1--Posledicah Mož 3e že pri vsi z upanjem in N>j Posledicah Be- aNiX Mož 3e že II« /d gotovo je. da , hitro o napredku mo- Ča«Va’ Moral bo iInS t?s? p°čiyati- v c • I h nekake Je glede te' ke* ? .1° vznemirje- S «News Cront ^^;s'«abi imel Her- * Da “• s,Vr ež izgledov 4bn^^aLChe,ter Guar' >e. Hesto Je verjetno, verjetno, Prevzel sam v labu- ' Poljtike. Ce 8 zaupnika V^„PraveRAttl^ate,že Ptt" th«a vladeP°^P2aJ :^ A P** angleški ^vi?ni i2Post^j^ politiki 7n V1 n?’ da bi? brnenje * t Hto/Unanjemmoral sedaj V VrLki bi bunistrstvu samo ja za- Stiieio da §a že d AUlee V in Xli *- oborožitJae notranje crossa in Mc N rila. Zan/ju pravijo, da sta premlada in da bi Anglija v današnjih resnih Časih potrebovala — bolj markantno figuro. Pri tem ponovno omenjajo Herberta Morisso-na, ki ima edino skrb v tem, da vodi spodnjo zbornico. Vendar moramo vedeti, da se At-tlee nima namena odkrižati Be-vina. kljub temu da je bolan. Tu so važni notranjepolitični vzroki. Bevin namreč ni zaposlen samo na zunanjem ministrstvu, temveč predstavlja tudi neuradno zvezo vlade s sindikati. Angleška vlada pa mora pri svoji zunanji politiki vedno misliti na to, da ima pri sindikatih zavarovan hrbet. Vladna sprememba v Grčiji ATENE, 27. — Danes bo grški kralj podpisal zakonski od. lok, ki zmanjšuje število ministrstev v sedanji grški vladi. Ministri ro danes podali ostavko predsedniku vlade Venize-losu, ki je naprosil 8 bivših ministrov, naj zaenkrat obdrž(> svoje resore. Ni še znano, če bo ta odlok povzročil že običajne težave, ki jih opažamo že dve leti pri vseh grških vladnih spremembah. PARIZ, 27. — V tekstilni tovarni Thomson - Houston je danes ponoči Izbruhnil požar, ki je povzročil za 200 milijonov frankov škode. Zgorelo je 30 ton blaga. RIM, 27. — Parlamentarne skupine še vedno razpravljajo zakonu za izredna pooblastila vladi toda izključuje se, da bodo o tem kaj kmalu razpravljali v parlamentu, ker so nastala nasprotja v zvezi z zahte. vo vlade. Zdi se, da bo prodrl liberalni predlog za imenovanje medparlamentarne komisije. Danes se je v Turinu začel kongres socialistične unitaristične stranke. Politični tajnik Silone je čital svoje poročilo. V Rimu so se ponovno sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij in Confindustri-je in nada'|ievali pogajanja za novo lestvico za določevanje izrednih doklad. Tudi danes so bila pogajanja brezuspešna in nadaljevala se bodo v torek. Di Vittorio je danes v zvezi z vestmi nekaterih časopisov o «tajnih navodilih« Splošne zveze dela izjavil, da so te vesti ((fantastične in izzivalne«. V Rimu je bila danes stavka študentov kot protest proti zvišanju univerzitetnih pristojbin. Dva kominformistična poslanca sta izstopila iz stranke. Prvi je zdravnik Aldo Cucchi-ni iz Bologne, drugi pa doktor gospodarski ved Magnani iz Reggio Emilia. Valdo Magnani je bil pokra-jinski tajnik KP Italije v Reggio Emilia. V petek 19. t. m. se je predstavil na pokrajinskem kongresu Kpi in podal ostavko vsega federalnega komiteja. Pbdal je poročilo in je nato vsem navzočim delegatom obrazložil svojo resolucijo, v kateri poudarja, da bi morala biti prva dolžnost komunistov braniti svojo domovino, če bi bila domovina napadena s katere koli strani. Nato je poudaril, da se je zmanjšala revolucionarnost komunističnih skupin, ki da pričakujejo iz inozemstva uresničenje komunistične, družbe. Nato je dejal; ((Rusijo morajo vsi marksisti gledati s simpatijo, vendar pa jo je treba imeti za državo kakor vse druge«. Te njegove besede so marsikoga razburile. Pravijo, da je Magnani naslednjega dne na pritisk preklical gvojo izjavo. V nedeljo pa je moral odpotovati s Terracinijem, ki je prišel v Reggio Emilia. Po vsej Italiji so danes priredili proslave ob 50. obletnici I thurjem pred sedmimi meseci, Verdijeve smrti. V milanski • ob svojem zadnjem obisku na Scali se je proslave udeležil tudi predsednik republike Ei-naudi. Zasliševanje obtožencev na beograjskem procesu BEOGRAIJ. 27. — Na današ-n^ razprav' pred vojaškim sodiščem je bil 'zaslišan obtoženec Damjanovič, poročnik bivše jugoslovangke vojake in tehnik pri tajnih radijskih postajah y Moli pri Bariju in v Trstu. Sledilo je zasliševanje Blagote Boškoviča, ki je, izjavil, da je v Vatikanu v Ul. Giaco-mo Venezian št. 48 stanoval Ante Pavelič skupno z voditeljem makedonske teroristične organizacije Vančo Mihaj lovim. Pavlovič se je nato preselil drugam, pri čemer mu je pomagal neki Pettersen, oblečen y uniformi angleškega častnika. To da je bilo v zvezi z atentatom na Paveliča, ki da sta ga pripravljala obtoženec Boškovič in četniški voditelj Jevdjejič. Obtoženec je tudi izjavil, da mu je Paveličev naslov v Vatikanu dal bivši polkovnik De Matteis, ki se ne ve. kakšne narodnosti je. Popoldne sta bila zaslišana bivša ministra Kumanudi in Popovič. Priznala sta, da sta sestavila odbor enajstih ljudi takoj po prekinitvi odnosov med KP Jugoslavije in Komin-formom. Izjavila sta, da sta začela zarotniško delovanje, ker da sta predvidevala bližnji sovjetski napad na Jugoslavijo. «V tem primeru«, sta izjavila, «bi mi hoteli, da bi Jugoslavija imela vlado, ki bi bila pripravljena stopiti na stran Zahoda«. Dullesovi razgovori z Mac Arthurjem TOKIO, 27. — Izredni Trumanov odposlanec za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, John Foster Dulles se je danes razgovarjal z generalom Mac Arthurjem. Kakor je po tem sestanku izjavil neki glasnik v Tokiu, sta prišla oba do soglasja ((praktično o vseh točkah glede mirovne pogodbe, ki jo bodo predlagali Japoncem«. Glasnik je nadalje izjavil, da se je Dulles o teh vprašanjih že razgovarjal z Mac Ar- Japonskem« »Mnenje generala Mac Arthurja ni dosti vplivalo na popravke načrta mirovne pogodbe«, je dejal glasnik. Dulles se bo sestal z Jošido, japonskim ministrskim predsednikom v ponedeljek ob navzočnosti ameriškega poslanika v Tokiu Sebalda. Uspehov teh pogovorov zaenkrat ne bodo objavili, vendar predvidevajo več sestankov uiii.-d Dullesoro, Mac Arthurjem'-.A j.4ido. Danes je agencija Tass objavila članek diplomatskega dopisnika ((Pravde« Terentijeva glede obiska Dullesa na Japon. skem. Terentijev pravi, da morejo ((samo naivneži« verovati, da je sedanji Dullesov namen na Japonskem pripraviti mirovno pogodbo. Nasprotno, pravi sovjetski novinar, ima ta obisk namen «pričeti z oborožitvijo Japonske« in, nadaljuje: ((Namen imperialistov ni zaključiti ločeno mirovno pogodbo z Japonsko«. Terentijev zaključuje svoj članek rekoč, da je namen politikantov z Wali Streeta obdržati nadzorstvo nad svojim japonskim ((zaveznikom«, ki ima vedno Večje zahteve in tam obdržati sedanje svoje privilegirane položaje. Na ta način si «hoče ameriški imperializem opomoči po porazu na Koreji«. 13 mrtvih pri letalski nesreči v Civitavecchii RIM, 27 — Stirimotorno letalo SM 95 last «AIi Italia« se je danes ponesrečilo. Zadela ga je strela in letalo je padlo ob izlivu reka Mignone, ob cesti med Civitavecchia in Tarquini-jo. Letalo je bilo namenjeno iz Pariza v Rim. Na njem je bilo 17 oseb. od tega 12 potnikov. Ob 14.35 je vzpostavilo radijsko zvezo z letališčem Ciampi-no pri Rimu. Ob 14.36 je zadnjič poročalo, da leti nad Ci-vitavecchio. Letalo so na letališču Ciampino zaman pričakovali. K('r ni bilo o njem nobenih vesti so pričeli z iskanji. V ruševinah letala so našli pet ranjencev, med njimi neko deklico, ki je umrla kmalu potem, ko so jo prepeljali v bolnico. Vsi člani posadke so bili mrtvi. Med mrtvimi potniki je 8 angleških državljanov in Jugoslovan Branko Hass. PLEVEN ODPOTOVAL V ZDA LAUSANNE, 27. — Umrl je bivši finski kvislinski maršal Mannerheim, ki je bil več časa bolan. PARIZ, 27. — Danes se je francoski ministrski predsednik Pleven pripravljal na bližnje razgovore s Trumanom v Wa-shingtonu in se je zato razgovarjal čez dve uri z zunanjim ministrom Schumanom in ministrom za francosko zvezo Latom rneau jem. Opolnoči pa je Pleven odpotoval z letalom in bo prišel v Washingitcn v ponedeljek zjutraj. ZDA bo zapustil v četrtek in bo obiskal Gttavvo. Današnji francoski tisk se v glavnem peča s tem obiskom. Poleg tega Pa še piše o možnosti bližnje konference sedmih § predstavniki Pekinga, na kateri bi, kot znano razpravljali o zadovoljivi rešitvi korejskega spopada. Francoski tiak meni, da je potrebno v OZN iškati mirno rešitev. Glede potovanja Plevena v Washington pa piše «Franc - Tireur«, da bo imela »mednarodna kriza vsaj to posledico, dia se bodo sestali državniki, odgovorni za politiko velikih denjokracij«. V. Washingtanu govorijo, da b0 naletel ta obisk na dobro ozračje. Državni tajnik Ache-son je pred senatorsko komisijo poudaril prisrčni značaj tega obiska, na katerem bo prišlo do dragocenih izmenjavanj mnenj. V Washingtonu r.e pričakujejo posebnih odločitev pri teh razgovorih glede zadev, ki Se tičejo Zahodne Evrope in organizacije glavnega stana atlantske vojske v Evropi. Tudi če bi Se Truman in Pleven glede tega kaj dogovorila, ni pričakovati, da bodo to objavili predr.o bo Eisenhovver predložil svoje poročilo predsedniku Trumanu in Kongresu. Po Včerajšnji izjavi predsednika senatne komisije za zunanje zadeve Toma ConnalIyja, bo Pleven naletel v ZDA na razumevanje glede francoskih težav v Indokini. Ni dVoma, da bodo tudi tam razpravljali o bodočih francoskih akcijah v tej deželi. Pleven bo verjetno izprosil v ZDA večja pomoč v vojaškem materialu. Pleven se bo razgovarjal s Trumanom tudi o nemškj oborožitvi in bo izrazil svoje pomisleke, kljub temu, da so to vprašanje načelno že rešili v Bruslju. Ni dvoma, da se bosta oba državnika razgovarjala tudi o vprašanjih surovin, ki danes eno izmed najvažnejših svetovnih vprašanj. Po včerajšnji blokadi cer. in mezd v ZDA bo Truman praY gotovo zahteval od Plevena pojasnil, kakšnih ukrepoy se misli lotiti njegova vlada, da bo ob novih razmerah na svetovnih tržiščih dosegla doma kolikor toliko u-spešno gospodarsko ravnotežje. šel v Washir-'gton, da poroča o svoiih razgovorih v Evropi. Predsednik Truman je včeraj izjavil, da je velike važnosti, da «voditeIji komunističnega imperializma ne zabredejo v isto napako kakor Hitler, ki je podcenjaval ZDA«. ((Kremelj«, je dejal predsednik, «se bi moral zavedati, da Amerika ni ne šibka ne razdeljena, kakor zatrjuje njegova propaganda. Mi nismo v moralni in gospodarski dekadenci«. Bela hiša izjavlja, da ni niti besede resnice, kar je včeraj izjavil v Chicagu senator Taft glede upanja, da bodo dosegli zamenjavo Achesona. To so izjavili na vprašanje nekaterih novinarjev. PARIZ, 27. — Ameriški diplomatski predstavniki v Moskvi, Varšavi, Pragi, Bukaretši in Budimpešti se boido sestali v Parizu na konferenci v dneh od 30. januarja do 3. februarja. Konferenci bo predsedoval državni podtajnik George Perkins. Dve prireditvi vznemirjata zadnje tedne tržaške kominfor-miste: njihov tako imenovani «tretji» kongres, ki bo 10. februarja in pa proslava 30. letnice ustanovitve KP. Italije v Livornu. Kdor je prebiral te dni ko-minformovski tisk, je moral o-paziti, da so s 30. letnico kaj na hitro opravili z dvema govoroma Marine Bernetič in G. Jakseticha. Oba sta govorila največ o «titofašistih», ki bedo s pomočjo 16. milijonske države vsak trenutek napadli 300 milijonov prebivalcev ZSSR in njenih satelitov, kateri so se morali zaradi tega oborožiti do zob tako, da so samo dva do trikrat prekoračili oborožitev, ki jim dovoljujejo mirovne pogodbe. Dolžnost tržaških ko-minformistov, — sta dejala oba govornika — je torej, da se borijo proti tej nevarni tito-fašistični in imperialistični državi, ki bo zdajci požrla po vrsti Albanijo, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Za enkrat. Nato pa še CSR, Poljsko in končno samo ZSSR. aTitojasist i» so tako ljudožrski, da nenehno izzivajo na mejah teh držav, da bi le imeli vzrok čim prej napasti.. . Zaključek: smrt utttofašistič. ni» Jugoslaviji in borbg proti njej — to je glavna naloga tržaških kominformistov, ki z njo mejijo kot mejijo komin-formovski sateliti, s katerimi je treba to protijugoslovansko borbo tesno koordinirati, kajti prav ta borba je borba za mir in brez pomoči tržaških kom inforrnistov vseh 300 milijonov prebivalcev kominformističnih držav ne bo moglo nič opraviti proti tistim 16 milijonom, kote. rih voditelji so Padali v borbi proti nacistom in fašistom samo zato, da bi že tedaj svoje titofašistično izdajstvo laže ka-muflirali_ Diego De Castro bi temu dejal; Boriti se moramo, da nas ne bi ta prekleta manjšina potopila. Diego Pa je sicer vsaj hkrati priznal, da je vse to nelogično, absurdno in otročje, da pa si pač ne more pomagati, če mu je ta strah pred to neznatno manjšino vsajen — njemu in še trem generacijam — globoko v dušo. Kominformisti so torej z zastavonošo tržaškega italijanskega iredentizmg proti Jugoslaviji enako strupen0 sovražni in prav gotovo tudi oni vidijo vso absurdnost in nelogičnost svojega ((stališča« le. da tega ne povedo in ga zato tudi javno ne opravičujejo. Delajo pa isto kot on zato, ker je to ukaz modrega kominformovskega vodstva birokratske kaste v ZSSR. Zato menijo, da mora pač bi. ti tako prav, čeprav dobro ‘Jedo, da so naravnost smešno nelogični in da sami sebi zavestno lažejo, To pa jim ni težko, ker tudi njim so polagali skozi tri generacije globoko v dušo sovraštvo proti Jugoslaviji. In najlaže jim je zamolčati vse incidente zadnjih dveh in pol Pritisk sil OX\ na zahodnem bojišču Južnokorejski oddelek se je izkrcal v Inconu in se nato zopet vrnil na ladje - Zbiranje kitajskih čet na obali pred Formozo TOKIO, 27. — Tudi danes je bilo opaziti na fronti povečan pritisk sil OZN. Ne ve se še, kaj š tem Mac Arthur namerava. Zaenkrat obstoji ves uspeh dvodnevnih akcij sil OZN, da so se bolj približale severnokorejskim in kitajskim četam in so s tem zasedle prazen prostor, ki je prej obstajal med o-bema bojnima črtama. Ce gledamo na današnje bojne operacije od zahoda proti vzhodu korejskega polotoka, potem moramo najprej zabeležiti ponovno obstreljevanje pristanišča južnokorejske prestolnice Inčema. Izkrcali so tudi neki južnokorejski oddelek, ki se je po štiriurnih bojih v mestu vrnil nazaj na ladje. Po včerajšnjem napredovanj,, so sile OZN zasedle Suvon Kumyamgjang in Inčon. Včeraj ponoči so sovražne čete obstreljevale sile OZN v teh mestih. Danes pa je oklepni oddelek, ki je včeraj zasedel Suvon, ponovno krenil proti severu in prispel do 22 km južno od Seu-la- Prebil je sovražnikove po-ložaje pri Kunjopongu in na področju južno od mesta A njangni. Najhujši boji so bili n U.,„ Vnel/.. I 6 km zahodno od Suvona, kjer V N6W TOiKU “ mora!e sile °ZN poklicati letalstvo na pomoč da so Dre-NEW YORK, 27. - Eisenho- magale odpor ' vver je danes popoldne prišel Ko j v]adaja zahodnem v New York. V sredo bo od-1 bojišču precejšnja živahnost, •je bilo opaziti pri mestu Wo-nju samo delovanje običajnih izvidnic. Iz vzhodnega bojišča pa poročajo, da se zbirajo sovražnikove čete pri Pjonchan-gu, 20 km severno od Yong-wola. Po ameriških poročilih nai bi korejska zima in letalstvo vplivala v zadnjih dn h na mo. ralo, da številni Severnokorejci odmetavajo orožje in se pridružujejo beguncem kj hite proti jugu. Danes je dal v Tokiu izjavo poveljnik ameriškega tihomorskega ladjevja adrhral Rad-ford. Izrazil je upanje, da «bo. do sile OZN ostale rta Koreji«. Dejal je tudi, da so mu v Tokiu izjavili številni visoki predstavniki, da so «zelo optimisiič ni« glede vojaških operacij na Koreji. Po njegovem so doslej preveč podcenjevali težave ki tajskih čet n-> fronti, kot mraz in veliko oddaljenost od pre-skrbovališč. General ni hotel govoriti o vprašanju blokade kitajske obale in je rekel, da bi bilo v primeru potrebno tudi sodelovanje letaPtva. Po poročilih jz južne Kitajske nai bj Kitajci zbirali čete na obali pred Formozo in zlasti ob železniški prog; Ka^ton-Kovvloon Po poročilih i« Hong Konga na-j bi imelo to zbiranje čet namen preprečiti morebitna izkrcanja nacionalističnih čet na celino. let na mejah Jugoslavije, ki so jih izzvali po Mišjem nalogun njih kominformovski voditelji, Zato tudi niso črhnili niti besedice o tem. da so madžarski keminformisti umorili pred nez kaj dnevi jugoslovanskega graničarja na jugoslovanskem ozemlju. Se bolj pa so bili tiho o tem, da so kominformovska, vojaška letala nedavno izzival, no preletela Jugoslavijo, da ne naštevamo vseh tistih stotin in-, cidentov, o katerih smo že več. krat pisali. «Modro vodstvom je torej tržaškim kominformistom dalo točno nalogo: glavna je borba prot;. Jugoslaviji. Zato je bila, proslava 30. letnice v tem znaku; zato bo tudi njihov ((tretji)) kongres vseboval poleg Vi-dnlijevega referata, ki bo pretežno «protititofašističeny>, še poseben referat pod naslovom «Borba proti Utofašizmuv. In da ne bi morda nekdo obsodil Vidalija kakšnega protijugoslovanskega šovinizma, je referat zaupal globokemu dialektiku, «Slovencu» Siškoviču, ki je post al pravi specialist za marksi-stično-leninistično-stalinsko a-nalizg «titofašizma». Sa- je do zadnjega stavka proučil vsega Marksa, Lenina in Stalina in svoje znanje preizkušal v dolgoletni revolucionarni praksit čeprav mu ni mnogo več kot dvdjset let. V ta okvir kominformovske «borbe za mir» v sklopu *borbe proti titofašizmu», spada tudi nadvse važen dogodek, da je «DeIo» prenehalo biti «glasiio Osvobodilne fronten in postalo glasilo KP Italije (par-don!) — KP STO! Sicer še niso rekli, da je OF titofašistič-ne kreatura, katere ime Hm je prišlo kot naročeno za varanje tržaških Slovencev pred dvema letoma. Pač pa tako od vsega začetka mislijo; zato je bila ta njihova «OF» zgolj na papirju, pa še na papir ju so o njej pisali menda komaj dvakrat. Tako bo pač kongres lahko bolj dosleden. Bistvo kongresa bo zato v njegovi glavni osti, ki ie naperjena proti Jugoslaviji, zlasti Pa pratj politiki zbližanja Jugoslavije s sosedno Italijo. To pa je hkrati tudi glavna naloga italijanskih šovinističnih iredentistov. Jasno je, da takšen kongres ne mene biti nikakršen doprinos : ari miru, o katerem toliko govorijo in bodo revno na kongresu še prav posebno mnogo govorili. Ravno narobe! Ta kongres bo naperjen proti miru, ker bo opravičeval vso kot minformovsko prrovokatorsko gonjo, incidente in pritisk proti Jugoslaviji. Ta kongres bo dejansko vojnohujskaški kon. dres, ker mu je namen s svojo protijugoslovansko ostjo ustvarjati nemir v tem delu sveta tako na zunaj kakor čudi na znotraj, ker je na liniji strupenega italijanskega tržaškega šovinizma, s čimer dejansko podpira protislovensko narodnostno mržnjo. Zato se tudi v pripravah za ta kongres propagira potreba izvajanja tistih oblik te aproti-tofašistične borbe za mir», ki jih je dosegel italijanski šovinizem, ko je bil na svojem fašističnem vrhuncu in ki so znane pod imenom škvadrizem. Zato za kominformovski februarski kongres lahko že danes rečemo, da bo to pravi kongres tržaške kominformov-ske vojnohujskaške agenture. Pred zaključkom holandske vladne krize HAAG, 27. — Zdi se, da je holandska kraljica zaključila s holandska kraljica zaključila s posvetovan-ji, katerih namen' je bil rešit} sedanjo vladno krizo. Včeraj zvečer ie imela dolg sestanek s katolikom Van Schajkom, podpredsednikom bivše vlade. Na sestanku sta