t rotortat m m. m. vi u imvm. v eefrteit 20. septrmora 1921. Izhaja dan popoldne, izvzemši nedelo in praznike, m* In&erati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, ve£ji inserati petit vrata cSkrvenski Narod* velja letno T Jugoslaviji 340.— Din, za liH>muut«U 420.— Din. Din. Popast po dogovora, luaeiatoi davek posebej« Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KaaĐova idtea št 5, L nBfcifc « Telefon 3034. UpravnStvo: Knaflova uflca $t. 5, pritličje, — Tetefon 2304. mm Nenadni prihod Ace Stanojeviča v Beograd Danes dopoldne se je Aca Stanojević nenadoma vrnil v Beograd - Včeraj popoldne je bil v avdijenci v Topoli - V Beogradu napovedujejo zopet senzacijonalne dogodke Beograd, 20. septembra. Včerajšnja seja klubskega odibora radikalne stranke tvori danes predmet vsestranskih komentarjev. Politični krogi soglašajo v tem, da znači popolno kapitulacijo Vel je Vrkičeviča pred radikalskim glavnim odborom. Dejstvo, da je Vukičevic pristal celo na razpust od njega organiziranega »političnega sekretarijata«, smatrajo splošno za dokaz, da je izgubil vse nade v svojo politično bodočnost ter da se namerava vdati v svojo usodo. Njegovi ožji prijatelji in sotrudniki so sedaj pridno na delu, da mu omogočijo časten umik, ki bi vsaj na zunaj ne bil poniževalen. Iz njihovih vrst se je danes kolportirala vest, da namerava Vukičevic že v prihodnjih dneh podati ostavko na položai predsednika radi-ka'kkega poslanskega kluba, da bi na ta način omogočil popolno razčiščenje odmošajev v stranki. ZatrMe se, da so mu k temu koraku nasvetovali njegovi prijatelji, opozarjajoč ga na to, da radi-kalski glavni odbor tokrat noče nikake-ga kompromisa, na drugi strani pa, da bi bila odgovornost za razcep stranke v sedanji težki notranji krizi v državi pretežka, da bi jo mogel Vukičevic riskirati. VukiČević je imel po včerajšnji seji klubskega odbora dolgotrajna posvetovanja s svojimi ožjimi somišljeniki. Teh posevtovanj so se udeležili tudi dr. Laza Markovič, Milan Stojadinović in Ilija Mihajlović, ki si že več dni prizadevajo posredovati med obema ra-dikalskima taboroma in preprečiti razcep stranke. Očividno je Velja Vukičevic pod njihovim vplivom prišel do zaključka, da je njegova nadaljna borba proti glavnemu odboru brezizgledna ter je zato sklenil, da se umakne. Pravo senzacijo pa je vzbudil danes dopoldne nenadni prihod Ace Stanojevića v Beograd. Aca Stanojević je do-potoval iz Topole, kjer je bil včeraj popoldne v avdijenci pri kralju. Takoj po svojem prihodu je sklical konferenco članov glavnega odbora v Zemaljsko banko. Ta nenadni povratek Ace Stanojevića je izval tem večjo senzacijo, ker je Velja Vukičevic še na včerajšnji seji klubskega odbora prečital njegovo pismo, v katerem sporoča, da je bolan in da pride v Beograd šele 22. t. m. Iz tega sklepajo, da se bodo začeli sedaj dogodki naglo razvijati. V polis tičnih krogih splošno sodijo, da je ne* pričakovani povratek Ace Stanojeviča posledica včerajšnje brezpogojne kapi* tulacije Velje Vukičeviča. Ni dvoma, da je včerajšnja popoldanska avdijen* ca Ace Stanojeviča v tesni zvezi z raz* čiščenjem odnošajev v radikalski stran« ki, kakor tudi z nadaljnim razvojem notranjepolitične situacije. Pristaši glavnega odbora so danes dopoldne po konferenci v Zemaljski | banki napovedovali senzacijonalne do« godke. Predvsem so povdarjali, da je z yeljo Vukičevičem padel tudi dr. Ko* rošec. Glavni odbor bo baje na svoji ponedeljkovi seji odrekel njegovi vladi nadaljno podporo radikalne stranke ter pozval radikalske ministre naj podajo ostavko, da na ta način izzovejo krizo celokupne vlade. Istočasno bo glavni odbor izdelal program za bližnjo bo* dočnost, ki bo obsegal tudi revizijo ustave v smislu zahteve KDK. Na pod= lagi tega programa bo glavni odbor ofi* cijelno pozval KDK k sodelovanju in pričel tozadevna pogajanja. Pristaši glavnega odbora zelo opti* mistično presojajo situacijo in so pre* pričani, da stojimo pred končno rešit* vijo globoke politične in državne krize. Uverjeni so, da bo prišlo do sodelova* nja med njimi in KDK. Glavni odbor v celoti osvaja tezo KDK in se pridružu* je njeni zahtevi po razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev. Kakor je izjavil vodilni član glav* nega odbora vašemu dopisniku, bo Aca Stanojević popoldne posetil dr. Koroš* ca in ga oficijelno obvestil o teh načr* tih glavnega odbora. V vrstah četvorne koalicije so danes zelo rezervirani. Vsi vodilni politki vladne veČine pa prizna* vajo, da je izbruh vladne krize odvisen le še od brzine, s katero se bodo raz* vijali nadaljni dogodki. Pogajanja za sklicanje razorožitvene konference Razprava razorožitvenega odbora Društva narodov. — Anglija ima pomisleke proti takojšnjemu sklicanju razorožitvene konference. — Ženeva, 20. septembra. Na včerajšnjem sestanku razorožitvene ga odbora Društva narodov je njegov predsednik nizozemski delegat Louden pred loga 1, naj bi on sam v svojstvu predsednika pripravljalne razorožitvene komisije pozval Francijo, AngHjo, Italijo, Japonsko in Ameriko, naj iemnujejo delegate, ki bi se sestali v Parizu in skušali najti podlago za nadalino delo pripravljalne razorožitvene komisije. Angleški delegat lord (hishendon se je protivil temu predlogu in izrazil mnenje, da ima predlog sicer najboljše namene, da Pa ne bo Imel tistega uspeha, katerega si predlagatelj obeta. Omenjene države so članice wastangtonske pomorske konference, ki se bo leta 1931 avtomatično obnovila in proučila tn efekt Loudena bi bil edino le ta, da bi pospešil revizijo wastringtonskega dogovora pod popolnoma drugimi avspicijami. Nadalje je Cushendim izrazil mnervje, da prizadete države ne bodo pozdravile s sim-patfjo Loudenov predlog. Angleški listi, ki komen-inrajo ta predlog, povdarjajo, da je Seja vodstva KDK — Zagreb, 20. septembra. Za da* našnjo sejo vodstva KDK je vladalo v vseh političnih krogih izredno zanima* nje ter se je splošno pričakovalo, da bodo na tej seji sprejeti važni sklepi o nadaljnem stališču KDK, do režima in o njeni akciji v narodu. Seje so se ude* ležili vsi člani vodstva, deloma pa so prisostvovali seji tudi nekateri v Za* grebu navzoči narodni poslanci. Novi* narji so z velikim zanimanjem priča* kovali objave sklepov. Ko pa je bila seja ob 12.45 zaključena, so udeleženci odklonili podrobne izjave o današnjih posvetovanjih, posl. NVilder pa je novi* narjem sporočil, da se bo seja popol* dne ob 17. nadaljevala ter da bodo skle* pi, v kolikor so za javnost, objavljeni v posebnem komunikeju. V Haagu smo bili zopet obsojeni — Haag, 20. septembra. Včeraj je mednarodno razsodišče v Haagu izreklo sodbo v tožbi madžarske Komercijalne banke v Budimpešti proti jugoslovenski državi. Komercijalna banka zahteva odškodnino za denar, ki je bil svoječasno zaplenjen v njenih podružnicah v Osijeku, Novem Sadu, Beogradu in Sarajevu. Jugoslavija je obsojena na plačilo zahtevane odškodnine. Od- treba pomisliti, da niso ameriške Zedinje-ne države zastopane v društvenem odboru in da je imel lord Cushendun radi tega popolnoma prav, ko je opozarjal na eventu-elni neuspeh predloga Loudena. Francoski delegat Paul Boncour je tekom diskusije predlagal resolucijo, v kateri se naproša Svet Društva narodov, naj povabi države, med katerimi ni prišlo do vprašanja sporazuma glede omejitve oboroževanja naj dovole, da se obnovi delo pripravljalne razor oži tvene komisije. — Ženeva. 20. septembra. V tretji komisiji Društva narodov so se vršile glede ra^orožrtvenega vprašanja važne debate. Francoski delegat P. Boumcour }e zahteval, naj se dela pripravljalne razorožitvene komisije in razosodiščnega in varnostnega odbora. Nadalajuiejo na ta način, da se omogoči postopna omejitev oboroževanja paralelno z razvojem varnostnega vprašanja. Francoski delegat je izrazil končno želk naj bi se razoroži tv en a komisija sestala koncem leta 1928 ali pa v začetku leta 1929. škodnina bo odmerjena po takratnem tečaju (oktober 1918) avstrijske krone na cu-riški borzi. Banka pa mora škodo, ki jo je utrpela, podrobno dokazati. V celoti gre za 3 milijone kron. Komercijalna banka se je v svoji tožbi opirala na to, da zaplenjeni denar ni bil last madžarske države, marveč da je šlo za vloge privatnikov. Jugosloven-ski zastopnik je stavil protizahteve ter skušal doseči vrnitev obveznic vojnih odškodnin jugoslovenskih državljanov, ki jih je banka odnesla v Budimpešto. Ta zahteva pa je bila zavrnjena in Jugoslavija obsojena na plačilo zahtevane odškodnine. V kratkem pridejo v razpravo tudi razne druge proti Jugoslaviji naperjene tožbe. Drobiž z vseh strani — Haag, 20. septembra. Nizozemski državni proračun za leto 1929-30 izkazuje 8,146.000 goldinarjev prebitka. — Sofija, 20. septembra. Bolgarska zbornica je odobrila zakonski načrt glede reorganizacije Bolgarske Narodne banke, kakor je zahtevalo Društvo narodov za dovolitev stabilizacijskega posojila. — Buecos Aires, 20. septembra. Argentinska zbornica je soglasno odobrila zakonski načrt, ki predvideva 8-urni delavnik. Pribičević o svobodoljubju režima — Zagreb, 20. septembra. Svetozar Pribičević je včeraj popoldne dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri se je med drugim dotaknil tudi zaplemb zagrebških listov ter zlasti ostro žigosal zaplembo »Hrvata« radi objave memoarjev francoskega ministrskega predsednika Poincareja, v katerih opisuje atentat v Sarajevu in druge dogodke iz t 1914, ko je bil predsednik francoske republike. »Ti spomini,« je naglasil g. Pribičević, >tvorijo najbolj zanimiv dokument zgodovine novejše dobe. Francozom ne bo treba več razlagati razmer, ki vladajo v naši državi, marveč jim bo treba samo sporočiti, da so bili konfiscirani Poincarejevi memoarji, pa si bodo znali sami ustvariti sliko razmer, ki vladajo pod sedanjim režimom, in razumeli bodo, s kom se moramo boriti.c Pri tej priliki je g. Pribičević omenil tudi prepoved vlade, ki je bila izdana tvrdki gramofonskih plošč >Edyson Bell«. Tvrdka je posnela govore Pribičeviča, dr. Mačka in dr. Trumbića na pogrebu Stjepana Radića in je hotela reproducirati gramofonske plošče, četudi so bili ti govori dobesedno objavljeni v vseh listih, vlada sedaj ne pusti, da bi jih tvrdka reproducirala na gramofonskih ploščah. »Srbijanci naj sami presodijo, ali tak režim odgovarja svobodoljubju srbskega naroda,* je zaključil svojo izjavo g. Pribičević. Podaljšanje zvezne pogodbe s Češkoslovaško — Ženeva, 20. septembra. Ker pre* neha to leto veljavnost zvezne pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško, sta se včeraj v Ženevi setala dr. Beneš in dr. Marinkovič ter podpisala protokol, s katerim se neizpremenjeno podaljša ta pogodba. Briand za zbližanje z Nemčijo — Pariš, 20. septembra. V razgovoru z dopisnikom »Berliner Tageblattac je izjavil francoski zunanji minister Briand, da je francoska vlada absolutno naklonjena politiki za francosko - nemško zbližanje in da so imeli zadnji ženevski razgovori glede rešitve reparacijskega vprašanja in izpraznitve Porenja sijajen izid za obe državi, ki so vporabile to priliko, da popolnoma likvidirajo vojno in da odstranijo vse, kar bi ogrožalo svetovni mir Težke prometne nesreče sredi mesta Smrtna nesreča pri Zmajskem mostu« — Katastrofalen padec s kolesa« — Nezgoda na Poljanskem nasipu« Avtomobilski, kolesarski in motocikli* stični promet je v Ljubljani od dne do dne večji, obenem se pa množe tudi nesrečo in nezgode. Skoraj ne mine dan, da ne bi bila policiji prijavljena kaka manjša ali večja kolesarska ali motorna nesreča. Pogosti so tudi karamboli avtomobilistov in avtom o= bflske nezgode. Toda doslej v mestu kljub naraščajočemu prometu še ni bilo večjih nesreč. Včerajšnji dan pa bi lahko imena* vali dan hudih nesreč. Pripetili sta se dve težki in ena lažja prometna nesreča. Prva se je pripetila že dopoldne, in sicer pri Zmajskem mostu. Okoli 8. je zavil so* fer Alojzij Mrgole z velikim tovornim av« tomobilom s križišča Poljanske ceste v Ko* pitarjevo ulico in z zadnjim delom dolgega avtomobila zadel 621etno starko Ano Trdi* novo. Pri sunku je starka odletela na ploč* nik in nezavestna obležala. Rešilni avto jo je takoj prepeljal v bolnico, kjer se pa sploh ni več zavedla in je opoldne podlegla poškodbam. Pokojna je bila rojena 1. 