bila prisotna tudi socialist Drees, dosedanji predsednik in liberalec Stikker, bivši zunanji minister. Pravijo, da bo verjetno novo vlado sestavil Van Schaik in da v vladi ne bo večjih sprememb. Odstav'li bi samo dosedanjega ministra za prekomorska ozemlja Van Maraseveena. Vprašanje ponovne oborožitve Nemčije je vsebina številn h not. ki potujejo zadnje mesece iz Moskve v zahodne prestolnice in od tam zopet nazaj. Medtem ko sp podatki o načrtih, ki jih imajo države Atlantskega pakta z Zahodno Nemčijo, precej znani, je zanimivo zvedeti kaj vet o oboroževanju v Vzhodni Nemčiji, ker se podrobnosti o tem zelo tajinstveno prikrivajo. Vprašanje ponovne nemške oborožitve je prišlo do izraza tudi v številnih notah, ki so jih v zadnjih mesecih izmenjale moskovska vladn in vlade zahodnih velesil. Medtem ko sovjetska vlada ((Protestira« proti načrtom, da bo v Zahodni Nemčiji zopet ustanovljena nemška vojska, navajajo vlade zahodnih velesil v svojih odgovorih, da je ponovno oborožitev Nemčije sprožila Sovjetska zveza, ko je začela z vojaškimi pripravami v svoji okupacijski coni. .Razmerje nemških oboroženih sil je danes približno takš. no: nasproti 95 000 mož policije v Zahodni Nemčiji stoji 300.000 policistov v sovjetski coni, h katerim so priključili « Neoborožena» Vzhodna Nemčija tudi 50.000 «Bereitschaften» (pripravljenih). Iz revije Združenih narodov «United Nations World, Vol 4. N.o 8» bomo navedli nekaj podatkov o remilitnrizaciii Vzhcd. ne Nemčije, ki jo izvajajo sovjetske okupacijske oblasti. Prvi ruski ukrep je bila reorganizacija policije, ki je dobila novo moderno orožje in postala osnova vzhodnonemške vojske pod sovjetskim nadzorstvom. Organizacijo ,n vodstva teh enot so prevzeli nemški generali. ki so bili ,■ sovjetskih «prevzgojevalnih» tečajih v letih 1943 - 1945. Med njimi so Mueller. Lottmann, v on Len-sky, Korfes, Steidle in razni drugi poveljniki nemških enot v pretekli vojni. «Sie marsch e ren schon wied r» fze spet korakajo). se izražajo Berlinča-ho opazujejo te priprave. Večje število nemških vojaških strokovnjakov ima stalno vojaško zaposlitev v Sovjetski zvezi. Me.d njimi so Theofil Baust, ustanovitelj nttcistične delavske organizacije ((Kraft durch Freudes, in znana nacistična organizatorja dr. Geis-sler in Horst Wessel Andres. Medtem ko se je pozornost svetovne javnosti usmerila na dogodke na Daljnem vzhodu, se je v Vzhodni N mči H oboroževanje pospešeno nadaljevalo. Potem ko so zavarovali mejno črto z zadostr i številom novih tankov, so prešli Rusi na utrjevanje baltiškega aokna v svets. V nemških ladjedelnicah «Neptun» v Rostocku obnavlja, jo ruske vojne ladje, med njimi 6230 tonsko križarko «Ko-mvitema» in 3600 tonsko vojno ladjo Martj/«, ki sta že modernizirani. V Wiesma.ru spuščajo v morje ribiške ladje Za «vis komor-sko plovbo«, kakor jih uradno nazivajo, vendar Pa so to rušilci tipa ((Narvik«, s petimi to- povi in osmimi torpednimi cevmi. V Sčečinu izdelajo ladjedelnice «Vulkan» vsak -eden eno podmornico od 2000 do 2500 ton. V tej ladjedelnici dela v treh izmenah 4000 Poljakov, poleg njih pa je zaposlenih še 800 nemških strokovnjakov. Tudj v Wiesmaru in v Wame-muendu gradijo podmornice, vendar mnogo počasneje. Prekop Pillau je bil razširjen za toliko, da skozenj lahko plovejo ladje dto 20,000 ton V ta namen je bila vzhodnonemška vlada primorana investirati 80 milijonov mark. 200 nemških podmornic je prevzelo zaščito Baltiškega morja in imajo glavno oporišče v mestu Nemel (Njemen). Junke.rsove tovarne so skupaj s firmo Schaffer-Budenberg v Magdeburgu dobile nalog Za izdelano precejšnjega števila Dieslovih motorjev, ki jih je naročila sovjetska admiraliteta za manjše vojne ladje in brze čolne. V bližini Schwerina izdeluje cela vrsta tvomic granate in torpede za sovjetsko armado. Jezero Madne, ki so ga odvzeli Poljakom, uporabljajo Za preizkušnjo torpedov. Nemke pot. niške ladje, bivša last organizacije «Kraft durch Freude«, pretvarjajo v vojaške transportne parnike, n. pr. «Der Deutsche» je postal sovjetski transporter «Azija», na vrsti pa so še ((Hansa«, aOceania«, «Cor. dilliera» j n «Gneisenau». vsi z 12.000 do 18.000 ton nosilnosti. Oddelki vzhodnonemške policije se urijo v amfibijskih operacijah pod vodstvom sovjetskih inštruktorjev, ki m ra. jo obenem tudi raziti nanje odkar je nekaj čolnov z Nemci pobegnilo v bližnjo Švedsko. Istočasno so vpoklicali 2000 bivših oficirjev «Lvftwaffe«, ki So Prevzeli reorganizacijo letališč v sovjetski coni Vodi jih general Hans Brandt in nosilec najvišjih nacističnih odlikovanj Fritz Hartnach. Večino stroškov teh «obrambnih:)> del mora nositi vzhodnonemška vlada, ki pritiska z vedno hujšimi davki na vzhodnonemško prebivalstvo. V Hen. kenhagnu delajo nemški politični kaznjenci na konstrukci. j ah za streljanje raketnega orožja, s katerimi poskušajo zadeti cilje na otoku Oesel. ki so ga v ta namen popolnoma evakuirali. — (Razdalja Hen-kenhagen . Oesel je ista kot zračna trta do Porurja. Treba je samo zasukati lafete za 180 stopinj). Tudi številne podvodne radarske postaje za odkrivanje podmornic so že potopili v morje. Delali pa so to tako, ka. kor da bi hoteli rešit j ret opijajočo se ribiško ladjo Enkrat so trajale te «reševalne» operacije v bližini norveške obale tako dolgo, da je Norveška poslala sovjetski vladi protestno noto zaradi kršitve pomorskega prava. S pomočjo nemških stro. kovnjakov so sovjetske oblasti zgradile gosto mreZo radarjev ob vsej baltiški obali. Ko pregledujemo take in podobne podatke, se nam še enkrat pokaže neizmerna h nav-ščina, s katero operira sovjetska propaganda in moskovska diplomacija, ko dviga vel k hrup in pošilja protestne note, ker so zahodne države začele pripravljati ponovno oborožitev Zahodne Nemčije. Medtem ko se na zahodu obširno razpravlja o tem, kako naj bo organizirana nemška vojska in kakšen nje.n položaj v sk’opu tako imenovane evropske vrj. ske ter se tem razpravam daje precejšnja publiciteta tudi v časopisju, v Vzhodni Nemčiji (Pa tudi v ostalih delih vzhodne Evrope) izvajajo oborožitev na tihem, skonspirativno» in celo tajijo, da se to dogaja. Vendar take trditve ne spreminjajo dejstva, da je prav politika sile, preziranje mednarodnih obveznosti in hinavščina sovjetske zunanje volitikp v marsikaterem pogledu sprožila tekmo v oboroževanju tudi na zahodu E. P. Ukrepi proti komunistom v Beigiji BRUSELJ, 27. — Belgijska vlada podvzem« ukrepe proti komunistom. Odstavila je vodjo uprave ministrstva za obno. no Roger Van Praaga. Dva bruseljska sodnika, Grimeza in Fisherja pa je povabila, da se izbrišeta iz društva naprednih pravnikov. Kot znano, so glavnemu tožilcu bruseljskega prizivnega sodišča Den Branden de Rethu odtegnil enomecečro nlačo, ker se ni hotel izbrisati iz tega društva O teh ukrepih bodo prihodnje dni razpravljali v belgijskem parlamentu. Nova atomska eksplozija v Ameriki WASHINGTON. 27. — V dr-žavi Nevada je danes prišlo na nekem vojaškem letališču do nove atomske eksplozije. Iz Las Vegasa. kraja ki je oddaljen od eksplozije 75 km. poročajo, da je bilo danes ob 5 30 «nebo razsvetljeno kot ob belem dnevu«. Komisija za atomsko emrgi-jo je samo izjavila, da gre za prvo eksplozijo v vrsti eksplo. zij, ki -jih bodo povzročili na poizkusnih področjih vojaškega letalstva v državi Nevada. Guverner države Nevada pa je izjavil, da se bodo ti poskusi nadaljevali in da jih ne bo ((mogoče niti videti, niti slišati, razen ob posebnih vremenskih prilikah«. BEOGRAD, 27. — Predstavnika misije švedskega Rdečega križa v Jugoslaviji Hollmberg in Biagt, sta danes, izjavila na tiskovni konferenci, da je ta misii« s Grčiji Otroke bodo posla!? d? ne°Vformalno?i.UreClili VS® potr<*- 28. januarja 1951 KOLEDAR (^hdaJli&če - '9’Om - Ifladio- Nedelja 28. januarja Julijan, Dragomil Sonce vzide ob 7.32, zatone ob 17.04 Dolžina dneva 9.32. Luna vzide oz 23.09. zatone ob 9.4». Jutri, ponedeljek 29. januarja Frančišek, Gorislava Kmetje, pozor pred slinavko ki se je pojavila v tržaškem predmestju in v dolinski občini - Živino je treba cepiti, za kar je kmetom potrebna pomoč za nabavo cepiva Kmečka zveza opozarja vse živinorejce Tržaškega ozemlja, da se je v predmestju Trsta in dolinski občini pojavila goveja bolezen »SLINAVKA« v še precej akutni obliki. Zalo poziva vse živinorejce, da naj svojo živino cepijo proti tej bolezni ter da se poslužijo vseh razkuževalnih sredstev, ki preprečujejo širjenje te nalezljive bolezni. Slinavka (afta epizootica), ki se je zdaj pri nas pojavila, je nalezljiva in zelo nevarna bolezen živine, zlasti če je akutnega značaja; deli se na štiri skupine: A, B, C in D, od katerih je najhujša A in B, kakršna je zdaj pri nas in jo živina skoraj ne prenese, če ni pravočasno cepljena, — dokler ni namreč okužena. Okuženje se razširi z veliko naglico, če se ne podvzamejo vsi potrebni ukrepi proti njej; cepljenje, razkuževanje hlevov in dvorišč, izoliranje živine, ki ne sme priti v dotiko z drugo živino. Okuženje prenesejo lahko tudi ljudje, psi, prašiči in tudi živali, ki so sicer že cepljene, toda so prišle v stik z okuženo živino. Ta nevarna bolezen lahko uniči našo živinorejo. Zato mora vsak kmet v okuženi coni takoj cepiti živino in paziti, da sam ne okuži ter mora razkužiti hleve in dvorišča. Nikakor naj ne hodi v okužene hleve in naj ne dopušča, da bi kdo drugi zahajal v njegovega. Dolžnost oblasti je, da ob pojavu take bolezni takoj izda po. trebne ukrepe, da obvesti javnost in da pomaga kmetom. Zvedeli smo, da je občinska uprava v Dolini že izdala nekatere ukrepe in da živina v dolinski občini ne sme iz hlevov. Pripomniti pa moramo in obsoditi dejstvo, da ni dolinska občinska uprava takoj obvestila našega tiska. Isto velja tudi za tržaško občinsko upravo in Kmetijsko nadzorništvo pri ZVU, ki nas o stvari še niso obvestili. Bolezen se je pojavila pred dnevi v tržaškem predmestju, sestvu in so takoj obvestili kmete pri Spodnji Magdaleni in na Katinari. Koncert tržaške G Slovenec sem Nastopili so; ^ada Jevgienijevič Brandiova, Cton Pajde, dr. Danilo Švara, Elza Kar ovčeva In Samo Smerkolj Naša osrednja glasbena ustanova je Včeraj zvečer priredila že III. koncert večjega obsega ____________ v teku letošnje sezone, kar je Predsedstvo cone in kmetij- vsekakor velik napredek. Da je k temu pripomogla ureditev «Auditoriuma», je evidentno. Prava rešitev, ki bi resnično sko nadzorništvo pri ZVU ima-1 ta dolžnost, da izdata vse po-1 tiebne ukrepe, še bolj pa da I zadovoljila naše potrebe po pomagata našim živinorejcem j kulturnem izživljanju, pa je in zlasti s tem, da razdelita brez- ostane še vedno zgraditev slo-plačno potrebno cepivo ali da- venskega kulturnega doma v sta kmetom izredno denarno j Trstu. podporo za nakup cepiva. Vsa-1 P* ' včerajšnim koncertu so ka injekcija proti slinavki sta-' nastopili kot gostje ne namreč 1000 lir in tega ne zmore naš kmet, ker okuženju niso podvržene samo krave am. pak tudi druga živina razen konj. Vsekakor moramo omejiti in zatreti to nalezljivo in nevarno bolezen naše živine. Poudarjamo še enkrat, da je stvar zelo resna in opozarjamo zlasti vse živinorejce predvsem v okolice in člani mariborskega tria, ki ga sestavlja- naslonil na bogato dalmatinsko folkloro, Brahmsovo umirjeno «Večno ljubezen« ter Musorg-skega razgibani «Hopak», ki predstavlja značilni ruski plesni motiv. Pevka je dodala še znano «Habanero» iz Bize-tove opere «Carmen». Baritonist Samo Smerkolj pa je svoj spored črpal iz slovenske solistične iiterature. Slišali smo nežno, spevno Pavčičevo ((Padale so cvetne sanje«, impresionistično nastrojeno Škerjančevo «Vizijo» ter dva mojstrska Lajovčeva samospeva «Iskal jo: violinistka Nada Jevgjenije- sem mladih dni« ter «Mesec v vič-Brandl, čelist Oton Bajde, ] obolelega pianista dr. Romana i Klasinca pa je nadomeščal dr. j Danilo Švara. Sodelovala sta s samostojnimi pevskimi točkami i mezzosopranistka Elza Karlo-| vac in baritonist Samo Smer-t kolj. Spored je bil stilno lepo sestavljen in je obsegal dva kla- j virska tria in samospeve za | okuženi coni tržaške j glas in klavir. Beethovnov trio j dolinski občini, da1 za klavir, violino in čelo op ’ izbi«. Dodal je še Gerbičevo «Pojdem na prejo« in arijo O- za dolinsko - miljski okraj Na seji pretekli četrtek je bil podan pregled dela in sprejeti sklepi o neposrednih nalogah v času tekmovanja. O izvršenem delu je poročal tov. Slavko Sturman, člani odbora pa so njegovo poročilo spopolnili s poročili o delu posameznih krajevnih odborov OF. Iz poročil je bilo razvidno, da je tekmovanje močno razgibalo organizacijsko dejavnost Osvobodilne fronte v okraju, da je poživilo delo krajevnih odborov OF, ki se bavijo s tekočimi nalogami ter pristopajo k izvajanju prevzetih obveznosti v okviru tekmovanja. Znatno je že naraslo število novih članov, posebna razgibanost pa se opaža pri zbiranju podatkov in gradiva o NOB posebno Plavje so že konkretno na delu. V nadaljnji razpravi pa je odbor sklenil, da se bo v mesecu februarju posvetila še večja pažnja organizacijski krepitvi in vzgoji krajevnih OF odborov, da bodo sposobni za samostojno reševanje lokalnih perečih vprašanj politične gospodarske in kulturne narave. Na podlagi predlogov nekaterih članov odbora, je prišlo do sklepa, da se v mesecu februarju organizira v nekaterih vaseh, ki želijo predavanja, nekaj predavanj o gospodar-Bko-kmečki problematiki okraja in določeno število predavanj znanstvene narave. Končno je bilo sklenjeno, da se glede na važnost razstav, ki jih okraj namerava prirediti v počastitev 10. obletnice OF, izvedejo pri novoustanovl-j nih komisijah nekatere dopolnitve, ter da se pospeši zbiranje podatkov in gradiva o borbi, ki jo je vodilo prebivalstvo okraja proti italijanskemu fašističnemu okupatorju in o njegovem prispevku v NOB. Sprejet pa je bil tudi predlog za napoved tekmovanja openskemu okraju in je bilo poverjena tajništvu naloga, da izpopolni v ta namen načrt. SEKCIJA »DIJAŠKE MATICE« 0 1*41 \K UPRIZORI DANES 28. t. m. ob 16. v dvorani v NABREŽINI mladinsko igro v štirih slikah PETERCKOK POSIEDIUJE SAUIIE Napisal: PAVEL GOLIA OSEBE: Peterček * . - Gojku Berginc Babica . . ■ Angelca Vremec Berač - čarovnik Grča Ive Sosič mamica .... Irma Škabar mesec .... Jadran Polenc kralj Matjaž Danilo Stubelj kraljica Alenka Nadja Dolenc kraljična Alenčica Magdiča Malalan poveljnik telesne straže Marcel Malalan prvi vojščak Ivan Hrovatin dp zato mestoma učinkoval nekoliko premočno. Razen tega Pa bi bilo potrebno v prihodnje misliti na kvalitetnejši inštrument. Mezzosopranistka Elza Kar-lovčeva, članica ljubljanskega opernega gledališča, spada med pevke, ki jih tudi v Trstu redko čuječno. Nje,n izred -o sonorni. levo barvan glas se posebno prilega dramatično nastrojenim gkladoam, ki jih zna pedali čudovito. Svojega dalmatinskega porekla ni zatajila v lepo plastično oblikovani Gotovčevi ((Mornarjevi ljubavi«. Pri po. slušalstvu Pa je najboli vžgala «Habar.era» iz Bizetove opere ((Carnien«. Mladi baritonist Samo Smerkolj, član ljubljanske opere, razpolaga s pri j etmr tehnično lepo šolanim glasom, ki ga zna smiselno oblikovati, kar kaže na njegovo močno muzikalno osebnost. Najlepše mu zvenijo nežna lirična dela, kakor je n. pr. Lajovčev «Mesec v izbi«, v kateri svoje občutje izrazi do najmanjših dinamičnih od. tehkov. Oba pevca je odličr.o spremljal na klavirju dr. Danilo Švara. Kakor pri zednjem koncertu, je tudi včeraj zvečer občinstvo do zadnjega kotička napolnilo koncertno dvorano. Slovenec sem! Tako je mati djala, ko me je dete pestovala. Zatorej dobro vem: Sle venec sem! Slovenec sem! To jasna pamet v glavi, to v srcu blagi čut mi pravi. S ponosom reči smem: Slovenec sem! Slovenec sem! Od zibeli do groba ne gane moja se zvestoba, da vsekdar reči smem: Slovenec sem! OF SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE bo v torek 30. januarja ob 15 na sedežu. Dnevni red je sledeč: 1) Poročilo delegacije, ki je bila sprejeta na ZVU. 2) Sklicanje zasedanja Glavnega odbora. 3) Razno. Jutri sestanek ribičev v Križu Napovedani sestanek ribičev bo v ponedeljek 29. t. m. ob 19. uri zvečer v prostorih OF v Križu. Zaradi važnosti sestanka so vabljeni vsi oni Križani, ki se kakor koli bavijo z ribištvom. RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Vabimo vse starše notranjih in zunanjih dijakov na roditeljski sestanek, ki bo v Dijaškem domu v nedeljo 28. januarja ob 9. uri. DAROVI IN PRISPEVKI SHPZ 4. redna seja Glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 1. februarja 1951 ob 16 na Corso Garibaldi 4-III. Bodite točni! SINDIKALNE VESTI Prva seja q*avneqa odbora Zveze ERS za STO Ambrozet Zofija iz Skednja daruje 1000 lir za Dijaško Matico. ZDTV Namizno - teniška sekcija ZDTV sporoča udeležencem kvalifikacijskega turnirja, da bodo nagrade razdeljene v to-rek 30. januarja na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 ob 19. uri. Nečloveškega avlomokilista se našli Vozač, ki je predvčerajšnjim do smrEi povozil lllefnega Franca iz Devina, je po dolgofrajnem zaslišanju priznal zlo dejanje Kakor smo y četrtek poroča-1 Kljub številnim zvezdam zadali, je policija takoj razpredla j dj težkega udarca, Perossa ni svoje mreže, pri nekem veleposestvu na Rožmarincu pod Katinaro, ki ima več krav in tudi bika zase in okolico. Okuženje je prišlo iz Palmanove in so Jo prenesli prašiči. V nekaj dnevih je na tem posestvu poginilo šest krav in bik. Govori se, da so poginjeno živino vozili z enega kraja v drugega po mestu in da so končno zakopali okužene kože pri Sv. Soboti. Ne vemo še točno in nočemo verjeti, da to odgovarja resnici, ker bi bilo tako postopanje vse obsodbe vredno. Dejstvo pa Je, in to Je žalostno, da so zatajili pojav »n n bo 'ako.l ob začetku obvestili javnosti, zlasti naših kmetov. Več vesti so imeli polovinar-ji, ki delajo pri omenjenem po- li Tosca" v Verdiju Ce odvzamemo Tosci par 1 operna struja Wagner}a t n nje- njenih melodij, ki sta jih nav \govih epigomov z opero težke- dahnila poezija i n čustvo tega | ga vzdušja rn filozofske Proble- zdstopnika italijanske veristič- ne šole, nam, s.rogo vzeto, ostane muzikalna revščina, kj ji ne pripomorejo do večje veljave tudi močni dramatični momenti, In prav ti momenti predstavljajo muzikalno najšibkejšo Plat opere, pa čeprav uporablja skladatelj za njih slikanje sredstva, ki naj bi učinkovala realistično, pa so le brezizrazna in neokusna. Kakor predstavlja sBohemen okolje v katerem je našei Puccini suo; najčistejši izraz, tako bi Tosca S svojo močno dramatsko vsebino potrebovala povsem drugačno skladateljsko naravo — mogoče tipičnega zastopnika verizma — Mascagni ja. Puccinijeva prefinjeno lirična in predvsem na zunanje efekte preračunljiva glasba, nikakor ■ni mogla prodreti v bistvo Sardoujeva drame in ni mogla nuditi naturalistični vsebini odgovarjajoč izraz: moramo pa reči, da- je imel skladatelj Tosci (kakor pri ostalih svojih delih) pri oblikovanju liričnih mest vendar prav spretno roko. C e se je temu pridružilo še Puccinijevo dobro poznavanje orkestra, iz katerega je zrni izvabiti različne barve, okoriščajoč se pri tem z izsledki francoskih impresionistov (n. pr slikanje nastajajočega jutra, ki se budi nad