1866. v Podgo* rici in je bila pred leti zaposlena kot de* lavka v tobačni tovarni. Zadnja leta je onemogla in je morala v mestno sirotišnico v Japljevi ulici. Kakor zatrjujejo očividci nesreče, je šofer vozil počasi, toda po sTedi ceste, ker se je moral izogniti kotlom za kuhanje smole, vendar ga na nesreči ne zadene nobena krivda. — Starka je bila baje malo gluha in je vse signale s hupo preslišala. Druga nesreča se je pripetila na Miklo* šičevi cesti okoli 18. Takrat je vozil proti mestu avtomobil g. Antona Kajfeža iz Ko* čevja. Sofi ral je neki KordiS, ki je že dolga leta šofer pri omenjeni tvrdki Sporedno ž njim je vozil po Miklošičevi cesti na ko* lesu poslovodja tvrdke Pollak, Franc HabttS. Nekako pri parku Kralja Petra je hotel Ha* bič avtomobil prehiteti. To je pa postalo zanj usodno. OkrenU je namreč preveč na levo iin tako ga je avtomobil zadel v zadnje kolo. HabkS je radi sunka zletel s kolesa in priletel z glavo ob robnik pločnika. Pri padcu je bil težko poškodovan in je neza* vesten obležal. Pripeljali so ga takoj v bok nico. Vso noč se ni zavedel in zdelo se je, da zanj ni več rešitve, danes dopoldne se je pa že nekoliko zavedel. Njegovo stanje je še vedno kritično. Kakor zatrjujeta priči nesreče slikar Dečman in neki Šnajdek, šo* ferja ne zadene nobena krivda in jo je pri* pisati zgolj nesrečnemu naključju. Miklošičeva cesta je radi svojega ob* sežnega prometa vedno torišče raznih ne* sreč, ki se najraje pripete na križiščih. — Vzrok je v tem, da na vsej Miklošičevi ce* sti ni nobenega stražnika, dasi bi bil nujno potreben. Iz vrst kolesarjev, avtomobili* stov in pešcev smo prejeli že opetovane pritožbe, naj vendar policija pošlje tja stražnika, kajti sicer se utegne pripetit* še več nesreč. Na križišču Miklošičeve in Dal* matinove ulice je stražnik nujno potreben, bolj kot na Cojzovi cesti ali kjerkoli drugje. Tretja manjša nezgoda se je pripetila na Poljanskem nasipu. Tam je podrl hlapec Jožef Žabkar z vozom kolesarja Jakoba Praznika iz Rudnika in mu precej poško* doval kolo. Pri padcu se je Praznik tudi ne* koliko poškodoval. Vedno strašnejše vesti o razdejanju tornada V prizadetih pokrajinah je izbruhnila lakota — Tudi francoske kolonije so zelo prizadete« — Pariz, 20. septembra. Kolonijalno ministrstvo je dobilo uradna poročila guvernerja Guadelupa, ki poroča, da znaša število Človeških žrtev po ciklonu po uradnih cenitvah 660. Samo v St. Ani je bilo ubitih 70 oseb. Iz St Louisa. ki ni mnogo trpel, javljajo pet mrtvih. V San Franciscu je 50 oseb postalo žrtev viharja. Kakor javljajo iz Newyorka, je po ciklonu zlasti trpela obala Karoline. 100 oseb je bilo ubitih. Število ranjenih znaša nad tisoč. — Washington, 20. septembra. Glasom zadnjih poročil je zahteval zadnji tornado na Floridi nad 200 mrtvih in 500 ranjenih. V Palmbeachu je bilo ubitih 85 oseb. — Pariz, 20. septembra. Današnji mini-str. svet bo razpravljal o vprašanju pomoči francoskim kolonijam Guadaloupe in Martinique, ki so bile po zadnjem orkanu zelo prizadete. Ker so vse brezžične postaje porušene, manjkajo o katastrofi podrobnosti. Orkan se pomika proti vzhodu in ogroža špansko luko Veracruz. V mestu Portoripo živi prebivalstvo v najhujšem pomanjkanju in so izbruhnili zaradi lakote živil resni nemiri. Bahamski otoki so popolnoma uničeni in ravn tako Floridska obala. V mestu Jacksonwille je orkan zahteval 33 mrtvih in 140 ranjenih. V Palembeachu je bilo ubitih 11 oseb. — Newyork, 20. septembra. Glasom poročil je dosegel tornado Georgio, kjer je napravil ogromno škodo. Poročila o obsegu katastrofe manjkajo, ker so vse komunikacijske zveze pretrgane. Zveza s Florido Še vedno ni vzpostavljena. Toda kolikor je znano, so kraji Palembeach, Miami in Jupiter City zelo trpeli. Napoleon Bonaparte (III. filmsko historično predavanje ZKD.) L. 1771. — V Brienu se kepa jo gojenci francoske vojaške akadameiv Enajstletni Korzijec Bonaparte brani z nekoUko svojih tovarišev trdniavo, katero je zgradil iz snega in ledu. Mirno in hladno, z neko notranjo strastjo kot vsak pravi vodja daie Bc-naparte svoji mali skupini povelja; in ko mu prileti iz nasprotnega tabora kamen narav-nst v čelo, se razliuti in v div>m nnsKoku osvoji s svojo oduševiieno četo sovražno postojanko. Zm a govalec! Enajst let kasneje! Začetek grozne francoske revolucije. Nemci in Avstrijci so se navalili na Francijo, v Parizu kraljujejo bogovi: Danton, Marat in Robespierre. Grozovita žiljotina poje dan za dnem svojo smrtno pesem in hekatombe padejo kot njene žrtve... Nekoliko trenutkov pred zelo važno sejo se javi pri Dantonu mlad oficir *.n mu izroči neko pesem. Danton io prečita in jo navdušen razdeli med zbrani n^rod. Navdušenje — brezkončen triumf! Merzelieza — himna revoluciie — himna, ki je vredna več kot tisočero topov — kakor je vzkliknil mlad i Na poleon! O tej slavni dobi francoskega nar>da predava v soboto in nedelV) pod okriljem ZKD. p. prof. VolavŠek v prostorih Elitnega kina Matice. Niecrovo nredavanie srtremlja eden največjih francoskih filmov >Napo1enn Bonaparte«. Ta film slika vso dobo, v kateri ie živel največji sin francoskega naroda. Pričnemo pri njegovi mladosti !n ca spremljamo do trenutka nip^ove na.fvpčie *la*'p. Grozovita francoska revolucija, vojni pohodi, velike bitke, slavne zmage itd. so snov tega gigantskega poučnega, zgodovinskega filma, katerega si mora opledati sleherni izobraženec, zlasti pa naša mladina in di-jaštvo srednjih šol. Predstave se vrše v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 11. uri dop. v prostorih kina Matice. — Cene sedežem so najnižje. Pride! Pride! Pride! Pride! Dumasov nesmrtni roman Trie mušketirji Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0 — 22.8325, Berlin 13.5575 — 13.5875 (13.5725), Bruselj 0 — 7.9136, Budimpešta 0 — 9.9240, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.004 — 8.034 (8.019), London 0 — 276.22, Newyork 56.85 — 57.05 (56.95), Pariz 0 — 222.43, Praga 168.32 — 169.12 (168.72), Trst 296.7 — 298.6 (197.6). Efekti : Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 128 (128), Kreditni zavod 170 — 175. Vevče 105 — 110, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0. Šešir 105 — 0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih plohov. Povpraševanje je za hrastove plohe od 30 cm naprej, od 2 m dolž. naprej, fco. vag. nakl. post. po 350 — 400. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon tur-ščice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 801.90, Berlin 13.5725, Milan 297.6, London 276.22, Newyork 56 05, Pariz 222.43. Praga 168.72, Curih 10.956. Efekti : Vojna škoda 442. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1285, Dunaj 73.15, Berlin 123.85, Budimpešta 90.55, Praga 15.39, Milan 27.16, Pariz 20.29, London 25.205, Newyork 519.65. Stran Z «SCOV E N S K I NAROD« dne 20. septembra 1928. Stev. 215 Ob 20-letnici zločinov avstrijske soldateske Danes obhajamo 201einico besnenja avstrijske soldateske in krvoprelitja* s katerim je avstrijski režim odgovoril na znane septemberske dogodke v Ptuju- — 20. september 1908 v Ljubljani in Celju. Dvajset let je preteklo, odkar je naia kri pobrizgala ljubljanske ulice in so pod krofclami nemškega vojaštva padle žrtve smrtno zadete ali vsaj hudo ranjene. Dvajset let je že lepa doba. Ogromno se je že zgodilo med nami in okrog nas od onega časa in dovolj je drugih velikih dogodkov vmes, ki bi mogli po svoji silni tehtnosti zabrisati med nami spomin na 20. september leta 1908. A vendar se to ni zgodilo; obletnica sep-temberskih žrtev je prejkoslej tako pomemben dan, da še dolgo ne bomo mogli molče mimo nje. Mlajša generacija bo morda drugače cenila pomen tega dne. Mislimo ono generacijo, ki bo poznala avstrijske Čase samo iz knjig ali pripovedovanja starih ljudi. Ne bo si mogla več predstavljati onega miijeja, v katerem so se razvili septembersiki dnevi in zato ne bo morda mogla razumeti pravega notranjega •bistva tega znamenitega spopada, ki je toliko pomenil za takratni slovenski svet. Čeprav se na sam večer 20. septembra ni moglo govoriti o pravem spopadu, marveč le o enostranski ataki avstrijskih nemških vojaških Čet na slovensko ulico, vendar pomenijo oni dnevi v celoti pravi spopad dveh nasprotnih si sil. Nasilja nemške in nemtškutarske publike nad slovenskimi zborovalci v Ptuju niso bila izjemen dogodek, marveč le najtipičnejši akt v dolgi vrsti krivice, ki se je sistematično vršila nad Slovenci v spodnještajerskih in koroških mestih in trgih. Nemške odnosno nemšikutarske večine v navedenih krajih so predstavljale samo neznatno manjšino na kompaktnem slovenskem narodnem ozemlju in vendar so imele izjemno oblast nad teritorijem. Kjerkoli smo Slovenci nastopili s svojimi zborovanji, to mobilizirali Nemci in nemšku-taTji proti nam svoje nasilne elemente in nam z neomejeno brahijalno silo onemogočili vsakršno tudi najmirnejšo in rrajskromnejšo manifestacijo. Ta nenormalna, naravnost absurdna situacija je bila mogoča le, ker je avstrijska državna oblast zavestno in skrbno (pomagala čuvati nemško »narodno posest« in s sistematično politiko dosledno delala na to, da je umetno vzdrževala to posest. Zato je nasilni sistem nemške publike vedno iskal in našel pomoč vladnih krogov, kadar je šlo zato, preprečiti kakršnokoli manifestacijo, ki bi mogla dati pobude in poguma slovenskim masam za odpravo te kričeče na-cijonalne krivice. Ptujski dogodki so pokazali absurdno stanje v najtočnejši osvetljavi. Zato so vzbudili najelementarnejši odmev v ljubljanskih manifestacijah in demonstracijah, *ki kmalu niso bile samo delo nekaj stotin ljudi, marveč celotnega prebivalstva. V septernberskih dneh je prvikrat seglo globoko v zavest širokih plasti našega naroda, da sta se izobli-čila dva nasprotna si tabora; eden, ki vrši krivico in vživa pri tem podporo habsburških državnih oblasti, na drugi strani slovenski narod, ki se ne samo pasivno zaveda, da se mu godi krivica, marveč je pripravljen nanjo tudi energično reagirati. Septemberski dnevi so bili spričo tega več kot običajen spopad med Slovenci in Nemci, so bili že prvi pričetek afronta slovenskega občinstva zoper habsburško državno oblast. Morda se velik ali celo poglavitni del onih, ki so demonstriali po ljubljanskih ulicah, takoj takrat še ni zavedal tega afronta; ali prihodnji dnevi so v celoti duševnega doživetja postavili pred našega skromnega človeka jasno spoznanje, da je treba v dosego narodnih pravic stopiti v borbo zoper samo avstrijsko državno oblast. Kri, ki je poškropila ljubljanske ulice, je pripomogla, da je postalo spoznanje resno in globoko in množice so postale preko noči zrele tudi za večja in smelejša dejanja. To je ogromni pomen krvavih septemberskih dni pred dvajsetimi leti. Poglobili so našo nacijonalno borbo in ji dali resnejši in odločnejši značaj, hkrati pa so jo tudi v silni meri popularizirali. Ni slučaj, da je septemberskim dnem sledila vrsta zelo važnih enuncijacij v slovenskem svetu, enuncijacij, ki bi jih brez njih pač ne bilo. Aneksijsko krizo je že spremljalo slovensko občinstvo z izrazitimi protiavstrijskimi simpatijami in balkanske vojne so pokazale, da se -#a Slovenskem situacija presoja globoko resno, z velikih vidikov, kjer gre za vse. Zato bo pripadalo septemberskim dogodkom v zgodovini za vedno odlično mesto. Pospešili so razvoj za ogromno mero in pripomogli, da je odtlej borbenost zorela vidoma. * 20. septembra 1908 Čez dan, zlasti pa ponoči je po Ljubljani divjala avstrijska soldateska in streljata na nedolžne demonstrante, ki so protestirali proti nemškemu nasilni radi znanih septerafoerskih dogodkov v Ptuju. Pokale so puške, kri je tekla in padale so nedolžne žrtve. Burni dogodki so starejšim Ljubljančanom še v Živem spominu. Okoli 20. zvečer je btflo v šolskem drevoredu in Pred Skoftjo zbranih več skupin demonstrantov, ki so žvižgali in prepevali slovanske pesmi, ne da H se protivili odredbam varnostnih organov. V Šolskem drevoredu je oddelek bel-gttcev, v LJubljani najbolj osovraženega vojaštva, naletel na skupino demonstrantov. Vodil jih Je poročnik Maver, Id je bil znan po svoji nadutosti in brutalnosti. Nekdo izmed demonstrantov ga je spoznal in zaklicali: »FeJ Maver«! To je dalo poročniku povod, da je dal zatrobiti »Sturm« in izdal povelje, naj •začno vojaki streljati. Demonstranti so se v paničnem strahu raz-bežali na vse strani. Žal so pa zahtevali streli nedolžne žrtve. Na Fogačarjeven trgu je krogla zadela 15letaega četrtošolca Ivana Adamiča. Začul se je bolesten klic in tik pred škofijo se je Adamič zgrudil. Mlaka krvi Je ostala na kraju, kjer je omahml. Prihitel je katehet dr. Ješe, ki je dal težko ranjenemu zadnjo popotnico. Nesrečni Adamrič je kmahi izdihnil. Zdravnik dr. Rus ju ugotovil, da je »mrtev. Druga krogla je zadela 221etnega strojnika Rudolfa Lundra iz »Narodne tiskarne«. Lunder sploh ni bil med demonstranti, marveč ga je krogia zadela, ko je šel s svojo nevesto. Zdela ga je od zadaj in mu prebila pljuča, tako, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Pobesnelost avstrijske sodateske je pa zahtevala še diruge žrtve. Tako je krogla zadela 181etnega sedmošolca Božidarja Borštnika. Prebila mu je obe nogi, a na levi nogi mu je r>opolnoma zdrobila obe kosti. Težko je bil ranjen tudi 301etni mesarski pomočnik Mihael Golavšek, ki mu je krogla prebila glavno žito. S prestreljenimi prsi so