Rimom), je razumljivo, da je njegova glasba našla svoje zveste pristaše in to zlasti v Italiji, kjer se močna motike nikakor ni moglg, prav udomačiti. O Antoninu V Ottu, ki je opero dirigiral, smo že ponovno podali svoje pozitivno mnenje in bi bilo odveč, da bi se spuščali v presojo njegovega odličnega poznavanja dirigentske tehnike ih operne literature. Poudarek petkovi premieri je dal nastop italijanske sopranistke Marije Caniglie v naslovni vlogi. Ne vemo, ali naj bolj občudujemo njen izraziti igralski talent, ki ga zna odlično uveljaviti v močnih dra-mdtskih scenah Tosce, ali njen prijeten mezzosopransko bar. van glas, ki ni še skoraj prav nič izgubil na svoji svežosti ter je lepo izenačen na vseh legah. Njena posebna odlika je jasna drtikulacija, ki jo pri pevkah tako pogosto pogrešamo. Tenorist Gatliano Mašini, ki si je tudi že pred leti pridobil slavo izvrstnega pevca, še vedno dobro obvlada svoj glas ter je bil dostojen partner Marije Caniglie. Pravo vzdušje policijskega šefa z inkvizitorskimi metodami je pripravil nastop Scarpie -baritonista Rodolfa Azzolinija. Pevsko odličen Angelohi je bil basist Mario Tommasini. Policijskega agenta Spolleto j* nekoliko pretirano predstavil Vladimiro Lozzi. Režijsko je predstavo pripravil Carle Pic-cirtato. Scene so bile bogato in okusno opremljene. da usledi brezvestnega vozača, ki je povzročil smrt 11-letnega Franca Fu-misa iz Devina. Po preiskavi na mestu nesreče, se je dalo ugotoviti le to, da je dečka vrglo s ceste vozilo, namenjeno v Trst. To pač zato, ker s0 otroka našli na levi strani ceste, ki pelje iz Trsta proti bloku, Pryo delo policijskih agentov je bilo pač to, da se na obeh blokih iz Italije na Tržaško o-zemlje pozanimajo za avtomobile, ki so v onih urah vozili preko meje. Pri tem so dozna-li, da j^ nekdo iz avtobusa, ki prihaja okrog 13. ure iz Trsta, opazil manjše osebno vozilo na cesti pri Devinu, ki se je tamkaj nekam sumljivo obračalo. Ugotovili so nadalje, da se je omenjeni potnik vozil proti Codroipu. Preiskava je šla zatem v to smer in kmalu so iztaknili vozača avtobusa, ki je izpovedal, da, je tudi sam slišal pripovedovanje slučajnega potnika in da je bil avtomobil, o katerem je govoril, vrste «Topolino». Vsa pozornost policije se je nato osredotočila na «Topoline», ki so od poldne do poldveh vozili preko blokov. V zvezi z italijansko policijo se je končno posrečilo izslediti vozilo znamke FIAT 500 z oznako GO 6527, ki je prihajalo v poštev pred vsemi ostalimi. In res so ga iztaknili predvčerajšnjim že takoj popoldne v Tržiču. Ker se je tačas našel tudi že potnik avtobusa, so ga takoj peljali na blok, kamor je bil v spremstvu italijanske policije doveden avtomobilček GO 6527. Vozač »Topolina« je bil 42-letni Mario Benolli, stanujoč v Trstu v Ul. Gambini 22. Toda mož je tajil vsako krivdo. Sele po dolgournem zasliševanju na policijski postaji v Devinu je Benolli končno priznal, vendar se je izgovarjal, da njega ne zadene pri nesreči nikaka krivda. Izjavil je, da ge malemu Francu nikakor ni mogel izogniti ker je nenadno skočil na cesto in naravnost pod vozilo mogel spoznati v temi hudobnega prijatelja, zlasti še zato, ker se mu je vlila kri in ga je premagala bolečina, z reševalnim avtomobilom RK so mornarja prepeljali v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima poleg hrustanca zdrobljeno tudi nosno kost. Perossa se bo moral zdraviti 20 do 30 dni. Tatvina po obrokih Avguštin Keber je predvčerajšnjim javil policiji, da mu neznancj iz skladišča y Rocolu št. 983 pa kosih odnašajo zalogo rabljenih nadomestnih delov za avtomobile. Kakor je pove- dal na policiji, se to dogaja že ves čas od decembra lanskega leta. Kdo bi to bil, si Keber za enkrat še r.i na jasnem, dejstvo pa je, da so ga tatovi doslej oškodovali že Za 60 tisoč lir. Dva 50-lelnika pod ključem Policijska leteča skupina je te dni aretirala 52-leta.o Rozo Gaspard, stanujočo v Ul. Or-landini 50, ker je na njeno ime izdano zaporno povelje, na podlagi katerega bo morala odsedeti 1 mesec zaradi utaje. Prav tako so odpeljali v zapor 55-letn.ega Franca Lagattolo Šalita Trenovia ^8. Možakar b0 moral odsedeti 10 dni zaradi tihotapstva. Zanimivo stališče obrambe na razpravi v aferi v 1LVA Cestna nesreča Včeraj so pripeljali y splošno bolnico 12-letnega Cezarija Ur-sicha, stanujočega na Vrdeli 1818. Na Trgu Verdi je dečka podrl avtomobil, ki ga je vozil 21-letni Alfredo Zanetti iz Ul. Murat 10. Ursich je le lažje potolčen po desnem boku in bo zdrav v treh ali štirih dneh. Pred dnevi smo poročali o utemeljevanjih in zahtevah zastopnika civilne stranke nasproti obtožencem, ki je med drugim trdil, da predstavljajo obtoženci peto kolono dela ir. da so s svojimi sleparijami najbolj oškodovali delavstvo, zaposleno v tovarna. Tem trditvam docela nasprotno stališče je včeraj zavzel eden izmed branilcev adiv. Caravelli, ki je v glavnem poudarjal, da preiskava v ILVI ne mere predstavljati osr.ove za obsodbo obtožencev. PQ njegovem preiskave ni vodila oblastna komisija, ki bi edina mogla ugotoviti nepravilnosti in v zvezi s tem sprožiti proces. Vse kaže, je dejal dr. Caravelli, da namerava vodstvo ILVE za tem procesom prikriti neredno poslovanje svojih uradov, kajti, če da ti poslovali v skladu s predpisi, bi do sleparij sploh ne moglo priti, odnosno bj se te ne mogle nadaljevati tako dolgo dobo, ker bi bile pri rednem poslovanju razkrite takoj v začetku. Dalje je trdil, da je P°-polnoma zgrešeno mišljenje o dobrodelnosti ustanove, ki kot gospodar zaposluje delavce in jih za njihovo delo plača. Predlagal je delno oprostitev, odnosno čim manjše kazni za obtožence. vinjet, domov, kjer prebiva skupaj s svojo 81-letno sestro Marijo. Ker mu sestra ni mogla prizanesti popitih ostnink, je padla med njima marsikakšna ostra beseda, dokler se nista slednjič sprla zares, pri čemer je Jožetu P°šlo Potrpljenje in je Marijo pahr.il po tleh. Mlademu človeku bj to bržkone ne škodilo kdovekaj, toda priletna Marija 9e ->e le s težavo pobrala s tal in s pomočjo svoj-e snahe zlezla v posteljo. V nadi, da b0 že v nekaj dneh zopet dobra, 3i z bolečinami v kolku ni delala posebnih preglavic. Ker pa te niso hotele odjenjati, so j° prepeljali v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima Marija zlomljen kolk in da sg ‘bo morala zdraviti najmanj 3 mesece. Jože je priznal svojo nerodnost. Izgovarjal se ja r.a pijačo i.n da ni imel slabega namena, ko je sestro popahnil stran od sebe. Kljub temu mu je sodnik prisodil dve leti zaP°ra s pomilostitvijo. S pestjo po nosu Mornar, 44-letni Frpneesco Perossa, se prav gotovo ni nadejal, da ima prijatelja, ki bi ga do treh popolnoči čakal v veži. In vendar j« bil0 tako. Ko se je včeraj proti jutru vračal domov v Ul. Diaz št. 10 ir. nič hudega sluteč stopil v vežo, se je izvil iz teme človek ter ga kresnil s pestjo po nosu. Obračunavanja starin Jože Gropajc iz Doline je pri svojih 73 letih ohranil še vso ono jezljivost, ki mu je bila lastna v mladosti. Sicer je res, da spravi ženska čestokrat tudi najrazsodnejšega možakarja iz ravnotežja, toda sodnik Piccio-la, pred katerim se je včeraj Gropajc pojavil, je bil bdenja. da bi se moral kot mlajši brate« vendarle nekoliko strp-ijivejše obnašati nasproti svoji starejši sestri Mariji. Resnica je namreč taka. da se je triinsedemden ilotni Jože 13, decembra 1949 leta vrnil Delitev zimske pomoči Upravni odbor Fonda za zimsko pomoč obvešča, da bo Zavod za socialno zavarovanje delil zamudnikom od 29. do 30, januarja pomoč 5.000 lir. Vsi oni, ki pomoči niso dvignili v prvem roku in imajo vabilo, jo lahko dvignejo sedaj na sedežu INPS, Ul. Coroneo 2. Oni, ki niso bili zajeti v prvem seznamu, in imajo pogoje za prvo kategorijo najpotrebnejših, lahko napravijo prošnjo na Uradu za delo * Trg Oberdan 6 visoko pritličje. Obenem objavlja omenjeni odbor, da je bilo nabrano za zimsko pomoč brezposelnim v celoti 462.517 lir. Odbor poziva vse prebivalstvo, da pokaže sivojo solidarnost, z brezposelnimi, ki ne morejo vzdrževati svojih družin, posebno sedaj v tem težkem zimskem času. Prispevke sprejemajo vse banke in UPI Ul. S. Pellico 6. Ne počastitev temveč profanaci/a Trst se je včeraj na slovesen način spomnil petdesetletnice smrti velikega skladatelja Verdija. Ko smo to pcvedali, p a smo že dejali preveč in premalo. obenem. Prvič: le majhen del Trsta, in drugič: to ni bil spomin na petdesetletnico smrti Verdija, temveč vse kaj drugega. Počastitev Verdija lahko imenujemo prireditev v gledališču tčVerdis, kjer so umetniki Maria Caniglia, Cesare Valletti, Mario Tommasini in Piero Ma-laspirui pod vodstvo m dirigentov Antonina Votta in Umber- L to. Berrettonija ob spremljavi | Tržaške filharmonije zaptyi vsak po e-no arijo iz Verdijevih del. Vsi so arije lepo odpeli, zlasti seveda Caniglia. Čudno Pa je, da nekaj besed v spomin Verdiju m mogel spregovoriti nihče drugi kot Votto, ki menda ni Tržačan. S tem pa nočemo prigovarjati njegovim iskrenim besedam, čeprav ne bi . vseh njegovih izvajanj podpisali. Z e v gledališču se je ustvarilo čudno vzdušje ob poplavi listov, ki jih je priskrbela Lega nazionale in na katerih je bila natisnjena znana zborska pesem iz «Ernanija». Zdelo se je, da je na programu esponta-no» petje te pesmi, ki jo v Trstu šovinisti izrabljajo v iste namene kot vse, kar je pod italijanskim imenom lepega ali Pa nelepega. Vendar se v gledališču ni »pripetilo« nič. Pozneje se je od gledališča «Verdi« formiral sprevod, v katerem so na čelu korakali poleg conskega predsednika prof. Palutana tudi občinski odborniki in nekateri svetovalci; toda od opozicije m bilo nikogar. V sprevodu je bilo tudi nekaj «goliardov», dve godbi, ki sta po Korzu igrali koračnico i: «Aide», praporček Lege nazionale — in s tem je bilo nekako konec. Na Trgu S. Giovanni se zbrana množica ni obnašala prav nič primerno za počastitev obletnice smrti velikega Verdija. In zdelo se nam je, da nesmrtni ustvaritelj krasnih me lodij vse to predobro čuti, ko je visoko nad množico sedel na podstavku, umikajoč se na zaj, kakor da se hoče ubraniti vsiljivih častilcev, ki niso iskre- I ni, ki ne mislijo nanj ampak skrivajo drugačne misli. Se več — zdelo se je, kot da tiste oči iz dobrodušnega obraza govore: odi hoc vulgus ... Potem se je nek fantalin povzpel k samemu kipu in Verdiju ovil okrog vratu zastavo in končno mu je nataknil še venec. In ko je ta fantalin hote ali nehote pozdravil množico z dvigom roke, — «romana-mente» — tedaj se neka «no-stalgicav poleg nas ni mogla premagati, da ' ne bi veselo vzkliknila: uBravo«! Potem se je še oglasilo nekaj vzklikov, ki nimajo nikake zveze s petdesetletnico Verdijeve smrti in končno so se ljudje razšli. S tiri starejše ženske so v pogovoru med seboj skoraj s ponosom poudarjale: «Jasno, mi naredimo iz vsake stvari politiko...«. Saj to je tisto. In tako je bil tudi Verdi pozabljen. Na bolj žalosten in poniglav način kot v Trstu Verdi gotovo nikjer na vsetu ni bil počaščen na dan, ko je minilo pol stoletja od njegove smrti. Danes 28. t. m. bo prva seja glavnega odbora Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki je bil izvoljen na ustanovnem kongresu dne 21. t. m. Na dnevnem redu bo izvolitev izvršilnega odbora in predsedstva glavnega odbora. Vsi člani glavnega odbora bodo prejeli predhodno še vabilo, na katerem bo označen kraj in pa ura omenjenega sestanka. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo Ul. Bernini 4, Millo Ul. Buonarroti 11, Mizzan Trg Ver.ezia 2, Tamaro-Negri Ul. Dante 7. Harabaglia v Barkov-ljah in Nikoli v Skednju imajo stalno nočno službo. Nov nočni urnik Tramvajev IzleE na Koroško Zveza prosvetnih delavcev ERS STO pripravlja za veliko noč dvodnevni poučni izlet slo. venskih šolr-ikov po Koroški. Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-III in sicer do 4. februarja. Sestanek Kmečke zveze v Bazovici Napajališč še vedno ni SLOVENSKO " [\1 /H 10 D iH 0 GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 28. januarja 1951 uri gostovanje v PIRANU z Gorinškovo komedijo «Rdeča kapica? Vlogo Rdeče kapice igra ?! Starčeva, vlogo lovca Rudi Košuta Gledališče Verdi ire* Danes bo ob 16. uri druga r -stava opere «Tosca» za at>on\j, reda «D». Sodelujejo isti h™ g ci kot pri premieri. Dirigent toni no Votto. iste V sredo bo predstava in za abonente reda «B» ^Par^ofj). lože) in «C» (galerija in bai* Podaljšanje Ergovinsl dovolilnic kil1 Ki Občina obvešča vse one, bavijo s prodajo blaga na no ali na debelo, in ima1°^e,n«i vino ali poslovni lokal na lju tržaške občine in ki že 1 trgovinsko dovolilnico, da d0 ^ predložijo za podaljšanje u marca t. 1. Ce dovolilnice ne do predložili do tega datuma« ■ bodo zaprli trgovino. i« Albrecht Lederer v Trstu V četrtek je prišel v Trst Albrecht Lederer, član enega izmed glavnih centrov za teh-r.ično-industrijski raavolj v ZDA. V Trst ga je povabil t>u-kajisriji center 3a ekonomski razvoj. On je pi-vi tuji strokovnjak, ki ga je povabil omenjeni center, da bi proučil tehnične potrebe v raznih sektorjih gospodarstva. Gospod Lederer je obiskal vse važnejše lokalne ustanove in odpotoval včeraj z avionom nazaj v ZDA. Na željo kmetovalcev iz Bazovice je bil v četrtek 25. tun. tu posvetovalni sestanek Kmečke zveze. Po poročilu o delovanju zveze v preteklem letu in o pomenu njene ustanovitve, ki ga je podal tov. tajnik, se jc razvila zelo živahna in koristna diskusija, ki je zajela vsa pereča vprašanja tega kraja, Ze pred dvema letoma so kmetovalci Bazovice zahtevali od tržaške občinske uprave, naj jim zgradi tri nova javna napajališča, ker sedanje nikakor ne zadostujejo za 300 glav goveje živine, ki jo kmetovalci Bazovice posedujejo. Ob obisku g. župana Bartoli-ja v Bazovici so mu tukajšnji kmečki posestniki izročili spomenico, v kateri so prikazali nujnost graditve označenih napajališč. Gospod župan in njegov spremljevalec dr. Sciolis sta jim odgovorila, da si zaradi tega vprašanja ni treba delati mikakih skrbi in jim zagotovila, da bodo napajališča zgrajena že v letu 1950, ker so te graditve že predvidvene tudi v občinskem poračunu. Jasno je, da so bili kmetovalci prepričani, da se bodo napajališča zgradila že v prejšnjem letu Zgodilo se je pa drugače, — obljube so ostale le obljube, ter o graditvi napajališč ni ne duha ne sluha. In tako so se morali bazovski kmetje prepričati, da se na občini prav malo zmenijo zanje in za njihove potrebe. Seveda, Bazovica je tak0 daleč od mesta... In na vsak način je treba počakati, cla bodo volitve v bližini. Vsi prizadeti bazoviški kme tovalci se zgražajo nad tako brezbrižnostjo občinske uprave do krajevnih nujnih potreb in zahtevajo od odgovornih o-blaati, da takoj pristopijo in to brez vsakega odlašanja k graditvi napajališč, ker do tega imajo ravno tako pravico kot prebivalci mesta, ki se jim urejujejo ulice, popravljajo pločniki, vodovodi itd.. Ravno taKo zahtevajo od merodajnih oblasti, da se že enkrat dokonča graditev in u-reditev šolskega dvorišča kakor tudi dvorišča otroškega vrtca, kar se zavlačuje v brez-kočnost. / Pri diskusiji o strokovni izobrazbi naraščajoče mladine so se prisotni pritoževali, da morajo otroci iz Bazovice obiskovati razne usmerjevalne šole na Opčinah in na Katinari, v krajih, torej ki so oddaljeni več km od tg vasi. Tudi za rešitev tega vprašanja zahtevajo od šoskih oblasti, da ustanovijo take usmerjevalne šole v Bazovici sami, ker jim to pritiče po vseh obstoječih zakonih. O večernih kmečko-strokov-nih predavanjih, ki se po raznih slovenskih vaseh vršijo v italijanščini, pa zahtevajo, da naj se že enkrat konča z vsiljevanjem italijanskega jezika v slovenskih vaseh, ki ne pomeni nič drugega kot poizkus nadaljevanja proslule fašistične raznarodovalne politike. Uprava ACEGAT je objavila nov nočni urnik tramvajev, ki bo slop i v veljavo v noči med 27. in 28. januarjem. Urnik je sledeč: Proga št 31 (Sv. IVAN TRG GOLDONI STADION) Od Sv. Ivana na Trg Goldoni: 0.45, 2.00, 3.25, 4.45. S Trga Goldoni proti Stadionu: 1.00, 2.15, 3.40, 4.45. Od Stad’ona na Trg Goldoni: 1.15, 2.35, 4.00, 5 20. S Trga Goldoni k Sv. Ivanu: 1.35. 2.55, 4.20, 5.40. Proga št. 32 (P, REVOLTEL LA - BARKOVLJE . Ul. ECO. NOMO) Iz Ul. Revoltella na Trg Goldoni: 0.45, 2.40, 4.35. S Trga Goldoni v Barkovlje: 0.30, 1.00. 2.55, 5.00. Iz Barkovelj na Trg Goldoni: 0.50, 1-20, 3.25, 5.16. S Trga Goldoni v Ul. Revoltella: 0.30, 2.15, 4.20. S Trga Goldoni v Ul Ecnno--mo: 0.30, 1.35, 3.40, 5.40. Iz Ul 'Economo na Trg Goldoni: 0A5, 2.00, 4.05. 5.47. Podaljšanje lahko napn"''!® ^ teresenti ali osebno ali P°' . , kovnem združenju na pri Uradu za trgovske nice, Ul. Rettori 2-II. soba 3- TRŽAŠKA BORZA Zlasti šterling 9750-9800. Pirnati šterling 1800-1840. lar 740-745, telegrafski 0 Jt 754-756. švicarski frank D francoski frank 182-18», strijski šiling 24-24.50. TURISTIČNA PROGA TRST-TURClJA.p Državna mornariška ^ - -družba bo vzpostavila rl turistično progo s Trstom- pjo- - — ------------C- - ga bo v začetku P°s!oV ?-rad« 0 kih 15 dni in to iz CariK. "■ preko Pireja v Trst. Vert,# * pa bodo ladje kmalu vsak teden. ^ _____________ JECMEi^; ^ GA DROZJA SE NADAM RAZPRODAJA V soboto od št. 191 do Prihodnji torek, se ra: ja nadaljuje. 270- BI RADIO 1 JU60SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih te ■n n b k T f r 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 28. t. 1951. 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Po- STRELSKE VAJE V MALEM REPNU TRST, 25. - Na strehic Malem Repnu bodo vaje « , tanju in streljanju Stanatr ^ j- j, 29., 30. in 31. januarja t 2. februarja 1951, 8. do 17. ure. vsak ROJSTVA, SMRTI IN POB° 1) ročila v ital.;' 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Operetn.a glasba: 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Zimske glasbene slike; 9;30; Kmetijska ura (ital.); 10.00; Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujsko (hrv.); 11.15: Slavrn solisti pred mikrofonom; 11.45: Gias-ba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Mladinske skladbe igra pianistka Zora Bradač: 13.30: Pionirska ura (slov.); 14.00: Vesela ura (ital.), 14.45: Glasba po željah (ital.), 16.00: Zaključek. 17.00: Oddaja za t -vic ali kakršno koli ,jVtii. VIL nnnuuv 1| sprejmem na dom alLiJnpfe>/ slov na upravi pod fct AVTOMAT ORKESTER ? boben, triangel in “‘iLv, ■"cf» igra 12 plesnih Fornad11^« » Hossetti. 15.00: ((Maščevalka« George Dolenz. Evcelsior. 14.30: «Mestni ključi«, C. Gable in Loretta Young. Nazionale. 15.00; »Kako Se jv- rodila najina ljubezen«, Bettj/ Grable. Tehn-ikolor. Arcobaleno. 14.00: «.!utn je drug dan«. Film Leonida Moguy. Anna Maria Pierangeli. Fenice. 14.45: «Luna vstaja« Dane Clark Filcdrammatico 14.00: «Bledi obraz«, Bob Hope, Jane Russel. Tehnikolor. umeček kovanca, skuPn» 30iV 5] 200 kg., 1.80 m visok,_ *• ,, rok, ugodno MODRIJAN, št. 54. prodam- Gorenji -6-14 1SL DESKO KOLO (za «-*’ nriv p Prodam ali zamenjam piaC. j no moško kolo z rSK sy A Hren, Ljubljana, J Ib n Atabarda. 14.00: «Roman Liliane Kussebi, Aliče Faye, Don Ame-che. Armonia. 14.15: ((Zapuščena na poročnem potovanju« C. Colbert. Garibaldi. 14.00: «Lepi plen«, Charles Coburn. Ideale. 14.00: ((Guvernanta - osva-jalka srt«, Maureen O’ Hara, Robert Young. Imperu. 