prepeljali v bolnico tudi 171etnega kovaškega rjomočmka Albina Tomšiča. Dalje je bil Tanjen na desnem stegnu 311etni delavec Pavel Štrukelj in zadet v trebuh 41-letni hrapec Martin Štrukelj. Ranjenih je bilo še več nedolžnih demonstrantov, med njimi tudi bratranec ubitega Adamiča Anton Adamič, katerega so vojaki zj bajonetom od zada-j napadli in zaibod3i v hrbet. Celje, 19. septembra 1928. Danes je poteklo dvajset let od sep-teoriberskih dogodkov, ld so se za Ptujem odigrali tudi v Celju. Dolgo je 20 let, vendar pa so ti dogodki še vsem nam, ki smo živeli v, Celju, v prav dobrem spominu. Spominjamo pa se jih, da bodo tudi orni, •ki takrat še ndso bih' v Celju poučeni, s kakimi ljudmi se je imel boriti narodni živel j v, našem mestu, daJije jih pokličemo v spomin šc onim Celjanom, ki so v tistih časih odločno stali v narodnih vrstah, danes pa se ne sramujejo paktirati z onimi ljudmi, čijih bdč in batina sta nekoč žvižgala tudi po njihovih glavah. V zadoščenje nam je, da bomo danes zvečer obhajali spomin na tiste dogodke v prostorih nekdanje nemške »Trutzbung«, v* katerih so se takrat sklepali komploti proti narodnim Celjanom. 20. septembra leta 1906 je priredil »Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju« v prostorih Narodnega doma veliko narodno slavnost, na katero je prišlo mnogo udeležencev; tudi iz drugih krajev. 2e vse dni pred slavnostjo se je po mestu šušJjalo, da bo v nedeljo nekaj. Takratni nemški list »Drutsche Wacht« je v svoji sobotni številki, to je bilo dan pred siavnostjo, javno pozival na poboje Slovencev. Vsa nav.odila je dajal »Amtsvorstand dr. Ambroschitsch na mestnem magistratu. Tudi so nemški trgovci, od katerih so po večini še danes vsi v Golju pridno zbirali denar, s katerim je bil o omogočeno fakmaii iz drugih nern-škutarskih krajev, priti na r>ornoč ogroženemu »nemškemu« GeJgu. Denar pa je moral •biti na dan pobojev, na razpolago tudi za gulaš In pivo, katera sta se pridno delila izstradanim nemškutarskim fakinom v Deutsche« Hausu in drugih nemškutarskih gostilnah. Napočila je nedelja 20. septembra. Že z dopoldanskimi vlaki so prišli v Celje razni sunmjivi ljudje iz Ptuja, Maribora in drugod, ki so se v Celju postavili pod komando urednika ptujskega »Štajerca«, Linharta. Dopoldne so jih v nemški hiši pridno napajali s pivom, da so dobili dovolj ko-rajže za popoldne. Pakmaža je že dopoldne napadala po mestu posamezne slovenske ljudi. Popoldne pa Slovenci niso bili na ulici več varni. Pri vseh vlakih se je faki-naža nastavila pred kolodvorom v; Špalir, ki je bil tako ozek, da so mogli posamezniki komaj skozi. Tulili so »heil« in pozivali izstopivše potnike k hajlanju. Kdor se ni odizval, po tem so brez usmiljenja padale gorjače. Vmes so bili tudi pošteni Nemci, ki se jim fle tako divjanje gnušalo, tudi ti so okusili batine nemSkutarsklh gor-jač in prisodilo se je, da je bUo poleg Slovencev tudi par Nemcev občutno poškodovanih in so morali iskati zdravniške pomoči. Slovenske goste je fakinaža med tuljenjem in pretepanjem spremljala do Narodnega doma. Policija je mirno gledala vse divjanje poulične drubali, med katero so se zelo odlikovali uslužbenci celjskih nemških trgovcev, bi ni storila ničesar v obrambo mirnih Slovencev. Če se je kdo pri policiji prttoiil, se mu Je primerilo, da je bil aretiran, gorje pa, če je dejansko kaj storil v, svojo obrambo. Ko se je proti večeru druhal začela zbirati pred Narodnim domom, je bila resna nevarnost, da pride do krvave bitke in le treznim ljudem se Je posrečilo pomirit i slovenske fante, ki so bili na dvorišču, da niso udrli iz hfee. Marsikateri hajlovec bi bil takrat če ne k*aj več, odnesel svojo krvavo betico. Drhal je hu-ronsko tulila pred Narodnim domom svojo »Die Wacht a m Rheln«, razbijati si pri svetlem še ni upala. Pač pa je padlo več strelov. Ko se je storil mrak, so demolirali najprvo Narodni dom, nato pa je bil pohod po mestu. Prišla so na vrsto razna slovenska podjetja in trgovci. Ne en napis, ne ena šipa nista ostala cela na slovenskih poslopjih. Kamenje za pobijanje je bilo povsod pripravljeno. Ko je bilo vse končano, se je drhal povrnila v nemško hišo zadovoljna nad junaštvom minulega dne, župan Jabornegg pa je hinavsko zaprosi za vojaško pomoč. Vojaki 87. peš-polka so okrog 9. ure zvečer zaprli dohode do Narodnega doma, v katerem se je med tem vršila slavnost. Pisane zgodbe iz naših krajev Krvavi lOOdmarski bankovec. — Tragedija v poslopju ministrstva. — Ciganska nadloga v Južni Srbiji. Ze tretji dan zagrebški kriminalni I srez Ražanj. Cigani, ki se potepajo i A.1 oiir naiitvwvrn/v T"» T-O i oLri I i i^k liiinc+ironi rv\mM Vll-nr ^i-i'ini K yn -» rrn n.A mm I mm *• ~ oddelek neumorno preiskuje tajinstveni umor branjevca Alojzija Škorjanca. Policija ima zbran že ogromen materijal. Prebivalci Dolge poti kjer je imel umorjeni Škorjanc svojo barako, ne morejo policiji dati nobenih pravih podatkov. K Skorjancu so namreč zahajali ljudje iz najnižjih slojev, katerih prebivalci niso poznali. Na poziv zagrebškega redarska so se pa kljub temu javili nekateri prebivalci Nove poti in povedali, kaj se je dogajalo pred starčevim umorom. Ovadili so nekega mladega delavca, ki je skupno s tremi svojimi prijatelji kupil gramofon za 800 Din. Policija je kmalu ugotovila, da ti niso v nobeni zvezi z umorom. Policija se trudi, da bi našla vse one delavce, ki so se mudili v baraki na večer umora. Ima pa le približen popis in jih zato ne more izslediti. Detektivi iščejo tudi vse tiste delavce, ki so bili starcu dol'žni večje in manjše zneske. Imena so našli v starčevih zapiskih, ker pa noben delavec ni prijavljen na zglaševalnem uradu, jih dosedaj še niso našli. Nekateri so celo pustili pri starcu svoje listine. Policija je včeraj dopoldne iskala nekega mesarskega pomočnika, ki je bii v soboto odpuščen iz službe. Ugotovili so, da je bil dober znanec starega Skorjanca. Vse kaže, da je branjevca umoril neki njegov znanec, ker bi ga starec ne pustil ponoči v barako. Razen tega je policija iskala dva mlada delavca, ki sta se v neki gostilni v Ku-stošiji pogovarjala o zločinu in sta tako postala snrnljiva. Detektivi so ta dva kmalu izsledili in takoj ugotovili, da nista v zvezi z umorom. Detektivi preiskujejo delavska stanovanja na Treš-njevki, da bi našli vse umorjenčeve dolžnike, in na Novi poti, da bi zvedeli od branjevčevih sosedov še kaj, kar bi pojasnilo strašen