13.15: «Mi ki se ljubimo«, An Blyth, Farlev Granger. Kino ob morju. 14.30: «Clovek go-spodovalec«. Halia. 14.30: »Sanjal sem paradiž«. Savona. 13.00: «Srnica». Viale. 14.00: «Doktor CyclopS», Gina Lolobrigida. , Viale. 10.00 in 11.30: «Trije cabal-leros«, VValt Disney. Vittorio Veneto. 14.00: «Zlata pregraja«. George Raft. Vsem. ki s< Zahval* ^5 ■* l poč as astil* JOSIPINE GE preminule v Trstu dn® jgK^j d . . naso ^,{1 i*. • izrekamo s tem zahvalo. Zlasti se za častiti d-uhovščini i'. p na Krasu, iz Avl*“1 brij ir.- cerkvenemu K p Štanjela, vsem . aefl Jtj) sovaščanom. prijaj gta^jiL znancem iz Trsta, * tjjj Jk, in vsem, ki sG P01*8 / fc, spomin in jo spren»u * ^6, poti. M i! ŽALUJOČA sestre in Azzurro. 14.00: »Gilda«, Rita Hay-vvorth. Belvedere. 14.00: «Newyorške neumnosti«. . . ,, Marconi. 14.30: »Sinje nebo«, B. Masslmo, 14.00: «Se plapola zastava«, Errol Flynn. Novo cine. 14.00: «Kadeti iz Gua- Odeonnei4.00: «Cas, kraj in de-dekie«. Tehnikolor. Radio 14.00: «Venera in profesor«. Vittorla 14.30: »Veliki grešnik«, Gregory Pieck. Venezia «Aloma južnih morij«. Sv. Vid, 14.00: »Zgodba dr. Was-sella«. Vsem, ki so imeli radi, kP°ir' lostno vest. da ie AL0IZIJ po mučni bolezni minul. Pogreb bo danes Trga Garibaldi. ^51 D*1 Trst, 28. jan,uarjB^oiJŽiPD skladatelj terdi in njegova nesmrtna glasba llijanst- r ,7e Ie£,ei w °,rob ita' Verdi ia^datelJ Giuseppe tteJ ime in dela laoBt we5 kulturni so mu pote-J pokrajini v ;armski himeh njea0- : uitž waj/in0 trgovino z ži- ne9a uboj? <®‘*u4’c jo kot mir-Ponam L1>L-e{,'a dcdtoa> ki je delu in m m P* njihovem ntdakttnt poslušal potujoče žcijezn LVi- cerkvene fcompo. 6# nojste? }L,katere & nglas-SH je tL^ CChi- Svoje l:ter nu nisol COS,a prosiI> “°- šej ?, R . u ttouol ■z^ ^CChm učit glasbe. t,lk° Prevzet, ga ie glasba h** vu&sž*?*™’ daje j Piooiio Sfa.5bi£ odklo- UiEKLJJ- ii ^utfzrilraz' je študirati harmonizacijo, kompozicijo in dirigiranje. Zaradi nenadne smrti svojega pokrovitelja Provesija je moral predčasno zapustiti Milan in se vrniti v Bussetto, kjer je poučeval tri leta glasbo. V tem čcu-su so zaslovele njegove kompozicije in njegovi koncertj so bili vedno bolj pogosti. Po treh letih se je povrnil v Milan, kjer so sprejeti njegovo prvo opero aOberto«, ki mu jo je odklonil v Parmi gledališki upravnik. Uspeh te opere v Milanu je bil tako velik, da ®o jo takoj igrati tudi v Turinu, Genovi in Neaplju. Naprosili so ga celo, da bi napisal še tri nove opere, toda medtem so ga doletele hude družinske nesreče. Umrla sta mu dva otroka in žena Margherita Ba-rezzi. Preselil se je znova v Bus-setto, k jer pa ni ostal dolgo in _____ mmcy jr*0, »če' )et K ti, - ^ z n dmna^nii le- HS st m <*tm. že nart ,e90yj Mre^a Baistrocchija. O# k vjJtotljeh1 *e odlom’ [(J^nefc, S inf stu<&rat. Odšel ,?o. 4r«etto-fcjer9a;'e >' in>za 30 nWii f(Lno ■ na- stanova- Ni J? mu Poleg tega fejj. \ Ob ^haj splošne izo- k hM?*1*1 in PraznU * h; ! ■-, Icfc' 1 Peš domov v me A® lir ,e v cevk™ orgla- l ’* ^ L ^ 4m„a- Se je zaw!:eJ tj \ ! Preč,..,, m° Barezzi, ki 1 sC^tndc Filharmonij. j i> ' ln ^elifc ljubitelj . ' »i* h, %dt nekea sise ie pod i;od-- »a ProVesija vadila Za katero It" V ,!I k vystrit n(.p“fat)o; za katero 'it ^ ^ letih f1*0"! partiture. l4 ** N5* tejavil’ • 4 S'6o „ "dučij dl Pri njem jjjf )e Jtotu, . mu zaupal vod- \ iznn^ dovolil, da ia V lileIj0°' Qba fwfco svojo " S ^tzzi erdljeva pokro. 9 % >!co 2n in Proncsi, sta lW ^ t ^ ?e,a. da sta do-Eo<1tJo,SlUtlii<1 ° 2a nadalje- ”efcwj n*a dvfr b.n Yerd\ 'e leti. Pričel se je kmalu pomnil v MHan. Pričel ie komponirati opero etti», ki pa ni ostala dolgo na repertoar ju in jo je pozneje predelal. Življenje in delo sta ga zanesla v Pariz in London, toda tišina domačih polj ga je vedno znova privlačevala. V ljubljenem Bussettu se je lotil nove opere eLuisa MUllen, ki je bila Po vsei Italiji t(>Plo sprejeta in je tudi žela velik uspeh. V Bussettu je napisal tudi opero sRigoletton v 40 dneh. To opero je imel za najboljšo izmed vseh, ki jih je do tedaj skomponiral. V Bussettu je nastala tudi njegova opera ((Trubadur«. V Rimu pa «Traviata», katero si je zamislil za časa svojega bivanja v Parizu. «Ples v maskah» je v glavnem skomponiral za neapeljsko občinstvo, igrali Pa so opero prvič, v Rimu. Za petrograjsko gledališče je napisal uMoč usode» in tudi sam potoval dvakrat- V Petrograd 1861 in 1862 leta. Za pariški teater je skomponiral «Don Carlosa», ki je tudi žel velik uspeh. V vrsti Verdijevih več ati manj znanih oper so: <(Un giorno di regnov, «/ due Foscari», eGiovanna d’Arco», «Al žira«, ((AttUan, «/[ Corsarov, «Stipelio», (CVespri Siciliani», ((Simon Boccanera» «Falstaff». Leta 1870. se je pričel pogajati za ((Aido», ki so jo igrali. najprej v Kairu in potem v milanski Scali. V novembru 1886 leta je dovršil opero «Otello», ki mu je prinesla novih uspehov in nove slave v njegovo tiho in škromr no življenje. 27. februarja 1901. se -je za vselej umaknil iz njega. Po zvokih svoje nesmrtne glasbe ne pripada Verdi samo italijanskemu narodu tršemu človeštvu. $ „&detn, blatu' v- V teh dneh je staro hercegovsko mesto Mostar spremenilo svoje lice. Ulice so polne vrveža in na drevju brsti mlado listje, kot da se je zima zmotila in zapoznila. Krševiti obrobni hribi in daljne planine so pokrite s snegom. Podobne so polju, na katerem je pravkar dozorel bombaž. Ped mostom, ki je bil zgrajen za časa turške vladSvine in po katerem je mesto dobilo svoie ime, se peni razburkana Neretva in hiti dalje proti morju. Od dolgega deževja je poštar la velika in preteča. Marsikaj je šlo preko tega »kamenitega polmeseca«. Pred sto in še več leti so tu v dolgih karavanah tovorili bombaž. Te karavane so zdravile «bom-baževo mrzlico«, za katero je v onih časih bolehal Zapadi. Pomorske poti niso bile varne in na svetovnih tržiščih so željno pričakovali «belo zlato« z Vzhoda. temveč I Hercegovski vezir Ali paša | Bazvanbegovič — Stoaevič se še ni pozdravil od; «zla>te mrzlice«, ki jo je dobil tedaj, ko so v Doljni Rami odprli rudnik, ko je že tudi njega zagrabila «bombaževa mrzlica«. Odločil se je, da nasadi % bombažen v dolini večje zemeljske površine. Toda poizkus »hercegovskega carja« je propadel. Njegove sanje so se razpršile tako kot bombaževa vlakna. Bombaž pa je bil tedaj v Hercegovini prvič zasajen. Do industrijske proizvodnje in predelave pa je bilo seveda 5e daleč. Sele Po mnogih letih, ko so propadli vsj poizkusi s saditvijo bombaža za časa dveh carjevin. in ene kraljevine, je končno našel tudi bombaž svoj prostor pod hercegovskimi soncem. Kmalu pa bo postal tako poznan kakor tobak. V petletnem gospodarskem planu Bosne in Hercegovine je predviden, tudi razvoj tekstilne industrije. Za rekonstrukcijo in modernizacijo tekstilnih tvornic in za gradnjo novih se bo uporabilo v prvi petletki 1158 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje se bo o,’n V katerem ' J J dpi 0 ie s ® na mladinski ie Imboliče- i V sv6 “lit r‘ ie tv. v srbohrva- iti h Drev<'d dra' ^ N.!*1 nj*. dveb novel s «Na pve- *** in slavist iripravil javnosti ' l5l°vom dK.aiiWsi s^lec in siavisi y S J Wni i* pripravil , ,!'evodo,UrT'i javnosti >. », iz slovanske n/vh^th ^irk Verde e rosma- s^KNbn;j t* zastopani .el! k* t>tešeLSloven3ki pe- |f MS»S5: „to k"m»- '-ki se —- moj- k še po- * i • :I: * * (k "'etn 7eQjeih ,v!e8tiv. MS ipA1 % - v\ji • «Vj5lu boX5kem at Tj, uouo iyra- Alana v !*k; h J dn)1 rti **■ N z!** p°ro('ilu °^tavka »* Miiv ,ro,na* aj se n^a Kranj. ' V 0 bodo n... ^ittktti; k ft(k % ^ ' bodo D s jJ,44N 7‘eli> in vTmTCi L»V nal se v- 051311 *• j,» toiz»I1'3l“ah z ž:v po Prvi jugoslovanski risa ni fi V začetku marca bodo igrali v Zagrebu prvi jugoslovanski risani film. Vsebina mu bo politično.sa.tlrična. V ogledalu te pohtično-satinčne vsebine bo prikazana informbirojevska propaganda v Jugoslaviji. Glavna oseba v filmu je Ju-din, dogaja pa se po večini v uredništvu časopisa ((Za. trajni mir in demokracijo«. V filmu nastopa tudi zbor žab in komarjev, ki so se obdržali na Skadrskem jezeru iz hvaležnosti do Knver Hodže, ki ni hotel pristati na izsušitev jezera ter jim tako ohranil ugodno domovanje. Na tem filmu, ki ga sedaj dovršujejo, dela ena skupina že deset mesecev v uredništvu zagrebškega humorističnega časopisa ((Kerempuhn. Urednik ((Kerempuha« Fadil Hodžič pravi, da so bili vsi dosedanji poizkusi z risanim filmom brezuspešni, ker ni bilo dovolj izkušenj, delno pa. tudi zaradi pomanjkanja potrebnega male. riala. Kljub temu pa so se odločili za risani film, da pokažejo, da je tudi risani film mogoče izgotoviti v Jugoslaviji. Mnogo časa so porabili s Poizkusi, z iskanjem form in receptov in proučevanjem tehnike. Težkoče so delale bar. ve, ki se drže celuloida, in še-le Po dolgih poizkusih so do. Iitiit tako tempero, ki se ga o-Prime, Film bo trajal 17 minut, kar sicer ni veliko, toda za tovrstne filme dovolj. Običajno trajajo taki filmi 5 do 10 minut. Daljših risanih filmov je dosedaj vsega kakih 10, a skupine so jih pripravljale po tri leta. Scena med Judinjem in nje. govim reporterjem v urednP štvu ((Za trajni mir in demokracijo» traja šest in pol sekunde. Za to sceno je bilo potrebno 156 risb. V celoti bo mel film 10.000 risb. Na osnovi scenarija, so izdelati snemalno knjigo. Glavne like je izdelal Walter Neugabauer, ki vodi tudi likovno režijo. Ostale risbe so izdelati Vladimir De-lač, Borivoj Dolnikovič in Via. dimir Pušak Vsebinsko režijo vodi Norbert Neuberger, snemalec pa je Franjo Vodopivec, Use risbe izdelujejo s svinčnikom in jih potem snemajo na poizkusnem traku. One risbe, ki odgovarjajo, dobijo potem prerisovalcl, ki jih pre. rišejo na celuloid. Ko to izvršijo, celuloid pokrijejo z barvo. Prvi jugoslovanski risar ni film ni sicer izaeian v barvah, ima pa zato večjo plastičnost belo-črnih figur. Tako izdelane c eluloide polagajo na primerno ozadje (n. pr. ozadje Skadrskega jezera je nebo), nato pričnejo snemati. Film bo. do sinkronizirali šele naknadno Glasbo je skomponiral E-duard Gloz v vsemi govori, tonskimi efekti in šumi. jic in čolnov, ki služijo ljudem kot stanovanja. Na čolnu se otrok rodi, na njem marsikateri prebije vse svoje življenje in se na njem tudi poslovi od sveta. Seveda živijo tam predvsem siromaki. Tudi pred 97 leti, ko je Kanton obiskal kap. Višin, tam ni bilo drugače. V mestu je cvetela manjša obrt najrazličnejših predmetov, ki jih je svet poznal in so znani tudi danes pod imenom «kantan-skega blaga«. So to svileni, porcelanasti, stekleni in drugi izdelki. Višin se zasnje očitno ni zanimal, in se je po dveh in pol mesecih poslovil od Kantona ter prazen odplul v Ma-nillo, glavno mesto Filipinov. Sest dni je potreboval za to razmeroma kratko pot. Filipinsko otočje sestoji iz 7085 otokov, med njimi 11 velikih. Cez 2000 otokov je naseljenih. Vse otočje zavzema približno površino kot FLRJ in tudi prebivalstva ima nekako toliko, dobrih 16 milijonov. Prej je bilo otočje španska last, konec prejšnjega stoletja (1898) so ga kupile ZDA, pred štirimi leti (1946) so proglasili otočje za neodvisno državo. Ob Visinovem obisku so bili Filipini španska last. .Ameri kansko posadko, ki ga je spremljala od San Francisca in čez Kanton, je v Manilli izmenjal z Evropejci različnih narodnosti. Ladjo je napolnil Z bogatim tovorom sladkorja, tobaka in manilskih vrvi. Iz listnih vlaken neužitnih vrst banan pridobivajo tako imenovano manilsko konopljo, iz katere pleto najboljše vrvi. S tem dragocenim tovorom je odplul proti Avstraliji. 81 dni je minilo, preden so ob jugovzhodni obali najmanjše celine zapluli v Melbourne, glavno mesto avstralske države Viotoria, ki ima najboljše podnebje izmed vseh šestih držav Avstralske zveze. Nad četrt tisočletja gos poda- na. Med najlepšimi avstralskimi mesti je Melbourne, ki sam šteje nad 1 milijon prebivalcev, pripadajočih menda vsem narodom sveta. Bogato cvete tam trgovina z žitom in volno. Pred stoletjem pa tildi še kasneje, je mamila priseljence zlata mrzlica. Upali so, da bodo hitro obogateli, pa so se podajali v notranjost Avstralije, kjer so premnogi bedno poginili. Znane so avstralske suše, ki trajajo več let zaporedoma. Strašni so tam peščeni viharji. Vse to pa ljudi ni o-strašilo, mikalo jih je zlato. Tq je občutil tudi kap. Višin v enem letu kar dvakrat. Januarja 1853 mu je v San Franciscu ušla cela posadka na kalifornijska zlata polja, januarja 1854 pa mu je spet polovico mornarjev izginilo v avstralske zlate rudnike. Kaj je hotel? Najel je avstralske mornarje, pa je brez tovora, s prazno ladjo, 4. marca 1854 krenil nazaj proti severu, zavil med indonezijsko otočje ter 51. dan spustil sidro v Bataviji na otoku Javi. Batavija ne leži ob morju. Umaknila se je onstran močvirja 9 km daleč od obale, s katero je zvezana po cesti in železnici. Batavija je glavno mesto Nizozemske Indije, ki zavzema večino indonezijskega otočja. Je to kolonialna posest male evropske države Nizozemske še iz onih časov pred več ko tri sto leti, ko je bila Nizozemska še močna na morju. Iz Batavije je šel Višin proti severu v nam že znani Hong- KARAVELA SANTA MARIA, NA KATERI JE KOLUMB JADRAL PO ATLANTIKU kong. Tam je avstralske mornarje zamenjal z Evropejci. Nakrcali so čaj in sladkor ter se 18. julija 1854 obrnili spet proti jugu. Najprej je «Splen-dido« zavila proti vzhodu, da obide Filipine. Pa jo je deveti dan njene poti zgrabil strahovit tajfun med Filipini in otokom Formozo, sedanjim kamnom spotike med velesilami. Tajfun je kitajska beseda in pomeni vrtinčast vihar, ki se pojavlja v zahodnem delu Tihega oceana. Štiri glavna jadra je izgubil kap. Višin in pokvarjeno je bilo vse, kar je bilo na krovu. Na hitro so izmenjali jadra in popravili škodo. Umirila se je morska gladina in pod ugodnim vetrom so brzeli proti jugu. Pozabljene so bile vse prebite težave. Pa le prehitro sta se vrnili radost in brezskrbnost med mornarje. VIKTOR PIRNAT (Nadaljevanje sledi) baževih tkanin. Predilnica bo tudi zadostila vsem. potrebam po najtanjšem predivu, ki ga potrebujejo v tehnične namene kot n. pr. za izolacijo dinamo žic in podobnega. V glavni zeradbi bo imela predilnica 40.000 vreteni Njihova letna storilnost, bo znašala dva milijona kilogramov bombaževega prediva. Jasno predstavo o tej storilnosti bomo dobili, če si zamislimo dnevno proizvodnjo prediva kot nit, ki je tako dolga, da bi jo desetkrat ovili okoli zemeljske krogle na Ekvatorju. Predilnica bo imela najmodernejše stroje sodobne tehnike in bo spadala med najlepše v Srednji Evropi. Celotni pogoni bo mehaniziran in avtomatično urejeni Tudi temperatura se bo v predilnici avtomatično regulirala s potrebno količino vlage, ki je neogibna za tehnični proces proizvodnje. Glavna predilniška zgradba bo obsegala 20.000 kvadratnih metrov in spadala med naivec-je industrijske zgradbe v Jugoslaviji. Predstavo o njeni površini bomo dobili, če si zamislimo štirj nogometna igrišča normalne velikosti drugo poleg drugega. Gradbeni načrt predvideva najsodobnejši način gradnje, ki bo dal delavstvu vse potrebne delovne pogoje: zrak, svetlobo in, vso potrebno higieno v delovnem prostoru in izven njega. Tudi po drugi strani predstavlja tekstilni kombinat v Vrabčičih novost za Jugoslavijo, ker se bo predilnica kot tudi vse ostalo gradilo na montažni način. Zaradi objektivnih vzrokov ni gradnja kombinata lansko leto tako napredovala, kot je bilo to v planu določeno. Delavstvo pa se je v organizaciji samega dela mnogo naučilo, kar mu bo koristilo v bodoče, da bo lahko s toliko večjim elanom pristopilo k delu, ko bodo V marcu dospeli na gradilišče potrebni stroji. TRŽAŠKI KNJIŽEVNIK ANDREJ BUDAL O SVOJIH NAČRTIH ms-.: Uresničljivih načrtov je mnogo manj od tistih, ki jih domišljija rada obletava. Nujni dnevni posli razkosavajo dneve in ure', da jih ostaja malo za slovstveno delo. Med uresničljive hačrte spadajo prilične črtice s sodobno problematiko, slovstveni sestavki in knjižna poročila v mesečniku, tedniku ali dnevniku. Med načrte z daljšim rokom m problematično uresničljivostjo bi sodil izbor že objavljenih-novel in črtic iz raznih dob in morda še izbor nekaterih pesmi. Na Tržaškem ali v zamejstvu je ta uresničljivost problematična zlasti zato, ker so razmere na knjižnem trgu take, da knjige težko izhajajo, kakor se je pokazalo n. pr. ob drugi, pomnoženi in potrebni izdaji knjige ((Osemnajst velikih«, ki se je pripravila z novim naslovom ((Slike iz slovenskega slovstva«, a ne more najti založnika. Za neko ljubljansko založbo je v pregledu Jožeta Debevca prevod Dantejeve ((Božanske komedije«, da bi Slovenci končno morda le dobili tudi to delo v knjižni, današnjemu stanju našega jezika ustrezajoči obliki. Ze mnogo se je pisalo in govorilo o mladini iz predvojne dobe, to je o tisti slovenski tržaški mladim, ki je živela v trdni veri na boljšo bodočnost in ki je delovala v ilegali od leta 1930 dalje. Nj čuda, da med raznimi govorniki, pisatelji in novinarji, ki so se dotaknili omenjene predvojne dbbe, ni do danes še nobeden znal dovolj jasno in točno povedati raznih zanimivosti, ki so pa le važne za tolmačenje pravilnih smotrov in delovanja omenjene mladine. Glavni in edini razlog navedene pomanjkljivosti tiči v tem, da se noben član tedanjih mladinskih skupin ni javno oglasil o zadevi. Marsikateri pisatelj, govornik in sploh tolmač tedanjih mladinskih misli in dejanj je pravzaprav od leta 1930 pa do leta 1940 in. morda dalje le ob strani gledal delovanje in razvijanje .tržaških mladinskih ilegalnih skupin. Namen naslednjih besed je v najkrajših obrisih povedati in objasniti širši javnosti začetek, razvoj in delovanje slovenske tržaške mladine, ki je toliko žrtvovala in sejala a tako malo dobila in žela. * * Ko so v Bazovici odjeknili fašistični streli in umoriti štiri mlada življenja iz naših vrst, so se te vrste razredčile in razpustile. Prenehala sp slovenska prosvetna društva, prenehal slovenski tisk, zamrl je slovenski pouk v šoli in še celo v cerkvi se je redkeje slišala slovenska beseda, ki se .ie vedno in vedno bolj pod fašističnim pritiskom umikala iz sredine Trsta. Tedaj pa se ie zgodilo ono, kar je bilo samim fašistom tako nezaslišano, čudno in nerazumljivo. Se naši starejši Slovenci so z občudovanjem, a s strahom gledali početje nove mladine, ki se je kot biser iz trpljenja školjke pojavila tiha in skrita iz vsesplošnega slovenskega trpljenja pod italijaru skiro fašizmom v Trstu. S ponosom še danes primerjam to tržaško mladino biseru, ker je skozi vso mučno dobo ohranila svojo neizpremenjeno kakovost, svoj neusahljivi sijaj. Tiho in skromno smo se zbrali, tiho brez krilatih in donečih besed zavzeli svoja mesta. Težko, mučno in nevarno protifašistično delo se je pričelo. Naši zvesti kraški kmetje so tu pa tam zopet začuli v svoji va- Selui g V - : ■ ■ Stempikriih t Trstu KLIPER JE BIL NAJHITREJSI TIR VELIKIH JADRNIC ški gostilni ubrano slovensko petje, zopet se zavedli, da mi Trst samo italijanski, in srečni so bili, ko so nas povabili v svoje domove, z novo nado v očeh poslušali naše skromne a tako bodrilne besede. Skupina je rasla, se širila in, ni je bilo nedelje, da ne bi bila priča našemu sestanku, izletu, športni tekmi in pozneje celo kulturni prireditvi. Pozneje so ustanovi, li tečaj za slovenščino, ki je obrodil zelo dobre uspehe in je bilo zanj veliko navdušenje. Med našo slovensko manjšino v Trstu je začelo krožiti novo, večini nerazumljivo ime ((Štempiharji«. Navzlic .temu, da je bil večini malo znam smoter pripadnikov te skupine, je po dejanjih in vzpodbudah, ki jih je dajala, začela biti prav ta skupina kva-s onega naraščajočega prebujenja zatirane slovenske tržaške mladine. Štempiharji so postali vzpodbuda za prebujenje novih skupin, ki so krenile pod različnimi imeni po isti poti za ohranitev slovenskega jezika, kulture in ljubezni do domovine. Malokomu je znano, kako se je na primer porodil ilegalni časopis «Iskra», ki je bil toliko imenovan na procesu Pinka Tomažiča. Ze mnogo pred tem so Štempiharji izdajali svoje liste in brošure, ki so šle skrivaj iz roke v roko in začele vzbujati zanimanje za pesnitve, za humorističnosatirične članke in kar je najvažnejše, za leposlovne in domoljubne spise. Ako pogledamo štempihar-sko literaturo, ki je ostala še ohranjena, imamo takoj jasen pogled v tedanji razvoj dejanja in misli slovenske mladine v Trstu, Kakšna ogromna razlika je med prvo številko lista ((Stempiharski glas« ali krasno zamišljeno in skoro ravno tako pisano zadnjo brošuro, na kateri se zlato blesti ime «Lipa». Knjigovez iz štempiharske skupine je bil tako navdušen nad delom, da j.e skrivaj vezal brošuro v trobarvni slovenski zastavi, na katero je vtisnil v zlatih črkah ime Lipa. Iz preprostih in naivnih dostikrat šaljivih pesmic, poročil, vesti in dovtipov «Stempihar-skega glasa« se je polagoma prešlo na lepše pesmi, na lepše članke, na bolj konkretne in jedrnate debate, poročila in spise. Opuščam oceno spisov kot takih, ker se nadejam dobiti za to bolj primernega kritika in ucenjevalca. Kar pri tem najbolj zanima, je dejstvo, da je stempiharski vzgled pridobil mnogo pristašev med tržaškimi slovenskimi študenti, med katerimi je kar završalo od navdušenja in delavnosti. Po štem-piharskem zgledu in pobudi so si osnovali svoj tečaj za slovenščino, prirejali izlete, kulturne sestanke in zabavne pri- reditve. Vse to seveda skrito in ilegalno in morda je tudi temu pripisati, da je bilo za mladino vse tako privlačno. Štempiharji so izdali od 1930 do 1940 leta 14 številk «Stempi-harskega glasa«, 4 številke ((Štempiharja«, 4 številke »Domače kaplje«, 1 ((Stempiharski koledar«, več šaljivih brošur, knjigo »Lipa« ter knjigo z naslovom ((Plava ovca« in razne druge manjše spise, ki so žal izginili med vojnim viharjem in fašističnimi preiskavami leta 1940. Ni čuda, da so si tudi slovenski študentje v Trstu zaželeli svoj list in zaprosili za nasvet in pomoč ravno pri Štempiharjih. S pomočjo urednikov »Stempiharskega glasa« se je uredila in natisnila v moji podstrešni sobici prva številka .((Iskre«, kateri so sledile druge. Z listi so izšli tudi brošura «Plamen» in drugi spisi, kjer so bili vneti sotrudnik; tudi Pino Tomažič, Vojka Smuč, Zorka Per.elo in drugi znani in neznani člani študentovske skupine. Hvalevredna naloga bi bila ponatisniti giavnejša dela v zbirki z razlago vseh bolj pomembnih spisov, pesmi in člankov. Iz njih se da razbrati mnogo onega močnega in vedrega duha. ki ga je bila sposobna samo tista slovens*ka mladina, ki je kasneje toliko žrtvovala in sodelovala v narodnoosvobodilni borbi. Mnogim tržaškim Slovencem bo toplo pri srcu, ko se bodo ob teh vrsticah spomnili štem-piharskih koncertov v Ul. sv. Frančiška št. 10, štempiharske prireditve v mali dvorani Ul. Apiari v Rojanu, kjer se je uprizorila šaljiva opereta ((Kovačev študent«, in še večje pri' reditve, ki je sledila na Lovcu, kjer je dober del članov današnjega društva «Ivan Cankar« na štempiharsko pobudo uprizoril v večjem obsegu «Ko. vačevega študenta«. Vsakdo, ki je bil navzoč, se spominja po' guma in navdušenja, ki sta se vsipala iz prenapolnjenega balkona, kjer so Štempiharji dajali dušika svojemu odobravanju in navdušenju, ker so j.ih «Lepopetneži» uslišali ter tudi oni uprizorili igro v bolj dovršeni obliki razpolagajoč z boljšimi in starejšimi pevskimi močini. Kar sla obljubila štempihar-ska predstavnika, pevovodji ((Lepopetnežev«, se je zgodilo. Kljub sitrahu pred fašisti in kvesturo se je nabralo nebroj poslušalcev, ki so bili kar izne-nadeni ir. niso vedieli ali bi bolj poslušali vesele dovtipe in pesmi na balkonu aili bi bolj pazili na dogajanje na odru. Vsa zadeva pa je bila prej med «Lepopetneži» in Štempiharji dobro pretehtana. Toda kasneje je moral pevovodja na kvesturo na dolgo za. sliševanje, kjer je moral po- slušati celo vrsto groženj im o-pozoril, naj sploh ne misli na možnost silovenskih kulturnih prireditev. Hujšega pa takrat ni bilo. Bili so dnevi sporazur mov jugoslovanskega fašista Stojadinoyiča in Mussolinija. Italijani niso hoteli preostro nastopiti misleč, da bi nas mogoče tedanja Jugoslavija branila. Sami pa gmo dobro vedeli, da nas bi tudi Stojadinovič kaznoval, ako bi znal za naše točne namene in smotre, a te smo širši javnosti vedno skrbno prikrivali in jih širili od kroga do kroga s prepričevalno besedoi Ko sem omenil ((Štempiharje«. »Lepopetneže« in študente, sem skoro obvezan, da omenim tudi ((Svetoivančane«, «Ka. tinarce«, «Aventince» in «Plav-čane«. Tudi to so bile skupine slovenske mladine, ki se na isti način kot Štempiharji verovale v boljšo bodočnost ter v ilegali delale proti fašizmu in zatiranju kulture slovenskega naroda. V svetoivanaki skupini je zrastel Slavko Škamperle in bil je vzoren tovariš in pevovodja v svoji skupini. Večkrat sta se s Tomažičem sestajala s Štempiharji in skupaj so se kovali načrti, sprejemali ukrepi, in izmenjavale misli q bolj uspešnem delovanju za dosego cilja, ki, se je zdel tako nedosegljiv, a v njegovo uresničitev smo vsi tako trdno verovali. Skupina, ki je predstavljala nekaj posebno našega, je bila vedno mladina iz Blavij. Ob vsaki večji priliki niso izostali ne Štempiharji ne Rlavčaoi. Poslednji so imeli istega pevovodjo kakor Štempiharji in ni čuda, da so bili vedno Štempiharji dobrodošli gostje v Plav-jah in Plavčani dobrodošli gostje pri Štempiharjih v Trstu. Imeli so celo svoj orkester, ki je korajžno nastopil večkrat v okolici Trsta in se vedno znal izmotati in ogniti krempljem tržaške fašistične kvesture. Nadejam, se, da mi vsi oni, ki so blagovolili posvetiti pozornost tem mojim skromnim besedam, odpustijo, ako sem bolj » imenoval štempiharsko mladino nego ostalo, a vsak, ki mu je podrobno znano mladinsko gibanje Slovencev v Trstu od leta 1930 dalje, mora priznati, da ni tu trohice oiepi-šave na račun Štempiharjev. Dalo bi se povedati mnogo več, a to naj služi le kot uvod za drugo obširnejše pojasnilo, ki bo res hvalevredno in ki smo ga dolžni y spomin vsem onimi, ki so iz naših vrst odšli preko praga smrti v večno slavo na bojiščih, v taboriščih in fašističnih zaporih. Nadejam se, da mi bo dano sodelovati pri sestavi dela, ki bo bolje prikazalo življenje naše slovenske mladine v Trstu od L 1930 dalje. Prepričan sem, da je uresničenje te moje misli goreča želja vseh sorodnikov naših padlih junakov, vseh Štempiharjev ter vseh ostalih članov nekdanjih mladinskih skupin, ki sem jih omenil. S tem menim, da sem po desetih letih molka tudi v imenu nekdanjih sotrudnikov zopet nekaj obljubil in bilo bi n« lepo, ako hi kot starejši Sterne pihar prvič ne izpolnil svoje obljube. ŠTEMPIHAR CIN-CAJT. na razpolago v em uradu in I ■NOVO POSLOPJE OTROŠKEGA VELIM REPEN KtreriTAtot POKLON jtnc' REPENTABOR NAJMANJŠA IN EDINA NEZADOLŽENA ORČINA CONE A 8. jamarja Repentaborska občina je po svojem oibsegu in številu prebivalstva najmanjša občina na Tržaškem ozemlju. Najmanjša je in najbolj revna, saj je skoraj povsod ie sam kamen; Na tej borni zemlji živijo že več kot tisoč let naš,- trdini Kraševci. S svojim trudom obdelujejo svojo grudo, na katero so tesno navezani, čeprav jim ne poplača vsega truda. Skopa Je ta zemlja in malo obrodi, toda kar rodi, je dobro, kot teran in žlahtno sadje, ki je tu bolj okusno kot kjer koli drugje ter kraški kamen — repen taborski marmor, ki je po svojj kakovosti znan daleč po svetu. Naš Kras se tu prikaže v vsej svoji vidni lepot j ter stalno vabi tujce, ki se ne morejo naužiti naravnih lepot. Repentaborska občina meji va jugoslovanska meja, ki je ku naselja Poklon je kratek po mirovni pogodbi odrezala vasi Vrhovljie in Voglje, ki so prej spadale k tej občini. Zaradi tega je v repentaborski občini okrog 10 dvolastnikov, ki imajo svoja zemljišča onstran meje, tostran meje pa imajo nekaj svojih zemljišč tudi Jugoslovani. Dvolastniki nimajo ob prehodu in prevozu čez mejo nobenih ovir. Do mirovne pogodbe je bil sedež sodnije v Sežani in je bila tam tudi zemljiška knjiga repenta-borske občine. Zdaj je sodnija v Trstu in repentaborski občani imajo mnogo sitnosti, ker ni bila zemljiška knjiga še prenesena v Trst Občinska uprava je večkrat zaprosila, da bi se zadeva rešila, toda to je stvar dogovora med FLRJ in ZVU. Vsekakor je pa nujno, na_ zahodni strani na zgoniško da se čimprej prenese v Trst dbčino, na jugu in vzhodu na I vsaj prepis zemljiške knjige, tržaško, na severu pa teče no- 1 ki se tiče repentaborske občine. Tako govorijo Repentaborsko občino sestav-1 ne upravo vodovoda. Poštni Ijajo vasi: Velikj Repen — 82 hiš — 368 prebivalcev; Col, kamor spada tudi Poklon, 34 hiš — 148 prehivalcev; Fernetič 9 hiš — 55 prebivalcev. Vsi prebivalci, katerih je torej skupno 571, so slovenske narodnosti. Večinoma se bavijo s kmetijstvom, toda skoraj vsak si mora poiskat še priložnostne zaposlitve^ da se lahko preživi. V vsej obzira sq morda le trije ali štiri kmetije, ki se bavijo in preživljajo izključno s kmetijo. V občini je en krojač. 6 gostilničarjev, dva trgovca, dva mesarja, izključno delavskih družin id 30. mlekaric 19, v Trstu jp stalno zaposlenih 12 domačinov, ostali pa so mali kfcietje. Naj večja družina v občin; šteje 10 članov, povprečno pa imajp družine po 5 do 6 članov. Ljudje dočakajo visok0 starost in mnogo je družin, kjer so še živi stari oče in mati. Tu živi torej zdirav rod, kljub trdim življenjskim pogojem. Značilnosti repentaborske občine so pa kamnoseki, pravi moj-dtri v svojem poklicu. Celotna površina repentabor-ske občine meri 1226 "Era, od teh je: 71 ha orne zemlje, 308 ha travnikov in pašnikov, 507 ha gozda. 308 ha gmajne, 24 ha neplodne zemlje. Ob koncu lanskega lete je bilo v repentaborski občini: 21 volov, 99 krav, 86 telet in junic, 83 prašičev, 7 ovac, 16 koz. Konja torej ni y vsej repen-taborsiki občini nobenega, bika pa imajo na Opčinah. Potrebno pa bi bilo, da bj dobili enega v Velikem Repnu. Repentaborska abčina se razteza Po kraški planoti v povprečni višini od 250 do 400 m nad morjem-. Največji hrib je Goleč (598 m) na mej; zgcni-ške občine, toda na zgoniški strani je Volnik (546 m), najvišja točka našega ozemlja, od koder je krasen razgled po vsem Krasu. S pogledom objameš Snežnik. Nanos, Alpe, urad je tudi na Opčinah, pisma pa prinaša vsak dan pismonoša v vse vasi razen na Fernetič, češ da je tam premalo prebivalcev. Javn/i telefon je na Poklonu in v Velikem Repnu, kamor so ga napeljali lansko leto. Vse vasi imajo električno razsvetljavo in vodovod, gostilne so v Velikem Repnu, Poklonu in Fer-netiču, trgovine pa na Poklonu m v Velikem Repnu. Vse vagj imajo dnevno avtobusno zvezo S Trstom. Progo Trst-Veliki Repen vzdržuje podjetje «Carsica». katere lastnik je Božič-Bossi, kj uporablja le italijanska imena naših vasi, čeprav je Slovenec. To se je našim ljudem zamerilo ir. zahtevajo, naj spoštuje imena naših vasi. Cez ozemlje repen-taborske občine je speljana tudi železniška proga Trst-Jese-niee. Na tej pirogi je sedaj samo blagovni promet, osebnega prometa ni še. Prav ob začet- železniški predor, ki se konča onstran meje, kjer je tud; železniška postaja Dol. Do podpisa mirovne pogodbe je bila tam železniška postaja za repen taborsko občino, zdaj Pa n; v občini nobene železniške postaje. Toda, to ne dela nobenih težav, ker j-e železniška pcstaj.a Opčine na progi Trst-Ljubljana zelo blizu. Re-pentaboraka občina je povezana s Trstom z lepo asfaltirano cesto Trst-Stanjel. Promet na tej cesti se ustavi na Poklonu, ker tu m bloka na meji za javni promet, pač pa samo za dvolastnike. Vsa občina je povezana z dobrini cestnim omrežjem. Leta 1949. so napravili lepo cesto Col-Fernetič, ki je stala 22 milijonov lir, ter cesto Velikj Repen Opčine (20 milijonov lir). V slabem stanju pa je oni dei te ceste, ki spada pod tržaško občino. Zdaj bodo začeli graditi novo cesto Col Veliki Repen; potrebna Pa je še ces-ta Veliki Repen-Malj Repen, kj bi vezala re-pentaborsko občino z zgoniško. Dobro omrežje in lepe ceste so za repentaborsko občino velikega pomena in v korist vteh občanov, ker brez dobrih cest si ng moremo predstavljati tu rizma, kj prinaša občin; velike koristi. V starih časih je bil živahen promet na cesti Trst-Opčine-Stajijel. Tod so vozil; kraški in garaški «funnani» v Trst živino, mleko, sadje, krompir, itd., nazaj pa raznovrstno blago in «zlate cekine«. Poklon je nastal prav v onih časih ir. se razvii ob ropotu in škripanju ((furmanskih« vozov. In ime Poklon, od kod? Se to naj vam povem. Naši stari pradedje, zlasti ženice, so bile zelo pobožne. Ko so šli po cesti in zagledali na strmem griču ha Taboru cerkev, so se odkril; in pobožne poklonili. Na irestu, kjer se cepi od glavne ceste pot proti cerkvi, j nastalo po zaslugi ((furmanov« in podjetnih domačinov novo naselje m dobilo ime Pcklon, Poleg vinogradništva jP po teh vaseh važna tudi živinoreja. Na vsak način je treba dvigniti število krav, dobrih mlekaric, ki jim ne bo treba le voziti in malo jesti. Zboljšati je treba pašnike in travnike in preskrbet; živini otrobov. Starejši kmetje Se še dobro spominjajo Thomasove žlindre, ki je izboljšala naše travnike, da je bilp v hlevu lahko več glay živine in več boljšega mleka kot zdaj. Tudi hlevskega gnoja primanjkuje in umetnih gnojil, ki jih repentaborski občani še vse premalo uporabljajo. V današnjih razmerah si repentaborski kmet ne more kupiti otrobov niti umetnih gnojil. Potrebna je pomoč oblast; za vse to in za nabavo dobre plemenske živine, za ureditev sodobnih hlevov in gnojničnih jam. Tudi v repentaborski občini se opaža, morda nekoliko v manjši meri kot drugod, da kmečka mladina rajši išče zaposlitve dlrugod. V sedanjih pogojih je skoraj prisiljena, toda pojav lahko nastane nevarna bolezen in konec našega kmetijstva. Potem ne bo več kra-škegfa terana, namesto zdravih in veselih ljudi pa bomo srečavali po naših vaseh blede in obupane brezposelne. Dvigniti in modernizirati ;e treba naše kmetijstvo, da bodo imeli mladi ljudje več veselja do kmečkega dela in zadoščenje za svoj trud. Nisa pa dovolj ra-zn-e podpore in znižanje davkov, potrebna je tud,i večja izobrazba, strokovn; tečaj, zlasti za mladino ter srednja šola. Ko smo pred meseci obiskali kmečki večerni tečaj na Colu, smo videli precejšnje število poslušalcev. Predavatelj je bil zadovoljen z njimi. Skoda le, da jP tečaj trajal premalo časa. 1 Vsi so radj prihajali, ker s želijo znanja, predavatelja pa so dobro razumeli in se mnogo naučili, ker je govoril i njihovem jeziku. Se mnogo takih tečajev je treba po naših vaseh. Omenili smo živinorejo in vinogradništvo, ne smemo pa pozabiti na sadjarstvo. V repentaborski občini imajo š’e vsq premalo sadnega drevja, Tu dobro uspevajo breskve in češnje. V Velikem Repnu so že večkrat dobili lep*, denarje za češnje. Pred- leti se jih je lotila bolezen in uničila rano go drevja. Posadili so nove. Prav so Storili. a še več jih je treba posaditi, več češenj in več breskev. Splošni problemi našega kmetijstva so si enaki za vse ozemlje, toda vsaka občina ima svoje posebne potrebe, kj jih je treba upoštevati pri splošni obravnavi našega gospodarstva. Repentaborski marmor Reki; smo, da re v repen awj taborski občini bavijo izključ no z obdelovanjem zemlje -le tri ali štiri družine in dia si morajo vsi c.stali več ali manj iskati zaslužka pri raznih delih. Zemlje ni dovolj, kamna pa je preveč, toda pod zemljo je pravo bogastvo, repentaborski marmor. Repentaborski kamen je sive barve, bol, trden i’n odporen kot zgoniški ali nabrežinski. Iz repentabo-rske-ga kamna je zibana marsikatera palača na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu, Londonu, v Južni Ameriki in Egiptu. Tako daleč je romai repentaborski marmor. Repentaborski, kakor tudj nabrežinski in zgoniški kamnolomi so imeli zlate čase pred prvo svetovno vojno. Zdaj ni več tako, kljub tem-u pa je v repentaborski občini v> obratu precejšnje število kamnolomov. Lansko leto je tudi uprava repentaborske občine odprla svoj novi kamnolom na ((Glinci«, kjer je stalno zaposlenih okrog 20 delavcev. Poleg tega so še kamnolomi: «Carso, marmi e pietre« na ((Ostrem vrhu«, Škabar Franc s Cela št. 15 ima kamnolom v ((Markovih dolinah«, Societa Italiana Miniere iz Torina v ((Petroviči«, Guštin Jože s Cola št. 28 tudi v ((Markovih do- Raj pravi z Tov. JOŽE BIZJAK repentaiboriski župan kraško planoto in morje. Tod, in zlasti ob jugoslovanski meji je največ gozda. Včasih so tu rasi; mogočni hrasti, ki pa žal prehitro izginjajo. Kljub temu Pa je repentaborska občina še najbolj bogata na gozdu in ga ima sorazmerno s svojo celotno površino v večjem odstotku, kot vse ostale občine cone A. (41,4 odst.). Repentabcr-ska občina pa i»na od vseh teh občin najmanjši odstotek orne zemlje. Največ polja je v okolic, Velikega Repna. Tudi tod je opaziti značilne kraške pojave, kraški kamen, doline, rdečo zemljo in manjše jame. kjer so našlj pred leti ostanke prazgodovinske dobe. Sedež repentaborske občine je na Colu, oziroma na Poklonu. Sedaj pa zidajo nov0 občinsko poslopje med Colom in Velikim Repnom. Na Poklonu je tudi sedež civilne policije, na griču nad Colom, na Taboru ali Repenta-boru pa je sedež repentaborske župnije. Zupan repentaborske občine je tov. Jože Bizjak s Cola, ki je bil izvoljen na zadnjih upravnih volitvah na listi Slovan-sko-italijanske ljudske fronte. Občinski tajnik je g. Jože Ukmar, župnik pa g. Avguštin Žele. Osnovna šo-la je na. Colu. kjer je tudi otroški vrtec, ki pa se bo v kratkem preselil v novo zgradbo med Colom in Velikim Repnom. Na osnovni šoli sta dve učni moči, v otroškem vrtcu pa ena otroška vrtnarica. Davčni urad je na Opčinah, kjer imajo repentaborski občani tudi babico, zdravnika in živirsozdravriika pa imajo v Nabrežini, dkupno z Pišemo in govorimo o repentaborski občini. Kje pa je pravzaprav ta Reper.taoor? In kako je nastalo t0 ime? Ime Repenitabar sestoji iz besed Repen in Tabor, Tabori so značilni za dobo, ko so v naše kraje vdirali Turki. Naši pradedje so se borili protj njim, najbolj varni pa so teli, ko so zbežali na griče in nedostopne kraje, s; post,vil; obzidje in se izza vare "ga zidovja branili proti turškim hordam. Na teh gričih so imeli najlepše opazovalnice in so prižigali kresove v znak bližajoč* se nevarnosti v opozorilo svojim sosedom. Niso bili to grofovski gradovi, ampak ljudska zavetišča in trdnjave, tabori. Bilo je to v 15. m 16. stoletju. Tak tabor so si napravili predniki