umor. Na vprašanje, kako ie mogoče, da niso ničesar čuli, ko se je starec boril z morilcem, sosedje odgovarjajo, da je usodne noči deževalo in je bila noč zelo viharna. Zato ni bilo nikogar na cesti. Ulica je bila tudi v popolni temi, ker je veter ugasnil edine štiri svetiljke, ki razsvetljujejo Novo pot. Včeraj oboli poldneva je pa policija dobila novo sled za morilcem. V čakalnico III. razreda je prišel mlad delavec in naročil v bifeju brizganec. Delavec je dolgo (pfl in ni se zmenil za natakanjevo zahtevo, naj povrne račun. Ko je privozil ljubljanski vlak, je neznanec potegnil fz žepa lOOdinarski bankovec in z njim poravnal račun. Natakar ni pogledal, kakšen je bankovec. Neznani delavec se je hitro oddaljil in se na pragu čakalnice še pogovarjal z nekim mladeničem. Ko je delavec pil svoj brizganec, ga je natakar vprašal, kam potuje, nakar je odgovoril, da v Celje. Po govorici sodeč, je bil Slovenec. Kmalu je natakar pregledoval denar v blagajni. Spomnil se je, da je bil bankovec, ki ga je sprejel od neznanega potnika, sumljive rdečkaste barve. Ko ga je ogledal natančneje, je ugotovil, da je krvav. Obvestil je o tem policijo, ki je takoj obvestila oražmške postaje, in policijo ob progi iz Zagreba v Celje z nalogom, da aretirajo sumljivega delavca, ki je najbrž morilec starega Škorjanca. * Včeraj se je odigrala v novem poslopju ministrstva za šume in rudnike v Beogradu pretresljiva tragedija. Delavci, zaposleni pri zgradbi, ki je malone že dograjena, navadno prenoču* jejo v nedovršenih prostorih podzemlja. Za te stanovalce dosedaj nihče ni vedel, ker so bili mirni in jih niti niso opazili. Včeraj pa je strašno vpitje v podzemnih prostorih alarmiralo vso okolico. Med delavci, ki so prenočevali v teh prostorih, sta bila tudi AHl ši^š* njar in Džafir Bašič. Bila sta sorodnika, kajti Džafirjeva sestra je žena Ali* lovega brata. Oba sta bila rodom iz Orešča pri Bihaču. Živela sta skromno in čeprav nista bila prijatelja, se nista nikoli sprla. Včeraj ponoči pa je med njima nastal resen prepir. Oba sta istočasno pograbila rož. To je videl neki tretji delavec, ki je bil v sorodu z Ali-lom. Vstal je in se postavil med oba delavca, ker se je bal, da pride do pokolja. Delavca sta se res spopadla in obdelavala z noži. Šušnjar je zabodel Džafira v vrat in mu prerezal žile. Alil je pa zabodel Džafirja naravnost v srce. Smrtno rameni Džafir se je oddaljil kakih 15 m in se zgrudil na tla, Alil se je pa med tem tudi zgrudil ki obležal mrtev na stopnjicah. Pravi vzrok prepira ni znan. Tovariši, ki so delali z Džafirjem in Alilom, so izpovedali, da gre najbrž za osveto. Pripovedovali so, da je neki član Džafirove rodbine pred leti ubil člana Alifave družine in se je ta sedaj osvetil. Prepir je nastal tako, da je Šušnjar izzval Bašica. Obsoval mu je ženo in otroke. Džafir je oče devetih otrok. Alil je bil neoženjen. Krvava tragedija je vzbudila med delavci in beograjsko publiko splošno senzacijo. Iz Beograda poročajo, da je velika skupina ruskih ciganov, ki je dosedaj prebivala y, srezu Ćuprija, preplavila okoli, kakor živina brez gospodarja, so dosedaj izvršili v tem srezu že neštete tatvine. Zato ih oblasti zasledujejo. Več sumljivih ciganov je orožništvo že aretiralo in oddalo v zapore. Cigani se pa ne zadovolje samo z manjšimi in večjimi tatvinami in vlomi. Kradejo tu* di otroke. Tako je skupina ciganov pred dnevi našla na polju med Trste« nikom in Kruševcem 41etno deklico, ka* tero so cigani hoteli vzeti seboj. Otrok je zbežal pred cigani in se skril v ko* ruzo. Šele proti večeru, ko so cigani od* šli, je otrok prišel iz svojega skrivali* šča ter tekel domov ter povedal, da so ga hoteli cigani odvesti. Starši so o tem obvestili orožnike, ki so dohiteli cigane in jih zaslišali. Cigani so seveda odločno tajili, da bi imeli namen ukra* sti otroka, Orožniki so aretirali tri ci* gane in uvedli strogo preiskavo. — Tu* di iz Vojvodine poročajo o veliki ci* ganski nadlogi. Pred dnevi je policija v Bečkereku izsledila cigansko ropar* sko tolpo, ki je že dolgo kradla in ro* pala po Bečkereku in okolici. Policija je odkrila tudi veliko skladišče, kjer so cigani spravljali svoj plen. Čeprav so velik del nakradenega blaga že pora* bili in prodali, je bilo v skladišču še vedno blaga za 600 tisoč Din. Ropar* sko tolpo so tvoril sami cigani. Svoje delovanje so v zadnjem času razširili na vso Vojvodino. Policija je ugotovi* la, da so vlomili in kradli v 80 občinah. Na vesti imajo nad 200 vlomov in ro* pov. Osumljeni so tudi dveh umorov. Cigani so pri zaslišanju izpovedali, da so umorili samo nekega tovariša ciga* na, ker jih je hotel izdati. Cigansko tolpo so orožniki izročili sodišču. Samo danes SVENGALI v dvorani „UNION" ob 8. uri zve«. Senzacijonaini sporedi Spomenik vojnim žrtvam v Škof ji Loki V nedeljo 7. oktobra dopoldne bo na vojaškem pokopališču v Škof.h" Loki odkrit eden najlepših in največjih spomeni'kov žrtvam svetovne vojne. Vse ljudstvo, brez raizhke, v Škofji Loki im okolici je žrtvovalo, da se oddolži žrtvam za našo svobodo im počasti spomin domači'h in tujih junakov, ki so našli večni mir na tamošnjem pokopališču. 150 domačih in 340 grobov naših Hrvatov, Bosancev, Srbov, Dalrnatincev, dalje vojakov CefooslovaŠke, Poljske, Avstrije, Nemčije, Rurrrunije, Madžarske in Italije krije naša domača zemlra. Položili so svoie življenje na oltar domovine, za našo svobodo in čast irašega ljudstva, da jih ohrani spomin na tako časten način. Narod, ki svofi'h žrtev ne zna ceniti, je zapisan poginu! Koncepcija spomenika je izrazito slovenska. Na velikem podstavku iz kraškega marmorja, visokem 4 metre, in izd elan em po domačem kamnoseku g. šusteršiču, stoji žalujoča figura matere - Slovenke v naTod-ni noši z avbo, dovršeno delo mladega akademskega kiparja Ivana Jurkoviča. Na lepem podstavku je vklesanih 150 imen padlih donračtnov in lep stih, ki ga je poklonil v počast padlih naših pesnik gospod Oton Župančič. Ornamenrfko črk in križev na podstavku ter načrt za ograjo je izdelal zelo okusno in dekorativno g. profesor Grebene. Spomenik pa, ki predstavlja trpečo mater - Slovenijo, žalujočo za izgubljenim sinovi in sočustvujočo z milijoni mater, ki objokujejo svoje padle sinove, je obenem počastitev slovenske matere - žene in je celotni spomenik gotovo eden najlepših v Sloveniji, visoka himna miru in lhibemi, spoštovanja in bratstva. Težke žrtve, ki jim ima odbor za postavo spomenika, bodo najlepše poplačane, ako se občinstvo od blizu in daleč udeleži odkritja tega spomenika in pohiti v nedeljo dne 7. oktobra k odkritju tega spomenika, ki se izvrši na najslovesnejši način. Začetek slovesnosti je v nedeljo ob 9. dopoldne s sv. mašo v župni cerkvi. Nato krene velik sprevod, katerega se udeleže vsa društva brez razlike. Kolo jugoslov. sester, narodne noše, vojne organizacije, lovci, dalje svojci padlih žrtev itd. na voJa-Sko pokopališče, kjer se slovesnost opoldne konča. Popoldne ob 2. bo na Glavnem trgu velika ljudska tombola z mnogoštevilnimi bogatimi dobitki, katere čistf dobiček je namenjen kritju velikih stroškov. Skofja Loka je prvo slovensko mesto, ki je postavilo spomenik vojnim žrtvam, katerega prevzame tudi mesto v oskrbo in last. Vsi vlaki bodo imeli avtozvezo ob prihodu in odhodu. 7. oktobra naj bo zopet velika manifestacija miru in IWbezni, zato naj pohiti ta dan vse v Skofjo Loko, da izkaže čast žrtvam za našo svobodo. žBeležnica KOLEDAR. Dnes: Četrtek, 20. septembra 1928, katoličani: Evstahij; pravoslavni: 7. septembra, M orana. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: >Plesalka iz revije«. Kino Ideal: »Huksvilski pes<. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kur alt, Go-sposvetska cesta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA v L i ubijani. Vse predstave se vrše v dramskem gledališču. 22. sept., sobota: Romeo in Juti.ta. Premier-ski abonma. 23. sept. nedeBo: Ob 15. popoldne: Zupan Stilmondski. Izven. — Ob pol 20.: Ba-jadera. Opereta. Izven. 24. sept. ponedeljek: Zaprto. 25. sept. toTek: Romeo in jufaja. Red A. Pepe pri Pepetu v kajbici Nič ni pomagalo, da je Pepe iz uredi ništva svaril slavno sodni jo, naj bo s kustodijo honestatis previdna in naj dobro premisli, preden posadi njego* vega kolego na ričet. Posadila ga je kljub temu in zdaj ima preglavice. Pazniki od najvišjega do najnižjega so vsi nervozni in nesrečni, kajti takega gosta še niso imeli in ne vedo, kaj po-četi z njim. Hoteli so mu dati domačo uniformo, da bi ne motil enotnosti in ugleda našega Sing-Singa, pa je dejal, da on v taki paradi ne more sprejemati gostov, zlasti ne nežnega spola. Toda je s pravilnikom težko voditi borbo in mu je moral Pepetov kolega izročiti klobuk. Zdaj hodi po Sing^Šingu golo* glav, kajti enotne uniforme tudi na gla* vi noče imeti. Že ko} prvi dan se je slavna sodnija prepričala, da je imel Pepe iz uredništva prav, ko jo je sva* ril. Njegov kolega je zavil tja, kamor so hodili naš ranjki cesar peš, pa so se vrata za njim liki začarana kar sa* mo zaklenila. Razbijal je po njih, da je odmevalo po vseh kajbicah in da ga je tistikrat slučajno posetil Pepe, hi bil alarm neizogiben. Slavna sodnija bi bi* la uverjena, da je odlični gost odnesel Pete in pobegnil v inozemstvo. Kakšne bi bile posledice, si lahko mislimo. In tudi z menažo je bilo koj prvi dan križ. Pepetov kolega se je ričetu zoperstavil in mu morajo pošiljati gospod Krapež izdelke svoje kuhinje. Pa so imeli vče* raj doma preveč opraviti in so na od* ličnega gosta slavne sodnije pozabili. Revež je moral petkrat telefonirati, da je potolažil kruleč' želodček. Pepe ape* lira na g. Krapeža, naj v bodoče nje* govemu kolegi redno dobavlja menažo. V kajbico Pepeta niso pustili, am* pak so poklicali njegovega kolego doli v pisarno. Pepe ga ie vprašal, če se je kaj bal, ko je potrkal na vrata kusto* dije honestatis. Koji skromnosti ja* ko zaslovel in se mu obeta brhka ne* vesta s primerno priklado, kajti zani* manje zanj da je med ženskim svetom splošno, od kar je postal narodni mu* cenik katoliških škofov. Pepe mu jo od srca privošči in je prepričan, da se ga bo res katera usmilila že zavoljo mučeniške slave. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Snorf — Harlev Davidson motocikl). Zanimivo je. da so v teku zadnjih dveh let postali motocikli ameriškega izvora, a med temi posebno Harlv Davidson motocikli, najbolj priljubljeni. Ni čuda. da je omenjeni nioto-cikel postal tako priljubljen. Ves svet govori o njem in o njegovi kvaliteti. — Ako pregledamo športna glasila, vidimo vsepovsod zmago tega stroja. Naj omenimo samo par slučajev o sijaijni zmagi Harley Davidson motocikla: v Nemčiji. Avstriji in Amerika se je plasiral na mednarodnih tekmah na prvo mesto. Najbo-jšo zmago je odnesel na 16. mednarodni .ekmi na Semme-* ringu, kajti tu Je potolkel mali 530 cem Har-I lev Davidson vse ostale kategorije ter rned j motocikli dosege najbojši čas dneva. Opo-! zarjamo na današnji >glas. i KDOR OGLAŠUJE, I TA NAPIHUJE! Stev. 215 S L" O V £ N S K T NAROD« dne 20. septembra 1928. Strto 3. Dnevne vesti. Iz Celja — Malo več uvidevnosti in razumevanja. Vpokojeni železničar g. Ojster je izumil padalo, ki ima to veliko prednost pred vsemi vsak napredek oni, ki so poklicani, da bi ga pospeševali. — Povratek češkoslovaškega poslanika, češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Seba se je vrnil v torek z dopusta in je prevzel svoje posle. — Češkoslovaški pedagogi posetijo LJubljano. Že včeraj smo poročali, da prispe v nedeljo iz Prage v Beograd okrog 30 profesorjev na češkoslovaških zavodih za slepo in gluhonemo deco, da vrnek) našim stanovskim kolegom lanski poset na Češkoslovaškem. V Beogradu ostanek> do petka 2S. t. m., potem pa odpotujejo v Zagreb in v Ljubljano. — Iz državne službe. Vpokojena je predmetna učiteljica dekliškega zavoda vVesna* v Mariboru Eleonora Tavčar - Mladič. — V naše državljanstvo je sprejeta zasebni ca iz Ljubljane Vera Ozeto. — Dovoljeni in prepovedani listi. Notranje ministrstvo je ukinilo prepoved glede uvažanja in širjenja v naši državi listov >Makedonijaf, ki izhaja v grškem jeziku v Solunu, židovskega profesiJonalnega lista »Egvanloseg«, ki izhaja v madžarskem jeziku v Budimpešti in »Klagenfurter Zei-fung«, ki izhaja v Celovcu. Prepovedal je pa uvažati in širiti v naši državi list »Svijet«, ki izhaja v Newyorku, Pittsburgu, Chi-cagu in drugih severoameriških mestih. — Pred justifikacijo Prplća In njegovih pajdašev. Stol sedmorice je kot kasači j sko sodišče potrdil obsodbo v znanem Prpiče-vem procesu. Stol sedmorice pošlje v kratkem svoj predlog pravosodnemu ministru, ki ga bo najbrž v celoti potrdil. Pričakovati je, da bo pravosodno ministrstvo v kratkem odgovorilo tako, da bi se vršila justi-fikacija Prpića in njegovih pajdašev v oktobru. — Povišanje