sedanjih re-pentaiborskih otočanov na griču, kjer se dviga starinska re-pentaborska cerkev obdana od mogočnega zidovja, ki ga zob časa in vremena še ni uničil. To zidovje priča o hudih čarih naše zgodovine, o srditih bojih in trpljenju našega človeka. Ta kraj so naši predniki imenovali enostavno Tabo-r. Pravijo, da so pri zidanju obrambnega zidovja najbolj pomagali vaščani iz Velikega Repna. Kljub turški nevarnosti, ki je pretila vsem, pa j-e bilo med Velikim Repnom, Colom in Vr-hovljami hudo sovraštvo, k; se je vleklo iz roda v rod cela stoletja, tako da je pred 150 leti sam tržaški škof Hohen-ward podaril svojim vročim repentaborski m vernikom, da b; se pomirili, podobo Matere božje, ki jo je naslikala na bakreni plašči tržaška slikari-ca Candido in je še shranjena na oltarju v župni cerkvi na Taboru. Prav zaradi tega ostrega sovraštva dt> drugih vasi in zaradi svojega — udarniškega dela pri zidanju obrambnega zidovja so Veliko-repemci zahtevali, da pred jmenom Tabor postavi ime njihove vasi. In tako je postalo in se uveljavilo novo ime Re-pentabor, po katerem je dobila ime repentaborska občina in župnija. Zdaj so se verjetno umirili razgreti duhovi veliko, repenskih prednikov. Njihovih kosti, ki počivajo na pokopališču ob vznožju griča, ne razjedata več vaška jeza in sovraštvo. Obveljala pa je vendar nj-ihova. Ah, ti naši stari Kraševci! Kako so bili ponosni na imena svojih vasi. Da bi bili tudi njihovi nasledniki tako trdni, vztrajna in ponosni,' pa nas ne bj ob vsakem koraku, na vsakem vogalu na naši zemlji zbadala tuja imena, ki pačijo pristna slovenska imena naših vasi. Veliki Repen ne b; postal kar čez noč Rupin grande, Repenta-bar pa bi obdržal svoje ime, kakor so ga zahtevali naši predniki. Teh stvari bi se morali spomniti naš; vaščan; in odpraviti te spakedranke, sicer naj se lP diobro pripravijo na obrambo, ker bodo morali dajati odgovor svojim pradedom, jpo gg bodo z njimi sre- š-ka hiša, pokrita s karr.eniti- mi ploščami, kakor so še nekatere hiše na Colu in v Velikem Repn-u, Pred leti se je streha zrušila in notranjost hiše pokvarila. Zd*aj pa jo popravljajo in bo dobila prvotno obliko in lice. z značilno^ kamnito streho. Na Colu in v Velikem Repnu j,e na hišnih vraitih in kolonah še nekaj starih napisov in letnic, kj jih je treba na vsak način ohraniti in bi bila velika škoda, če bi jih odstranili, ko se popravljajo hiše. 2e ko smo pri pokopališču in naših -prednikih, naj omenimo diva zaslužna moža, k; tu počivata in katerih se s hvaležnostjo spominja vsak repentaborski občan. Odrasli ljudje ne morejo prehvaliti pokojnega učitelja Fakina, ki je poučeval v tem kraju celih 45 let. Bil je zelo strog, tudi palica je pela, toda njegovi učenci so se pr; njem mnogo naučili. Bil je požrtvovalen im je vsem pomagal zlasti med prvo svetovno vojno. Zato so ga vsi imeli radi, tudi oni, ki so se tresli pred njegovo palico in so zdaj s-Menili da mu postavijo na pokopališču primeren spomenik, njemu in župniku Westru, kii je bil pravi ljudpk-i duhovnik in je ljubezen do svojega na-roda izkazal tud-i med narodnoosvobodilno borbo. Po 25 letih svojega službovanja v repentaborski župnij; j€ urar] leta 1946. linah«, Cave Rcniane iz Nabrežine« v «Babcah», Guštin Anton s Ccla št. 4 na ((Krepi«, Milič Jože z Opčin «V Grižah«, Stojkovič na ((Ostrem vrhu«. Milič Karlo s Cola št. 1 pa ima v najemu ((Šablon«, kjer kopljejo poseben pesek rumene barve. V omenjenih podjetjih je zaposlenih od 50 do 60 delavcev Nekateri podjetniki delajo v kamnolomih sarm s po močjo svoje družine. Začasno Pa n-e delujete podjetji Stojkovič in Societa Italiana Mi-niere. Za najemnino kamnolomov prejema občina letno 110 tisoč lir. Z novim občinskim (kamnolomom pa nima občina še mikafcih dohodkov, ker ga šele odpirajo, korist pa imajo delavci, ki imajo tu stalno zaposlitev in zaslužek Za razvoj in ,za sam obstoj kamnoseške industrije v repentaborski občini je potrebno, da se ustanovi kamnoseška vajeniška šola ali tečaj, ter da se izda ukrep, da j« treba vsa,j pri vseh javnih zgradbah uporabljati določen odstotek domačega kamna. POGLED NA TABOR Z OSTANKI STAREGA OBZIDJA IZ ČASOV TURSKIH IN S FARNO CERKVIJO. SLIKA Z MESTA, KI MU PRAVIJO «PRI DVEH HB- ' številni izletniki, Mesto jP bit zu, prometne^ zveze so dobre, kraji pa imajo taiko privlačno silo, da kdo.r jih le enkrat vidi, se gotovo še povrne. Zrak je svež. na več točkah je krasen razgled v daljavo, v poletni vročimi pa je v g-o-zdičih hladna in prijetna senca. Vsak kotiček j,e lep in svojevrsten, divja lepota našega Krasa, štrleče skale, kol; d'a bi jih izklesal in tja postavil umetnik. Nad vrerr. pa kraljuje na strmem griču Tabor s svojim stoletnim obzidjem iz turških časov. Več terana, več dohodkov čah tam pod repentetoorskim lc( gričem. Zdaj pa ae nekaj podatkov o repentaborski cerkvi in župniji. Repentaborska cerkev je bila posvečena leta 1512., ka-planija je bila ustanovljena 1764., župnija pa 1856. Na griču stojj starodavna cerkev z visokim in značilnim zvonikom, ki ga je videti daleč naokoli. Zraven je župnišče in cerkovnikova hiša ter starinska hiša, prvi sedež repenla- nabrežinrico in zgoniško obči- j borske srenje. Ta hiša je zares no, a katerima imajo tudi skup- J značilna, tipična starinska fcra- Kakor smo že navedli, imajo v repentaborski občini zelo malo orne zemlje, saj jo pride na vsakega prebivalca 1P 0,124 ha. Kdo naj bi se lahko s tem preživljal? Malo je zemlje, poleg tega Pa skoraj vsako leto pritisne že zgodaj huda suša. Kmetje komaj da pridelajo krompirja za svojo rabo, večkrat ga morajo kupovat; z-a seme, nekaj pšenice, ki pa se jim ne »plača sejati, in malenkost koruze ter fižola, toda v zelo malenkostni večini in ne vsako leto. Glavni pridelek je vino, večinoma teran, Vina pridelajo v repentoboršk; občini približno 200 hi letno. Ce bi posadili še novih trt, kjer so še pogoji, b; lahko dvignil; pridelek vina na 300 h] letno. Vinogradništvu, zlasti pridelovanju terana, bi morali v repentaborski občini posvetiti več pažnje, ker se teran vedno dp-bro proda in ie veliko povpraševanje po njem. Ce bi ga pridelali več in bi ga že sami kmetje stavili v steklenice ali osnovali nekako svojo vinarsko zadrugo, bj lahko imeli od vinogradništva velike koristi. Poleg tega pa bi s svojim izvrstnim teranom privabili vedno več izletnikov. Pristojne oblasti bi morale to panogo našega kmetijstva v teh krajih še bolj podpreti. Kakor smo že omenili za zgoniško občino, je nujno, da se na Krasu, zlaisti zaradi terana, uredi čimprej trsnica za vzgojo divjakov, ali pa da se vsaj sklene dogovor z Jugoslavijo za nabavo istih S Krasa. Nikakor ni dopustno, da se našim kmetom na Krasu, zlasti kjer se lahko pridela teran, daje trte, ki prihajajo iz Italije in niso primarne za našo zemljo in naše podnebje. Trte za teran se lahko vzgojijo, uspevajo in rodijo le v naši rdeči kraški zemlj; Teran teč« ;e iz kraških sodov in samo na Krasu. VRTCA Pogoji za razvoj turizma Velikega gospodarskega po-mana j.e za repemtaboreko občino tudj turizem. Skozi , vso pomlad, poletje in jesen, če ie le lepo vreme, prihajajo sem Turizem je precej razvit, a lahko bi se še bolj, zlasti v se^ 'linjih razmerah, ko nima me- :ain skoraj kam, če ne čez mejo. Dvigiu turizma je treba posvetiti večjo pozornost v repentaborski občini. Primeren lokal, postavljen na lepem mestu, in dobra postrežba ter zadostno število sob za‘ letoviščarje bi zelo koristili vsej občini in samemu podjetniku. Repen, taborci bi se moral; glede turizma nekoliko naučiti od naših bratov Gorenjcev. Naravne lepote so bogastvo, ki ga ne smemo zanemarjati in dopusti-da nam ga iztrga iz rok tujec na našo škodo. Ob tei priliki moramo omenit; italijanskega režiserja Zampo. ki si je izbral prav te kgtiček naše zemlje za snemanje za nas žaljivega . in škodljivega filma «Linea bianca«, oziroma «Cuo-ri s'en,za frontiere«. Olb naši obah si postavljajo tuje; krasne hotele in služijo lepe denarje ter gospodarsko in politično škodujejo našemu narodu. Da se ne bi t0 pojavilo tudi. na našem Krasu v repentaborski ocenii! Znova vedno bolj složno Po kratkem pregledu gospodarskega stanja in opisu glavnih problemov je potrebno, da na kratko omenimo politično stanje, oa bomo imel; čim bolj popolno sliko repentaborske občine. Repentaborska občina je zelo gtara. V preteklih časih, ko je župan nosil občinski pečat kar v žepu in uradoval doma ali po potrebi cplo na cesti, je bil sedež občine zdaj tu zdaj tam, kjer j,e bil namreč župan dioma. Leta 1921. je bila ustanovljena repentaborska občina s sedežem na Colu, z odredbo ZVU od 12. 9. 1947 pa je občina dobila sed-anio o' li- ka, ko sta odpadli yasi Vrhov-Ije in Voglje, ki sta bil; priključeni k Jugoslaviji. Prve upravne volitve’ po drugi svetovni vojni so bile leta 1949. Nastopile so vsaka s s-vo-jo listo tri politične skupine: Slovansko - italijanska ljudska fronta, k; je dobila v občinskem svetu štiri mesta, ((Neodvisna gospodarska zveza«, ki jih je dobila sedem ter kom-informisti ped plaščem SIAU. Po resoluciji IB so padli v vida-lijevske vrste razn; nezadovoljneži in politični oportunisti. zapeljani pa so bili tudi poštenjaki. Nekateri so že spregledali svojo napako in se yrrili v vrste d"riednih sloven- skih . demokratov, ostali pa se še bodo. Tako imenovana ((Neodvisna zveza« je zmes raznih struj, ljudi, ki sami nP vedo, kam -naj bi re o-brnili ;in so se znašli skupaj edino iz tega vzroka. Tudi med njim; je mnogo po- št.pmh lili Hi in va^/pH-nih 551*-». štenih ljudi in za-vednih Slovencev, k; jih je začasno premamila le gonja preti novi Jugoslaviji. Opaža pa se, da je vpliv te lažnive propagande že zgubil svoj učinek in mnogi čutijo potrebo in dolžnost enotnega nastopa v obr-a-mbo naših narodnih pravic ter spoznavajo dejstvo, da ngše ljudstvo lahko nekaj doseže le s pomočjo naše matične domnvtep. OPČINE Zarad; ostrih in ogabnih napadov z vseh strani ;e ob volitvah dobila -najmanj glasov Slovansko - italijanska ljudska fronta. Toda na njeni listi so bil; izvoljeni značajni ljudje ki uživajo spoštovanje vseh občanov. Vsak pošten človek priznava, da je Osvobodilna fronta ostala zvesta svojim- na-čelcm in da se vztrajno bori za socialne, narodne, in gospodarske pravice našega ljudstva. Ob teh dejstvih se razblinijo vse laži in ogabn; r.a-padi na Osvobodilno fronto. Ljudje spoznavajo resnico in to je žP lep kura-k k enotnosti, po kateri čutijo potrebo vsi pošteni Slovenci zlasti v teh težkih časih. Prebivaic; repentaborske občine opazijo zlasti pri upravi svoje občine, kateri načeluje zastopnik Ljudske fronte, da dbčina dobro napreduje in je Jahko v vseh pogledih za zgled vsem astaiim občinam. Repentaborska občina jf> ian sko leto pod dobrim- vodstvom z uininim gospodarjenjem krila svoj letni piroraču-r. brez primanjkljaja in to brez izrednih podpor. To je v današnjih razmerah redek primer daleč okoli in je še večj-e važnosti, če pomislimo, kako je revna repentaborska občina, kj nima industrije ir. velikih dohodkov. Drugo dejstvo je pa to: Na našem področju Tržaškega ozemlja, kakor tudi drugod, je brezposelnost zelo občutena. V repentaborsk; občini lansko leto niso poznali brezboselnosti in vse kaže, da je tudi letos ne bo ir. fco celo primanjkovalo nekaj delovne sile. Seveda je to odvfcno od' raznih činiteljev, toda pogoj za to je zdrava gospodarska politika v občini. Tržaškim ko min-formistom ni všeč složnost občinskih svetovalcev Seveda to ni zasluga enega samega posamezniku, pač pa skupnega složnega dela in skrbi. In to je večji uspeh in bolj važen kol razni proračuni in ostalo. -To je uspeh Osvobodilne fronte v repentaborski občini in podlaga za nadaljnje uspehe v borbi za pravice in boljše življenje našega naroda. Zato se naša nasprotniki tako strupeno zaganjajo v vodstvo repentaborske občine. Ne zaganjajo »e domači komlniormisti in njihovi občinski svetovalci, ker bi njih laži ljudstvo takoj spoznalo in jih razkrinkalo. Ce jih ne bi včasih prišli hujskat na dom ali jih ne bi poklicali na odgovor v Trst, bi bilo mnogo bolje za napredek repentaborske občine. Tod'a ni j;m pri srcu mirno in bratsko sožitje m napredek naših ljudi. Le poglejmo kaj piše «Delo» . J?nuarja na tretji stra-ni: ((Tipične, a istočasno zani- mive so seje občinskega sveta repentaborske občine. Na njih prevladuje neka domača fami-liarnost. Redko kdaj pride do ostrejšega vzdušja. Vsa razpravljanja navadno potekajo, kot bi se pogovarjali v gostilni ob kozarčku terana, ali pa za domačim ognjiščem«. To je dragocena izjava, vsaj enkrat je «Delo» napisalo resnico. Ali morda ni tako prav? Lahko rečemo isto o sejah občinskih svetov v Dolini, Zgoniku ;n Miljah, kjer imajo občinsko upravo vidalijevci v svojih rokah ali v Trstu, kjer jo imajo italijanski šovinisti? Kaj še! Da, zares potekajo seje re-pentaborskega občinskega sveta v domačem, prijetnem vzduš ju in nad pisanjem «Dela» se zgražajo celo sam; vida Ejevski svetovalci repentaborske občine. Občinski svet repentaborske občine je zasedal do sedaj, torej v poldrugem letu svojega obstoja že 15 krat. Med najvažnejše probleme, o katerih so razpravljali, spadajo občinski proračuni in obračuni, resolucije za enakopravnost slovenskega jezika, zgradba novega občinskega sedeža, napeljava javnega telefona v Velik; Repen, Popravilo ceste od Poklona do Cola ter od Velikega Repna na Opčine, nova cesta s Cola na Veliki Repen ter zgraditev občinskega prosvetnega doma. Zaradi graditve novega sedeža občinske uprave je bilo veliko besedi. Mnenja so si bila različna, ker so nekateri želeli, da bi ga sezidali na Colu, drugi v Velikem Repnu, nazadnje pa so se. odločili za mesto med Colom in Velikim Rep-norn. Na zadnji Seji so občinski 1 Svetovalci soglasno sti j bodo s krediti v l ga gospodarskega bili določeni za občino v znesku ‘‘ (s lir, zgradili novo ce5W Repen, - Col (15 nuM^j ostalih 5 milijonov Ptojjj šlo na račun zgradbe ^ ga prosvetnega doma, bila tudi primerna ■ ■ gostilna in stanovanie, j družino. Poudarjafflh . j, s tem predlogom str^Lto* odobrili vsi občinsž1 brez izjeme in se še njajo. Sami vidahjeV®”^; valci odklanjajo trditve vidalijevskeg3 slovenščini. List $ trdi, da je repentabors®^ ska uprava prezrla Pto' želje repentaborski« « Češ, da ni uporabite K milijonov lir za i vanjskih hiš. Piše cei> ; bila ta vsota name11!^; V. te namene. Ne bomo Sre teh trditev, ki n:'"av1 ■ podlage, pripomn iti mo, da je zgoniška ^ uprava, ki je v rokatt ^i,; cev iz nakazanega ie Ul milijonov lir odredil3 (F Iijonov za gradnjo ~ c( ki ni tako nujna k™ Cola na Veliki Rep*11'# ostalih 7 milijonov Ijf.uj' la za gradnje star»v_aI\ r; V repentaborski oh.c®l c občuteno stanovanjsK®,^ | nje kot v zgoniški 3 cinska uprava retreu, občine pa je upoštej j; potrebe po stanovamtoi ves občinski svet PrlPjBi£l! bi bili najnujnejši šeni bodo činskem domu. POGLED NA CQL IN TABOR otrebujejo prosvetni ^ ki naj postane žarišče Potrebo po primernem pro-vetnem domu občutijo vsi občani in vsakdo, ki bi hotel to ovirati aj bo občutno opekel prete. Uredniki «Dela» naj le gredo osebno do repenitabor-skih občanov, seveda najprej k svojim občinskim svetovalcem in na; jih vprašajo za njihovo mnenje. Prav gotovo bodo povsod dobili odgovor, kot je treba. Nov prosvetni doin ho žarišče kulture in napredka v repentaborski občini, ki nima do sedaj se primerne dvorane za kultur-ifi nastppe m drugo. Pobuda epentaborske občinske uprave in občinskega sveta je vredna vse pohvale in naj bo v vzgled vsem ostalim občinam. Pred prvo svetovno vojno so imeli v repentaborski občini tamburaški zbor, pevski zbor in godbo na pihala. Čudno, žalostno dejstvo je, da v repentaborski občini ni po osvoboditvi zaživelo kulturno življenje tako, kakor je treba. Zdaj se je začel nelcaj prebujati in je bil pred časom ustanovljen pevski zbor, ki bo verjetno dvignil staro tradicijo in ponos ter bo naša slovenska pesem zopet zadonela mogočno na tem kotičku naše zemlje, ker lepo petje ljubi vsak pošten Sl ovenec. V repentaborski občini ni opaziti hudih nasprotstev in političnega sovraštva. Ljudje so razsodni in mirni, le da jih ne pridejo hujskat od zunaj. Med narodnoosvobodilno borbo so vsi 'sodelovali in pomagal; partizanom. Nekateri so se borili e puško V roki, drugi pa so bili odpeljani v tabori* gat; ostal doma, je Pgf ojti 'l? je mogel. Vasi »Z&H C o,; Poklon in *el v nf: le skupno 19 žrtev jto osvobodilni borbi nirancev. Ljudje Jr. io t iijtamiucv. J . Jn še vedno hudih >■ « razni «rastreUai»e« Ijanja, najhujše I [ i?43 RehV/; VaS- , ;v -v V Velikem KeSJeni|(J ’ postavili lep sP™ iaK3'J, padlim, da bi Ji® nC®,,, padlim, da bi "d® jo hvaležnost ® , 0o'$J tomcem, da ne bi ‘Jj.plJ lite krvi, našega , Žrt6V- Prav letos, “~vsite! ci OF, se moranib..,i F, vedati in se '•'VLJjO*?;;' bili v narodnoosvo^ii) bi, da bomo laze , pravice. ,.e 'j - -dreni? Podali smo B** Pl. «<| še občine v u,ParlJ.„v^z repentabdrske nekaj dbseženii kazali potrebe teh* pristojne oblasti P pažnjo in tei občini, kot. . „ sre« tej občini, kot :a sre ■ ter z željo, da blemih razprav«® A' čini in prtep^om s£l nadaljnjim ne ter splošnemu (eri šega naroda Tržaškega OZ«®^8' jjtl Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32 IZ SVOBODNE DOMOVINE Kobariška opekarna izdeluje večin© več keramike Ob današnji Mladinski konferenci te<^n0v ie, odkar ske mi 0il- Zveze sloven-°kren!b‘nc v Maliji močno sestmi.,' Po vaseh se vršijo no ’ na katerih se živah- *Ulltikk?0**1 ° ^kočih vpra-Oa 1» j * Se tičejo slovenske- l* ™ZVa v ltaliK predvsem «»»S,«° m njene borbe v borbo slo-p roti krivi- Pravice. °d prejšnje fcon/e-2nciin „ “° d£W1Cs je organi-fatij 1*a®ravila celo vrsto de-IjenLt1 ^žejo njeno pripravit na čimbolj teme- P0seže ^ ti T°žic tirani a > nm Prizadevajo s reakcij ljanskih oblasti *» Meri rnih strank, rumu na&ldnejše uspehe mo-prazno,, neZ '*a meja. znanju ne Na do L, nošnji konferenci boke, t, s™dili mladinske krož-®4Wi svdelovali pri prostih ^ 1 Jo-n Mladinskem prozni-čelu l ^a popoldanskem tUTnim izpolnjen s kul-nattar>ij pr0Qramom, bo prvič *9raIsfca skupina z doigj .l se na ta nastop že tani Sn°,aSa Pripravlja. Prepri->n ^ č°’ da bo izvedba dobra ®k*i n °a° krrisotni s podajanja , ad-IJse zadovoljni. Jam-Ptiij.a 1° daje temeljita pri-,*iisirJ£>d vodstvom dobrega delegatov iz Goriške ^ čelo onferenci prisotna tu-F^ije gtCila iz Beneške Slo-" ’ hn zastopala tam- ^Ito Namen nje- J« ta, da bodo be-Ta^THe Ovniki prikazali se mladina k nez^Jn čavno povedali, da lseui k°s?leina življenju predor ''L'a italijanska oblast, , j*’ da bi s prizna- le ^ 8 majhnega dela svobo-ae Tn,jfl}a it beneške mladi-lv“ Bj e^ane ijudi, fci bi se kislin'robu dosedanji praksi. k-., ’ca mladina sprejema kot svoje C e ®te 'l. tizdadince • kot i ,s°trpine, ki v pogo-mftjad išega zatiranja pre-l° fla i, uPno Kalvarijo. Za- ^oj tudi obljublja, da bo ^iDianfj vedno z največjim \ rem sledila nenehne- d° np4.p?,u organizacije in da 'čmo v vsakem tre-Potr^h0^1 Pomoč, kjer bo Ker bna-, bodo delegati na H _ porazgovorili o zato 2® vPrašanjih,_______ « ^ da neopazno mimo or, n^®ajiksari • — "<"'1 "Oti jo, .a boriti ne samo lOhi j Mitičnim organizaci-?lu> ‘Pr^^Mstičnemu gleda-frdlstičn tudi Prodi komin-jdničn partiji in komin-i! branij.lTriu Oledanju na na-• da o stvar. Naravno ? l>o -n Proti poslednjim 2* ta sajboJj tehfca, kljub te-n? »e hC 5e dostej mladi-**ra«ila, fcer se za- se ?nora mladinska , če Potrebna in nujna. Med šovinističnim in kominformi-N ^f ,°i'anjem skoraj ni ruzhke; še celo pa je Jo'» je zaužil lin* avioP°^lldi<'n i€ moral re-^ Zelen— - 'tteo Jfa orrnii ega križa v Ca, da bj pripeljal bo.1: lmo0 Brigata Pa- ^ Ivana Foget * ,a' V bo^1010*"3 lzP'l nekai ^•^-IvaTuSsprali ‘t&vei bo v nekaj *z9°nski list S^-skim SlijVaro ^išmlter ta* JSaie enotno v odnosu do Slovencev in ko je treba odrekati našemu ljudstvu narodne in kulturne pravice. Ta enotna fronta se je že neštetokrat pokazala. Zlasti je postala očitna v zadnjih tednih, ko kominfor-misti odkrito pozivajo naj-reakcionarnejše organizacije na skupni pohod proti Jugoslaviji pod krinko zaščite interesov esulov, ki pa pod krinko borbe proti «osi Rim-Beograd». Poleg tega bo konferenca postavila v pravi okvir vprašanje miru in s svoje strani napravila vse, da se mir oču-va, kajti mladina hoče živeti v mirnem in bratskem objemu Z vsemi svobodoljubnimi in miroljubnimi narodi. Po teh smernicah se bo konferenca razmjala. Prepričani smo do bo njen uspeh kar najboljši in da bo s tem ponovno potrjena enotnost, ki vlada med goriškimi mladinskimi množicami, in odločnost. da neomajno nadaljujejo z borbo za svoje zahteve in pravice. Prijava zaiog nekaterih proizvodov Zveza trgovcev za goriško poKrajino sporoča: Z odlokom zakona 8. januarja 1951 je bila določena prijava ministrstvu z,a industrijo in trgovino o količini spodaj navedenega 'blaga dne 8. januarja. Glede vsakega predmeta je navedena rr.erna enota in. najmanjša količina prijavljena blaga. Blago je naslednje: železna kovina ton 50; pepel pirita ton 50; staro železo in jeklo kg 1000; stara litina kg 1000. Med igranjem se je ponesrečil K.o sta se popoldan igraia in brezbrižno skakala brata Me-neghin iz Gorice, Ulice Balilla 13 se je nenadoma spotaknilo najmanjšemu Ivanu in zadel je z glavo ob neki kamen. Pri padcu je dobil rano nad levim očesom. Domači so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ja malega ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ga zdravniki obvezali. Ozdravel bo v 10 dneh. Družba „ Da ute Alighieri“ izgublja tla v Benečiji Iz videmske izdaje klerofaši- omenili Družbo Cirila in Me- stičnega lista nMessaggero Venetov smo izvedeli, da je imela organizacija «Dante Alighieri» te dni v Vidmu svoj shod, na katerem so obravnavali važna vprašanja, ki se tičejo delovanja omenjene dmižbe v videmski pokrajini. Kot je znano, je omenjena družba bila važno raznarodovalno orodje italijanskega jo-ra-nizma v dobi fašizma in je zakrivila nešteto protislovenskih izpadov. Njeno delovanje pa sega daleč pred prvo svetovna vojno. Svoje sedeže je imela tudi v inozemstvu, na primer v Gorici in Trstu, ki sta bila tiste ■ čase še pod avstroogrsko monarhijo. Za časa Italije je svojo iredentistično delavnost med Slovenci širila z nasiljem. Njen shod, ki smo ga zgoraj omenili, kaže iste lastnosti, kot so se manifestirale Pod fašizmom. Na njem so javno izjavili, da v Beneški Sloveniji ni več toliko včlanjenih pristašev kot nekdaj in da je temu predvsem kriva «raznarodovalna delavnost» nekaterih protiitalijanskih elementov. Prt tem so toda (o kateri naj takoj povemo, da sicer prav dobro poznamo njene cilje, da pa kljub vsemu v Beneški Sloveniji ta družba nima niti svojih podružnic niti se njena delavnost ne manifestira) in na založništvo «Matajurja», ki z razpečavanjem slovenskih publikacij o-piavlja «raznarodovalno delo». Te njihove izjave pomenijo v pravem smislu besede napoved novega vala nasilja nad našim ljudstvom. In ta val naj bi se pojavil ravno sedaj, ki se vedno bolj bližajo občinske volitve. Re$ čudno, da država, kjer se bohotijo sadovi dvatisočletne kulture, ne more proti 60 tisočem Slovencem uspeti s tolikšnim državnim aparatom niti s šovinističnimi organizacijami, ki za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev in da mora poklicati na pomoč celo orgar nizacijo, ki nosi naslov po imenu največjega italijanskega umetnika vezane besede. Ali ni to prrofanacija? Ce bi pokojni Dante vedel, kaj vse se skriva za njegovim imenom, bi se prav gotovo v grobu obrnil. Nakazila za blaqo UNRRA Pokrajinski urad za mednarodno pomoč speroča, da bodo s 1. februarjem blago Unrra prodajali samo na nakazila, ki jih b0 omenjeni urad izdajal na skupne sezname tvrdk za vse njene nameščence. Posamezniki (upokojenci, brezposelni, delavci in drugi nameščenci) pa jih lahko dvignejo pri Pokrajinskem uradu za mednarodno pomoč, ki jih bo izdajal vsak dan od 10. do 12. na predložitev osebr.e izkaznice. Vsak delavec bo deležen po 60 točk. Pooblaščene trgovine za prodajo omenjenega blaga so: Kreiner Otto v Raštelu, Del Piero, Ul. Ca-rducci. Omenjeni urad stavi na razpolago tudi večjo količino čevljev. ki bodo v kratkem napm daj tudi v r.ašem mestu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 21. do 28. januarja t. 1. 12 rojstev, 14 primerov smrti, 3 vknjižene poroke in 5 porok. Rojstva: Zanetti Lavra, Ceu-dek Nada, Malič Elvira, Dros-gič Jožef, Silli Robert, Uršič Pavel, Mazzingo Robert. Basal-della Frančiška, Klanjšček Ana, Caziola Adtijan, Span-gher Enzo, Sosteršič Kazimira. Smrti: 59-letni kmet Sfiligoj Mihael, 72-letni slikar Vidali Alojz, 61-letna gospodinja Arčon vd. Križman Evgenija, 72-letna gospodinja Glessič vd. Bellir.ger Ida, 57-Ietna gospodinja Cotič vd. Bregant Ana, 48. letni livar Micheiuzzi Adolf, 82-letni upokojenka Bcrsos Karolina vd. Vidri, 38-letni upokojenec Mininel Ivan, 87-letna gospodinja Antoniani vd. Marega Klen-.ensta, 75-letnj težak Cescutti Jakob, 58-letni delavec Cionzion Ivan. 5 let stara Maretti Elda, 81-letni kmet Rebulica Anton, Silvestri Lucija 10 mesecev stara. Vknjižene poroke: rokodelec Fabro Jožef ia uradnica Sido-let Jožefa, stražnik Piantoni Amedej in gospodinja Battine-schj Katarina, trgovec Bertoli Karel in gospodinja Culot Irena. Poroke: trgovski nameščenec Golia Valentin in uradnica Tre-visar. Nikolaja, doktor Sdrigot. ti Julijan in učiteljica Leghissa Cvetka, mehanik Basaldella Alojz in delavka Žigon Rosa-lija, poštni agent Tommasi Ivan in gospodinja D’Amdrea Karla, mehanik Kozlin Avgust ju gospodinja Peteani Karolina. Ne daleč od Kobarida, ob cesti proti italijanski meji, stoji več nizkih zgradb, med njimi pa se dviga visok dimnik. To je okrajna opekama. Obrat so obnovili kmalu po priključitvi teh krajev Jugoslaviji 1.1947. Pri tem so precej pomagali tudi Kobaridci sami s prostovoljnim delom. Ljudska oblast je dala 7 milijonov dinarjev za investicije, iz Italije pa so prišli stroji. Tako se je oOrat moderniziral in povečal. Danes, po treh letih, se je proizvodnja opekarne povečala za kakih 70 odstotkov. V o-pekami izdelujejo že osem različnih vrst strešne in zidne opeke, poleg tega pa so dosegli lepe uspehe tudi v proizvodnji keramičnih izdelkov. Cvetlične lonce in podstavke izdelujejo že serijsko, izdelovati pa so začeli tudi že pepelnike in črnilnike. Najvažnejši keramični proizvod tega podjetja pa so keramične peči imenovane ko-baridke. Proizvodnja teh peči je bila v začetku precej težavna. V opekami namreč ni strokovnjakov, temveč samo priučeni delavci. Zato ni nič čudnega, če so prve peči iesto popokale. Danes pa so to le poredko zgodi, ker so že našli pravilen način izdelovanja in mešanja surovin. pa celo potrojili. Izdelovali bodo tudi novo vrsto zložljivih peči, tipa «Forli». Ker ima opekarna še velike zaloge prvovrstne gline, dobila pa je tudi naprave za raziskovanje terena, ima pred seboj še veliko bodočnost. Sindikalna podružnica opekarne, ena najboljših in najvestnejših podružnic na Tolminskem, pa jamči, da bo opekarna prav gotovo svoje naloge tudi v na« prej častno izpolnjevala ter dosegla tako zmogljivost, kakršna se le da doseči. Zaplemba tednika Agenti javne varnosti go nai ukaz državnega pravdništva iz Rima zaplenili pri raznih časopisnih prodajalnah \ našem mestu več izvodov tednika «Asso di bastonii) z dne 28. januarja, ker Je baje nemoralne vsebine. KINO = 15: «Zegfield folliesaj VERDI, F. Astaire. VITTORIA, 15: «Močnejše od sovraštva«, E. Flynn in Al Schmit. CENTRALE, 15: «AmalfskI lev«,. V. Gassman. MODERNO, 17: «Ljubezen in Letos bodo proizvodnjo kera- strup«, A. Nazzari. mičnih izdelkov še povečali, i EDEN, 15: «Kapitan Vrag«, A-proizvodnjo cvetličnih loncev | Rimoldi. Dom kulture v Kopru VUJA ODSTOPILA ZVEZI KULTURNIH DELAVCEV SVOJ BIVŠI SEDEŽ Pripravljalni odbor Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja, je prejel od komandanta Vojne uprave JA za jugoslovansko cono STO tov. pol. kovnika Mirka Lenca naslednje obvestilo: «Na prošnjo predstavnikov Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja Vam odstopa Vojna uprava jugoslovanske cone STO v uporabo zgradbo, ki je služila kot sedež Vojni upravi in je last dr. Mado-nizze. Hkrati Vam Vojna uprava poklanja z odgovarjajočo regresno pravico nad nepremičninami vse investicije, ki jih je Vojna uprava vložila v to zgradbo in sicer v znesku 912.784 din ter inventar v vrednosti 165.000 din. Izkoriščam priliko, da izrazim vsem kulturnim delavcem svoje najboljše želje glede njihovih vedno večjih uspehov na področju kulture, znanosti ter umetnosti. Komandant Vojne uprave jugoslovanske cone STO Polkov. MIRKO LENAC«. Pripravljalni odbor Zveze kulturnih delavcev se je tov. polkovniku Lencu toplo zahvalil za dejanje, ki je velikega pomena za razvoj naše znanosti ter kulture. Vsa naša znanstvena ter kulturna društva bodo dobila v Kulturnem domu primerne sedeže in med temi so zlasti naši inženirji, arhitekti, ekonomisti, pedagogi, zgodovinarji in naši mladi umetniki. V Kulturni dom se bo vselila tudi Prosvetna zveza. Vojna uprava je s svojo u-spešno pomočjo naši kulturi zopet pokazala svojo skrb za čim večji dvig znanosti in kulture Istrskega okrožja ter za še tesnejšo povezavo z bratskimi narodi FLR Jugoslavije. PRIPRAVLJALNI ODBOR Novi vozili red parnikov Z dnem 29. I. 1951 stopi v veljavo sledeči vozni red parnikov: Planinska predavanja Kot že. javljero, bosta Znana ljubljanska alpinista IVO LU-KANC in RADO KOČEVAR imelg y našem okrožju troje zelo zanimivih predavanj pod naslovom: «SPREHODI IN VZPONI PO GORAH SLOVE. NIJE«. V ponedeljek 29. januurja ob 18. uri bo predavanje za PIRAN - PORTOR02 v Ljudskem domu v PORTOROŽU. V torek 30. januaria ob 20. uri ho predavanje v KOPRU v mali dvoran, gledališča. V sredo 31. januarja popoldne pa v IZOLI za delovni kolektiv tovarne «Ampelea». Opozarjamo ponovno na ta predavanja, ki bodo pospremljena a krasnimi barvnimi diapozitivi in vabimo k obilna udeležbi. PLANINSKO DRUŠTVO V KOPRU listom, ki ga je policija je mo-51-letnj Don da ohf0 158 vežkrat teden ■ *■' opozorile za- «ttl,,Uil|„. Ja 13 Pijančevanja. Iz Kopra za Trst: ob 6.00 6.4o 7.30 8.00 9.10 12.00 13.15 14.30 17.00 Iz Trsta za Koper: ob 7.20 10.15 11.00 12-30 13.30 15.00 16.30 17.30 48.20 Avtobusna proga Koper - Reka Avtobusno podjetje za Istro in Hrvatsko Primorje na Reki je u-vedlo zopet osebni avtobusni promet med Koprom in Reko ter o-bratno. Vozni red ob delavnikih je naslednji: avtobus odpelje iz: Kopra ob 6.30 Križišča ob 6.40 Dekanov 6.45 s prihodom v Rižano ob 6.50 odhod iz Rižane 7.30 Črnega kala 7.43 Hrpelj-Kozine 8.20 Materije 8.27 Podgrada 9.02 Sapjan 9.35 s prihodom na Reko 10.40 V nasprotni smeri pa odpelje z Reke ob Sapjan Podgrada Materije Hrpelj-Kozine Cmega kala s prihodom v Rižano odhod iz Rižane Dekanov Križišča s prihodom v Koper Opozarjamo potnike na to, da vozi avtobus iz Kopra vsako’ soboto dvakrat in sicer: prvič zjutraj ob 6.3®, nakar Se vrne avtobus, kot je zgoraj razvidno, ob 18.00 uri. Isti dan odpelje še enkrat iz Kopra ob 18.30 in pride na Reko ob 22.30. Ta avtobus odpelje z Reke drugi dan v nedeljo ob 14.00 uri., tako da se vrne v Koper ob 18.00 uri. Iz tega raz-vidimo, da ob nedeljah ta proga iz Kopra proti Reki ne obratuje. | Informativno poročamo, da je proga Koper - Reka dolga 88 km. Nadalje opozarjamo interesente še na to, da imamo še posebno zvezo z Reko in sicer iz Buj skozi Pazin in nazaj. 14.00 15.00 15.25 15.55 16.10 16.42 16.55 17.40 17.45 17.50 18.00 Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 0 ljudskih inšpektorjih '"•lun Nedeljski in prazniški urnik pa ostane kakor do sedaj OSEBNO IZKAZNICO JE ZGUBIL Tov. LIBERO DUDINE iz Izole je dne 22.1.1951 izgubil osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. Pri okrajnem odboru SIAU je bila pred kratkim postavljena okrajna komisija za ljudsko inšpekcijo. Ta komisija bo skrbela, da se bodo v vseh obratih, ustanovah in vaseh izvolile skupine ljudskih inšpektorjev. Ker je o ustanovitvi ljudske inšpekcije izšel odlok, ki pojasnjuje ustroj in delo organov ljudske inšpekcije, je prav, če ljudje vedo, kako močno o-rožje imajo v rokah prav v skupinah ljudskih inšpektorjev v borbi proti birokraciji in vsem tistim, ki bi hoteli zavirati naš razvoj. V naslednjem prinašamo nekaj glavnih točk iz omenjenega odloka. Clen osmi piavi: Ljudska inšpekcija je posebno inšpekcijsko in kontrolno telo ljudskih množic, po katerem te sodelujejo z okrajnimi kontrolnimi komisijami, predvsem zaradi izboljšanja dela aparata ljudske oblasti in pravilnega uresničenja predpisanih pravic prebivalstva ter jim sploh pomagajo pri izpolnjevanju njihove dolžnosti. Organe ljudske inšpekcije volijo delovne množice po svojih množičnih organizacijah. Pri svojem delu se opirajo na podporo organizacij. Organi ljudske inšpekcije so skupine ljudskih inšpektorjev, ki jih neposredno vodijo okrajne kontrolne komisije. Sodelo-vanje v organih ljudske inšpekcije je prostovoljno, častno in brezplačno. Deveti člen odloka pravi: Ljudska inšpekcija ima posebno tele naloge: a) preverjati, kako aparat javnih organov izvršuje tiste ukrepe, ki varujejo druge pravice delovnih ljudi, b) boriti se proti birokratizmu sploh in proti pisarniškem zavlačevanju pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovnih ljudi, c) boriti se proti škodljivcem, razmetavanju in drugim oblikam škodljivega in neodgovornega razmerja do splošnega ljudskega premoženja, d) sprejemati pritožbe delovnih ljudi proti nepravilnemu postopanju aparata posameznih javnih organov. Štirinajsti člen odloka navaja naloge skupin ljudskih inšpektorjev, od katerih navajamo najvažnejše. Ljudski inšpektorji nadzorujejo delo vseh prodajaln in sicer kako se vzdržuje snaga prostorov in osebja, kako nameščenci strežejo in kako se obnašajo do potrošnikov, ali ®e pravočasno in pravilno prodajajo živila ip drugo blago, kako se meri blago in ali se prodaja po določenih cenah, ali je prodajalna preskrbljena z zadostno količino blaga glede na število potrošnikov in ali je izbira blaga zadovoljiva, kako se hrani blago v skladiščih in kako so skladišča zavarovana, ali se blago v skladiščih brez potrebe kopiči. Ljudski inšpektorji nadzorujejo tudi javne menize in restavracije ter njihova skladišča v naslednjem: Kakšni so higienski pogoji in kakšna je snaga osebja ter snaga v kuhinjah in obednicah, kako se pripravlja hrana glede na dane možnosti, kako se porabljajo živila, ali se kje opaža razmetavanje, tatvina ali prikraj-ševanje potrošnikov, ali se izr raljajo vse možnosti za nabavo živil, kakšna je postrežba in kako se hranijo živila v skladiščih. Dalje skupine Kjudsfcih in*, špetorjev nadzorujejo socialne zdravstvene ustanove (ambulante, zdravstvene postaje, deč-je jasli, zavetišča, dečje domove, kopališča, brivnice in podobno). Organi ljudske inšpekcije nadzorujejo tudi razdeljevanje potrošniških nakaznic, če je pravilno izvedena kategorizaci. ja potrošnikov, aii ne dobivajo morda potrošniške nakaznice tudi tisti, ki do n j iti nimajo pravice, če se potrošniške nakaznice pravočasno izdajajo in ali prodajalne pravilno uporabljajo pTedpise o prejemanju in obračunavanju potrošniških nakaznic. Poleg tega imajo skupine ljudskih inšpektorjev še polno drugih nalog, ki jih tu zaradi prostora ne moremo navajati. Svetujemo vsem tistim tovarišem, ki bodo od ljudstva izvoljeni v skupine ljudskih inšpektorjev, naj si preskrbijo iz Uradnega lista št 1. leto 1950. izvleček odloka št. 13, ki govori podrobno o vseh nalogah ljudskih inšpektorjev. Obvestilo Vpisna mesta pri Istrski banki d.d, v Kopru in pri njenih podružnicah y Piranu in Bujah sprejemajo vplačila za obveznice II. ljudskega posojila FLR Jugoslavije do 5. FEBRUARJA 1951. Opozarjamo vpisnik^, da vplačajo zneske točno do roka, ki je nepreklicen in ker kasnejša vplačila ne bodo sprejeta, nitj ne bodo izdane obveznice. ISTRSKA BANKA D.D. V KOPRU NEKAJ O PRESKRBI Z MLEKOM Mogoče je dvigniti vsaj na 5000 litrov dnevno ZADRU2NI DOM DEKANIH. Vprašanje preskrbe z mlekom je tudi v našem okraju tu in tam kočljivo. Saj se ne dogodi poredko , da pridemo v kavarno, bar ali v mlekarno* da bi sipiili ali kupili čašo mleka ali skodelico bele kave, pa presenečeno zvemo, da ni več mleka. Pri tej priliki pridejo na vrsto vsi mogoči izgovori, čeprav vemo, da je imela Osrednja mlekarna večkrat — posebno še lansko pomlad in poletje — mleka v ohilici, pa ga javni lokali vseeno niso nudili gostom. Zanimivo je, da se nekateri gostinski obrati naravnost niso hoteli dovoljno poskrbeti z mlekom, čeprav so imeli pri tem dober zaslužek. Kakor je danes v tem pogledu? Mlečne nakaznice prejemajo pri na® le otroci do 7 leta in noseče ter doječe matere. Zanje velja torej zajamčena preskrba z mlekom. Očitno je, da bi preskrba z mlekom tudi otrok od 7 do 14 leta, starčkov, bolnikov in delavcev, zaposlenih pri zdravju škodljivem defu, zdravstveno dobro učinkovala. Vsi ti dobijo sicer mleko, toda le v prosti prodaji in le tedaj, če je mleka dovolj. Vidimo torej, da nam mleka še vedno primanjkuje. V tem pogledu je treba vsekakor upoštevati lansko sušo, ki je povzročila slabo letino sena, kar je imelo za posledico, da so kmetje odprodali mnogo krav. odnosno, da krave zaradi slabe krme niso dale toliko mleka, kot bi ga sicer dale pri dobrem senu, otavi in detelji. Ta razlog je stvaren. Imamo pa še druge, fci so negativni. Tudi mleko je namreč postalo blago, primerno za špekulacijo. 2e na terenu naletimo na številne prekupčevalce z mlekom Drugod naletimo na kmete, ki prodajajo na črni borzi presno maslo, zopel drugi pa so taki. da dajejo mleko raje prašičem, kakor pa potrebnim ljudem, Tu je treba povedati, da so kmečke delovne zadruge v tem pogledu disciplinirana in imajo socialno čustvovanje s tistim, ki si morajo mleko kupiti. ••••■•in.in.i,,,,,,................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. t* dvetOMii K 1» K L P BO V. OB. D B. »BAN B O B B K T B B A D A< HtAVlTl pr,';p°kornoSvejk’ s svo^im' razlagami!« ^ujem V gospod obrlajtnant, da je vse, kar vam žh/^ejk!* šPSyeta resnlca Njegov ded je odšel po svetu...« da mi nire razbur11 nadporočnik «Se enkrat vam uka-% Wdem0 v Bnrffi Ve<’ ne razkladajte! Ničesar nočem slišati as dam zan«ei.eiovice’ bom z vami obračunal. Veste, Svejk. je pokorno javii^'* Lphko rekel gospod obrlajtnant, da tega ne vem«, i? t,aclOoročnik i *° tem se Se nlste zmenili.* C?,!5a «BohemiirfhCite zaSklePetal z zobmi- vzdihnil, potegnil *So j« nemške nonL bral P°roi'ila 0 velikih zmagah, o fhest- briSel do porn-u°rniCe *E> na Sredozemskem morju in. *ap0r,J b0sebnimi novl nemški iznajdbi, kako se rušijo g°voru «ma ekspiodir ml' ki se mečejo iz letal in ki trikrat <®ov” eospS* zmot" «■“ s,e)k*- “ * lzpre 6 Slaviie?a> Do° 9,60 din ia da prodaja mleko v zajamčeni preskrbi na drobno po 8 din, nam dokazuje, da krije Osrednja mlekarna s svojim poslovanjem komaj režijske stroške. Razume se. da uživa Osrednja mlekarna v Izoli vso moralno in materialno podporo ljudske oblasti, ki zasleduje tu. di pri tem edino ta cilj, da preskrbi vse prebivalstvo našega okraja brez izjeme z obilnim in dobrim mlekom. Svetozar Gligoric bo igral simultanko v Kopru Danes v nedeljo 28. t. m. ob 20. uri bo odigral v mali dvoi m ni koprskega gledališča mednarodni mojster Svetozar Gli-gorič simultanko proti 50 koprskim šahistom. Vabimo vse šahiste iz Kopra in okolice, da se prijavijo za simultanko po] ure pred pri? četkom v gledališču. Šahovsko društvo v Kopru. 1111 n 11 n 111111111 n 11 u 111111 m 11 n imiiiiii i imj poslednjih let. Prej se je moštvo balo častnikov kakor ognja, toda danes... Generalmajor je brezupno zamahnil z roko: «Daoes se večina častnikov z vojaki srčka. To sem hotel reči.« Generalmajor je spet pobral svoj časopis in se vanj poglobil. Nadporonik Lukaš je sel bled na hodnik, da bi obračunal s Svejkom. Na«el ga je, stoječega pri oknu s tako blaženim in zado. voljnim izrazom, kakršen je mogoč le- pri enomesečnem dojenčku, ki se je napil, nasesal in zdaj spančka. Nadporočnik je obstal, pomigal Svejku in mu pokazal prazni kup6. Stopil je v kupč za Svejkom ter zaprl vrata. «Svejk«, je rekel slavnostno. «slednjič je napočil trenutek, ko vam prisolim take zaušnice, kakršnih svet ni videl. Zakaj ste napadli plešastega gospoda? Ali veste, da je to generalmajor von Schwarzburg?« «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant«, je rekel Svejk in se muzal kakor mučenec, «da nisem nikoli v življenju hotel koga žaliti in da se mi sploh niti ne sanja o kakem gospodu generalmajorju. On je zares cel gospod Purkrabek, zastopnik banke Slavije. Ta je hodil k nam v gostilno in nekoč, ko je pri mizi zaspal, mu je nekdo na njegovo plešo zapisal s tintmim svinčnikom: .Dovoljujemo si vam po priloženi tarifi m c do-nuditi ugodno varčevanje za doto in balo vaših otrok s pomočlo življenjskega zavarovanja!’ Seveda so vsi odšli; ostal sem v SSi ?am’ ln ker imam vedno smol°. se je mož, ko se je nre ter ml « , V T^10’ razbur11 da sem storil toK ter mi tudi hotel primazati nekaj zaušnic.« 3 ’ /Nadaljevanje ale$J Celoten, proces odkupa mleka je namreč ta: Nabavo in razdeljevanje mleka vodi Osrednja mlekarna v Izoli. Ta ima po vsem podeželju našega okraja organizirane zbiralnjce mleka, ki jih vodijo zadruge, odnosno zasebniki na vasi. Njim donašajo kmetje in zadruge mleko v odkup in sicer na prostovoljni osnovi. Odkupljeno mleko pobere dnevno avto Osrednje mlekarne in ga odpelje v mlekarno v Izolo, kjer mleko razkužijo ali pasterizirajo. Za tem shranijo mleko v ledenico, da se tamkaj ohladi, nakar ga od-premijo v posamezne prodajalne. Te delijo mleko po rajonih v prvi vrsti upravičencem, kar pa mleka ostane, pride v prosto prodajo. Pri tem moramo omeniti, da prejmejo upravičenci zajamčene preskrbe na vasi svojo količino mleka kar pri zbiralnici. Osrednja mlekarna pa dovaža mleko v Izolo, v Koper, Piran, Portorož in v Sv. Lucijo. Tako nabere in proda Osrednja mlekarna za na. o-kraj dnevno vsega skupaj okoli 4000 do 4200 litrov mleka. Po dosedanjih proračunih bi krili vso potrošnjo v mestih že tedaj, če bi dvignili odkup na dnevno 5000 litrov. S tem bi krili vse naše potrebe in nekaj mleka bi še lahko izvažali. S tem v zvezi naj povemo, da je svoječasno Osrednja mlekarna prejemala z odkupom že okoli 6000 litrov mleka, od katerega je precejšnjo količino izvažala na Reko, kar je krepilo našo trgovinsko bilanco Vsekakor bi z odkupom 5000 litrov mleka dnevno zadovoljili zlasti še vse menze, bare in kavarne, kar bi pripomoglo do izdatnejše prehrane tistih oseb, ki nimajo svojega lastnega ognjišča, družine ali gospodinjstva. Nastane vprašanje, če je to mogoče. Po naših podatkih dobimo pozitiven odgovor. Številčno stanje molznih krav v koprskem okraju je namreč takšno, da to dopušča. Ce upo- ŠPORTNI DNEVNIK TEKMA V ORODNI Trst-Trbovlje mošRi Trst-Jesenice ženske Stergar Miloš je najstarejši bied tržaškimi telovadci, pa [vendar kaže, da bo edini med njimi, ki mu bolničarka ni potrebna. V zadnjih dneh ije prišlo namreč nad sestav-Ijalca tržaškega moštva dokaj temnih oblaten'; Reinhardt hodi fc zdravniku, ker ga boli noga, Dolgan je bil štirinajst dnj v postelji in bo naistopil popolna, ma brez treninga, Janovski se slabo počuti itd., ako naj naštejemo sarr.0 najhujše primere. Imamo vtis, da je tudi zadet ni optimizem med Tržačani nekoliko splahnel in da ne govorijo več a takim svetim prepričanjem o svojem zmagovitem nastopu v Kopru. Poleg tega se je izvedelo, da so Trboveljčani, svojo že tako homogeno ekipo pojačali še z ljubljanskim telovadcem zveznega raareda, kar seveda stvar tudi precej menja. V ostalem pa bomo videli danes dopoldne ob 8 uri, kaj zmorejo enj in kaj drugi. Pri dekletih nič novega. Pri njih m takih mučnih dvomov, ki razjedajo srca moškim tovarišem, one go pripravljene in lahko gledajo mimo r.a današnjo tekmo. Ako zmagajo, bo prvič, da bodo vse lovorike šle le njim, ne bQ jim treba danes vleči iz zagatg moške eki-pe, ker sta pač na programu dve ločeni tekmi, ki se točkujeta vsaka posebej. Zato velja tržaškim telovadcem: Pomagaj si sam, dekleta ti takrat ne bodo. bodo formirale kot do sedaj, t. j. sešteli se bodo proizvodni stroški. Obstajali bosta dve ceni; nižja in višja, med katerimi se bo gibala realna cena izdelkov to pa po ponudbi in povpraševanju. S Novi sistem trgovine, kot tudi znižanje cen za življenjske potrebščine v zagotovljeni preskrba, dokončna ureditev norm v zagotovljeni preskrbi, močna intervencija socialističnega sek- [ torja na tržišču kmetijskih i proizvodov, vse to mora privesti do močnega padca cen in še močnejšega zvišanja življenjskega standarda. Dr. IUNGO zobozdravnik Izdeluje PROTEZE V JEKLU, ZLATU KAVČUKU IN PLASTIKI.’ Največja garancija. Sprejeiha od 10-12 in od 15-19. (Govorj slovenski). TRST, UL. TORREBIANCA 43. vogaj Ul. Carducci. MN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, voga] Ul. Pauliana Mizarji I Deslce tmre podjetniki *ove’ mace kmetovalci! move in trdih lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva 'Udi najugodneje MSI vmleSonnino24 iei. m Prodam ŠIVALNE STROJE ZENSKA VRSTA Krznarstvo TRSI Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 fihzidaue {iti plačilu Naslov pri upravi Usta PLETILJA izdeluje ženske ooteke. jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista Ul. sv. Frančiška 20-1. Oglejte si brezobvemo KUHINJE II SPREJEMNICE katere dobite po konkurenčnih cenah v TRSTU, ULICA VASARI ŠT. 6 R. E. D. A.T.A. M. VI GIIVI S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV MILANO M I I, A N BATERIJA vseh prednosti IZDELUJE PO NAJ NIŽJIH CENAH IN najsolidneje MIZARSKA DELAVNICA Pupis Krnil T H S 1 UL. TORRICELLI, št. 6. : : Tudi na obroke :: SERRA ROMAN, Vse v redu STERGAR, kj se počuti diobro DOLGAN, ki jg bdi bolan , REINHARDT, ki je bolan Tek na 18 k COkTINA D’AMPEZZO, 27. Fir.ec Vellonen je zmaga! na današnjem teku na 18 km pred sonarodnjakom Salojem. Vrstni red tekmovalcev je na-ledmji: 1. Vellonen (Finska), ki je prevozil 18 km v 1.14*37”; 2. Salo (Finsfksf) 1.14’42”; 3. Carrara (Frar.cija) 1.13*18”; 4. Lip-ponen (Finska) 1.16’05”; 5. Honkonen (Finska) 1.17’05”; 6. De Florian (Italija) 1.17’38”; 7. Anderlind (Italija) 1.18’41”; 8. Perruchon (Italija) 1.19*08”; 9. Kordež (Jugoslavija). Slalom v Sestriere SESTRIERE, 27. — Ob krasnem vremenu ir. odličnem snegu so tekmovali. danes na pobočju hriba Freiteve v slalomu. Nastopilo je 95 moških ter 31 deklet iz Italije, Švice, Francije, Norveške ter Holandske. Proga je bila dolga 2500 metrov z višinsko razliko 650 metrov. Tehnični rezultati: ZENSKE: 1. E. Lanig (Nemčija) 1’58” 8/10; 2, O. Ausoni (Švica) 1’52” 8/10; 3.' Muriei Lip (Francija) 1’52” 9/10. MOŠKI; 1. Guy De Huertas (Francija) 2’04” 4/10; 2. HjelL r.ess (Norveška) 2’05" 7/10; 3. F’. Grosjean (Sviea) 2’06” 3/10; 4. Sten Eriksen (Norveška) 2’07” 8/10; RIM, 27. — Tajništvo FIGH pravi, da ie nemška nogometna federacija sporočila, da njem igralci dne 6. maja ne morejo odigrati meddržavne tekme proti Italiji. Zato se je začelo v rimskih nogometnih krogih ponovno govoriti o tekmi z Jugoslavijo. RIM, 27. — Sedmo evropsko prvenstvo v košarki bo v Parizu od 3. do 10. maja. BAJEC, ki se slabo počuti JANOVSKI: zanj velja isto kot za Bajca Tretji pomladanski kros Tržtški ZDTV sporoča vsem prizadetim društvom, da bo danes v nedeljo 28. t.m, v bližini gostilne Pipan (eesta v Zavije) tretji pomladanski kros pod pokroviteljstvom lista «11 Pro-gresso«. Tekmo organizira lahkoatletska sekcija ZDTV; začetek ob 11 uri. Vsi tekmovalci se morajo zbrati pol ure pred začetkom v gostilni Pipan. PROGRAM NEDELJSKIH IGER: Polet- Olimpija B na openskem igrišču ob 9 uri. Devin . Z. W. Skedenj B. Igrišče na Opčinah ob 11. Paberki iz iraški naselij Smo v Stivanu aii Sv. Ivanu Devinskem, tem prastarem slovanskem naselju, ob izvirih zagonetne podzemeljske Kraševke - Timave. Skoda, da ne govori, da bi nam povedala marsikaj iz naše davnine, na primer o borbi naših pradedov, kako so tam trgovali z Italci, oziroma zamenjavali platno, kože, med in drugo za olje, dragulje, obrtniške izdelke itd. Povedala bi nam zanimive stvari o prirodi, ki je imela svojčas vse drugačno lice, kot ga ima danes. Saj se bo zdelo bralcem riemogoče, če bi Timava pripovedovala, kako so pred stoletji njene vode leno rile skozi temne sence nedotaknjenega pragozda, ki se je razprostiral od njenega izvira pa do izliva v morje, vse vprek po kraškem svetu. Medja vas — ali ng pove že sama beseda, da se je tu nekdaj cedil med? A za med je treba drevja, gozdnega in sadnega. Tega pa je bilo takrat na pretek. Nič čudnega, če se je po pragozdu sprehajal medved, ki je velik sladkosnednež in medojedec. Za današnje dni pa lahko rečemo takole: drugačna priroda, drugačni ljudje, drugačno življenje, z novimi skrbmi in težavami, z novo borbo za obstoj. Stivančani in Medjevci jo še prav posebno občutijo. V zadnjem času so dobili novo soseščino z ribiškim naseljem, ali bolje rečeno z istrskimi esu-Ii. Pravijo, da kdor z lahkoto zapusti svojo zemljo, ni kaj prida in ne prinese srečo sosedu v novi domovini. Nekako tako je tudi med to ribiško druščino in Stivančani. Ta druščina se je znašla na naši obali zato, da bi za nagrado za svoje sovraštvo do nas živela čimbolj lagodno. Dve sito milijo, nov lir bo stalo to naselje in to ni kar tako od muh. Razumljivo je, da Stivanča-nom vse to ni po volji in da jih boli, ko vidijo da jih tukajšnje oblasti prezirajo in ne gledajo nanje z razumevanjem. J. F. Nov način trgovanja v FLRJ Po prvih vesteh iz Jugoslavije je nov način trgovanja že prve dni močno dvignil obseg blagovnega prometa. Vrsta predmetov široke potrošnje, ki so prej imeli v prosti prodaji visoke cene, najde sedaj svojega kupca, ki mu je nova cena ugodna. Tako se je samo v zagrebškem «Nar,xlnem Magacinu« povečal promet v prvih dneh od običajnih dveh in pol milijonov dinarjev na pet milijonov in še nekaj. Prav isto se opaža tudi drugod, posebno za blago boljše kakovosti. Veliko je bilo pov praševam je po čevlj ih z gumijastimi podjplati svilenemu in volnenemu blagu. Vrsta trgovin je dvignila svoj promet za dvakrat-fcriikrat. Poglejmo, kakšne so ugodnosti novega načina trgovanja. Do sedaj je bila vrsta različnih trgovin. Z’a blago garantirane preskrbe so bile posebne trgovine, za blago proste prodaje spet druge, posebne trgovine so bile za kmetijsko prebivalstvo, ki je kupovalo na kmečke bone, poleg tega še trgovski obrati raznih sindikalnih podružnic in ustar.ov. Ta sistem je bil potreben toliko časa, kolikor je bilo mnogo različnih načinov preskrbe, ker je pač isto blago bilo na točke mnogo ceneje, kot v svobodni piodaji. Poleg tega je bil nakup na točke krajevno omejen, to se pravi, da je moral potroš- ( nik tam, kjer je dobil nakaznico tudi kupiti blago. Vse to je v trgovsko dejavnost vnašalo kompliciran sistem, ki je bil prva leta po vojni potreben v borbi proti špekulantom. Sedaj so vse te komplicirane razlike odpravljene. Potrošnik lahko kupi za svoj denar, kjer koli hoče, kar se seveda odraža na močnem povečanju blagovnega prometa. Močno se je razširil krog predmetov, ki jih jugoslovanski, potrošniki lahko kupijo na 80- odatotni popust. Ng primer do sedaj so bili čevlji z gumijastimi podplati samo v svobodni prodaji. Njih cena je bila precej visoka od 3000 do 5000 dinarjev, na bone pa so sedaj od 600 do 650 dinarjev. Nov sistem trgovine se ne bi mogel izvesti, če se ne bi jzvršL la poenostavitev industrijskih nakaznic. Prej je obstajal kompliciran sistem nakaznic, stopnjevan po težini dela. Za težje delo je imela nakaznica nekaj večje število točk. To je bilo potrebno prva leta po vojni, ko so ljudje med vojno izčrpali svoje zaloge, sedaj je pa postalo že nepotrebno in ovira v poslovanju. Poleg tega so delavci pri težjih' delih porabili mnogo več obleke, kot recimo uradniki. Od kar pa dobe delavci na najtežjih delovnih mestih obleko in obutev kot inventar tovarne, oziroma podjetja, odpade tudi ta razlog. Zato je sedaj samo troje vrst nakaznic. Najnižja dobi 2200 dinarjev bonov, a najvišja ima 3700. Ostane seveda razlika Po težir.j dela pri plači. Nove cene so sicer v glavnem nekoliko višje kot prej, posebno velja to za predmete, ki so jih potrošniki že prej kupovali na industrijske nakaznice. To povišanje je predvsem rezultat povišanja cen surovin na svetovnem tržišču. Saj mi v Trstu že krepko občutimo to povišanje, ki je pri posameznem blagu zelo občutno. Nove cene nastajajo na osno. vi ponudbe in povpraševanja tako, da se mora kriti fond blaga in kupna moč prebivalstva. Vendar to ne pomeni, da lahko cene skačejo kot bi se zljubilo posamezni tovarni. Recimo oni, ki je tako «srečna», da je edina, ki proizvaja v Jugoslaviji določeno blago in ker nima konkurence, nekako monopolno obvlada tržišče. Cene ne bodo rasle, oziroma padale brez kontrole. V proizvodnji se TRST, UL. FABIO SEVERO 5 KOVINSKI USMEHJEVAL-CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOP-KE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54-20 ELETTRAUTO OELAVNICA /A PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM TVRDKA p. m »ma it TRST Ul. F . Severo št. 3 Ključavničarska mehanična delavnica BATIČ TRST - Ulica F. Crispi 15 - Telefon 95-2-14 RGOVINA REVISAN Oglejte si naše izložbe! Velika izbira domačih copat za odrasle in otroke TRST, ULICA VASARI 10 ahoS P Viham TRST, Ul. Xidias 6 - Tel. 96332 Trgovina žganja, likerjev, alkoholnih in penečih se vin na drobno in na debelo POSEBNOST: slivovka, tropinovce in jajčni konjaki Pletilni svetovno znani stroji „ DIAMANT" „COLMOR" m „P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje Lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini TRST Ill.IffillllU.IS NA OBROKE VaS im! KRZNENI PLASC TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 Tvrdka KERŽE iriui u zalogi: štedilnike, Peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk. Jedilni pribor, namizno steklenino, servise i* stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare Po konkurenčnih cenah. TRST TRG S. GIO V A N NI 1 TEL. 50-19 Vabilo na naročbo V letu 1951 bodo Izdale slovenske založbe, poleg drugih, tudi naslednje knjige: a) Državna založba Slovenije : I. SLOVENSKI 1. Kersnik: 2. Kersnik: 3. Gregorčič: 4. Kosovel: 3. Jurčič: 6. Tavčar: 7. Tavčar: t. Trdina: PISATELJI IN PESNIKI: Zbrano delo, III. del Zbrano delo, IV. del Zbrano delo, III. del Zbrano delo, II. del Zbrano delo, IV. del Zbrano delo, I. zv. Zbrano delo, II. zv. Zbrano delo, III. zv, II. SVETOVNI KLASIKI: 1. Homer: Odiseja 2. Moliere: Izbrano delo II. zvezek 3. Verga: Malavoglievi 4. Turgenjev: Izbrano delo, I. zv. 5. Turgenjev: Izbrano delo, II. zvezek 6. Korolenko: Izbrano delo 7. Tolstoj: Vojna in mir. III. SLOVENSKE NOVITETE: 1. F. S. Finžgar: Njiva 2. Juš Kozak: Lesena žlica, II. zv. 3. Edi Kocbek: Partizanski dnevnik 4. France Bevk: Izbrano delo, I. zv. 5. France Bevk: Izbrano delo, II. zv. b) Cankarjeva založba: 1. V. I. Lenin: Izbrana dela v 12 zv. c. izdaja 2. I. Cankar: Izbrana dela, celotna izdaja 3. Plebanov: Umetnost in literatura, I. in II. zvezek Prednaročila sprejemajo slovenske knjigarne knjigo, alt pa celotno zbirko. Izjema velja samo vseh pet knjig skupaj. Knjige plača naročnik ob Prednaročila bodo zbirale knjigarne do 4. Gorki: o literaturi 5. Cernisevski: Estetski odnos umetnosti 11 stvarnosti 6. Dobroljubov: Kritični članki o književno*** 7. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. del* c) Slovenski knjižni zavod: 1. Ivo Andrič: Pripovedka o vezirjevem slo®11 in druge novele „ 2. Marija Pujmanova: Igra z ognjem, 3. Thomas Mann: Smrt v Benetkah in df°* novele 4. Sinclair Lewis: Elmer Gantry, roman 5. Anatole France: Sodobna zgodovina, rotn v dveh delih-knjigah 5. Slavko Kolar: Povesti in humoreske 7. Miguel Cervantes: Zgledne novele *. Miroslav Krleža: Gospoda GlembaJ**” novele in druge drame v 9. Konstantin Stanislavski: Moje življenj* umetnosti, spomini. d) Kmečka knjiga: 1. Kmečki koledar za leto 1932 2. Maks Krmelj: Kako Je kapitalizem ** tiral kmeta 3. Naša vas v narodnoosvobodilnem (Spomini na partizanska leta) 4. Ing. Mira Ružič: Za lepoto in zdraVJ* naše vasi . 5. Dr. Marijan Pavšič: Zreja mladih ž*v* v TRSTU in GORICI. Naročite lahko PO*al”2fli za zbirko Kmečke knjige, kjer je treba nar«"-prevzemu. 31. januarja 1951. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 8, III. nad. — Telefon štev. 93-81)8 m 94-33». — Poštni predal 902 — UPRAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 ■ Tei. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 1 1-32 • Koper. Ul. Battlstl 301a-I, TeL 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur: cona B: Izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ; izvod 4.50. mesečno V Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. •— za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega *!****-, Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči raču-i pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. tj clilitt lote'il[t§ RDSSOIIII iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii11 RRGGERO pomeni sodelovati pri izžrebanju bogatih nagrad; RADIO HARMONIKE vseh vrst SIMI! STUDII „VISM“ VSE »A OBROKU! Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir POMNITE! Podjetje RUGGERO ROSSONI KORZO GARIBALDI 3 GRADBENIK s p r o j e m a vsakovrstna gradbena dela, obnavljo stanovanja in trgovino ter sprejema tudi popravila in načrte. Cene ugodne I NasloV pri upraVi lista - 'lrst, Ulico sV, Frančiška šteV, SO