dotacije gledališčem. V torek zvečer so razpravljali v iinančnem mrmstrstvu o novem proračunu prosvet. Tmmstrstva, ki je v primeri z lanskim za 10 milijonov skrčen. V letošnjem proračunu je postavka za zvišanje dotacije zagrebškemu gledališču za 250.000, ljubljanskemu pa za 50.000 dinarjev. Da s tem povišanjem našemu gledališču ne bo prav nič pomagano, je samo ob sebi umevno. — Angleški in skandinavski izletniki na Jadranu. V torek zjutraj je prispel v Split velik prekooceanski pamik »Oxford- z angleškim* in skandinavsto'rni izletniki, ki so si dopoldne ogledali mesto, popoldne so pa posetili v skupinah Solun, Trogir in Kaštele. Profesor londonske univerze Hughes je izjavil, da na vsem potovanju niso videli tako krasnih krajev. Naša jadranska obala se mu zdi največja prirodna lepota vse Evrope. Profesor je obljubil, da pokrene akcijo, da poseti prihodnje leto večja skupina Angležev na-šo rivijero. — Novi češkoslovaški konzul v Sarajevu. Prezident Masarvk je poveril vodstvo češkoslovaškega konzulata v Sarajevu višjemu ministrskemu komisarju dr. Fridrichu Nechutnemu. — Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju dr. Jakob Konda je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani; v višjo skupino je pomaknjen deželnosodni svetnik pri dež. sodišču v Ljubljani Ivan Kralj. — Zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujem v svojem in v imenu uboge dTužine vsem tistim, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega, tako tragično preminulega moža Frana Kokalja in nam s tem lajšali nepopisno bol. Posebno se zahvaljujem g. vojnemu kuratu in oficirskemu zboru 16. art. polka, kakor tudi vsemu cenjenemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo. — Frančiška Kokalj. — Umetniška Matica v LJubljani. Ze ob priliki junijske razstave na velesejmu je itz-dala Umetniška Matica lepak, naslovljen slovenski kulturni javnosti, v katerem jasno in jedrnato poroča o svojih načrtih in ciljih in se za uresničenje teh obrača na ves slovenski narod. Vsa leta po vojni trpimo na tem, da vlada med sodormimi Irkovnimi umetnik? in občinstvom nekak prepad, ki zavira razvoj in nari» i« ki hodi včasi sem. da zakuri drugačne peči ..da ..., one. v katerih kuha razne kemikalije, mo.i dragi Mar ga niste rabili tudi za druge posie, ko ga je kanonik Paskal odpustil iz službe? NaroČili ste mu, naj se potika pred palačo Grimani in pazi na vse, mar ne? — Res je in bog mi je priča, da mu polomim vse kosti, če ga le najdem. — Zakaj pa? Menda vendar ne zato, ker me je opozoril na to srečo? Mar ni sreča obnoviti prijateljstvo z možem vaših zaslug? Kaj nisva bila prijatelja v Nemčiji? Ali se ne spominjate, da mi je bila čast priigrati od vas v Berlinu malenkostni znesek? — Tritisoč cekinov, če se ne motim. Še zdaj sem vam dolžan, priznam brez ovinkov. Toda vi imate vražjo srečo v igri! — To negiram. Glejte, nocoj sem sklenil izgubiti in sicer vam na ljubo. Vi imate v žepu nekaj pristnih dukatov, slišal sem jih žvenketati, ko ste stopili v čoln. Igrali boste v moji igralnici, ki jo imam v tej hiši. Da, v Benetkah se skrivam pod imenom grofa Lippone, a človek si pridobi zaupanje samo, če na videz izgublja. Smilite se mi in občudujem vas. Potrudite se torej, da čim več izgubim. Ti trije kavadirji, ki ste jih videli in ki so vas tako dostojno aretirali v markizini spalnici, nama bodo nocoj zelo dobrodošli. Bom že poskrbel, da zamašim vrzeli, ki nastanejo v mojem mošnjičku. Vi ste torej v Benetkah, grof Cagliostro . .pardon, grof Lippone? — Sele teden dni. A vi? — Predvčerajšnjim sem prispel in priznati moram, da me je bilo strah, ko sem stopil na beneška tla. Stanujem v podstrešni sobi pri Ponte del Paradiso. Zadnjega doza so prisilil, da je podpisal dekret proti meni. Že tri leta se klatim po svetu in da ni dedščine, ki jo pričakujem po svoji stari teti grofici d* Agna-ti... Potrebujem jo nujno, kajti v Nemčiji, dragi grof, se ne da več oskubiti niti najbedastejši baronček. — Žalostna, a bridka resnica je. da imava oba tako smolo. Vsi ste izgnani iz Benetk kakor pravite. Seziva si v roke. Da. dra^i moj, niLiie su prav kar izgnali iz Francije. — Res? — Da, zaradi malenkosti, ki so pa predolge, da bi jih opisoval. V tej deželi so se vsi zakleli proti meni. Filozofi, ki groze, da postanejo tako spretni kakor dečki najinega kova, plemstvo, čigar lakomnost in nehvaležnost spravi pravega genija ob ves pogum. In pravim vam. dragi učenec, da nisem za nobeno rabo več, od kar sem pred petnajstimi leti v Franciji zapravil svojo srečo. — Šalite se .. . Kaj pa nocojšnja zvijača? — Prav pravite, to je bilo edino sredstvo, da se znova seznanim z vami. Lisica proti lisici. In če se bova razumela... — To je moja želja. Bili ste moj učitelj in rad bi se vam vsaj deloma oddolžil. — Duhoviti in talentirani ste, dragi Casanova. — Ne samo to, imam nekaj, kar naju lahko reši krempljev beneške policije. — Kaj hočete reči s tem? — Da loviva v Benetkah srečo, pri tem pa plavava proti toku. Vi se neprestano trenirate v magiji in v vsem kar more preslepiti modre in bedaste ljudi, jaz se pa ženem neprestano za denarjem in ženskami, za dvema oblačkoma, ki se kaj hiro razpršita. Jaz imenitno predstavljam Naslado, vi pa Zmešnjavo. — Se en razlog več, da si seževa v roke, dragi Casanova! čemu sem prišel v Benetke? Tega še ne vem. Za zdaj si skušam pomagati s sleparijami pri kartah in v tem pogledu sledim samo primeru najodličnejših mož republike. Še nocoj vam moram predstaviti vrlega kalina, ki sem ga slučajno izvohal... nekega francoskega markiza, s katerim sem se pred leti seznanil v Parizu in ki je obdržal svoje ime tako, da sem ga nedavno v kazini takoj na prvi pogled spoznal. To je ekscentričen mož, ki je prispe! v Benetke za zabavo. Malo izobražen, pač pa ve mnogo no- vic Zaljubljen, pogumen, podjeten in naiven da je tfeseije, V Parizu ga oskubil. v Benetkah ga moram natakniti na raženj. On zelo hvali dom grofa Lippone. Dan za dnem večerja in se valja pod mizo v kavarni »Pri orlu«. Pomirite se: to je francoski markizek, ki zna piti in igrati, kakor se igra samo v Parizu... — Zelo rad bi se seznanil z njim. Kako se piše? — Markiz Eusebius de Soluces... Plemič, dečko iz najboljše družbe. Mi-koli bi ne uganil, čegav nečak je ta vrli prijatelj kart. — Kakega versaillskega mogotca, ki mi ni hotel zapustiti milijonov. — Kaj še. Njegov stric je gospod de Sartines. — De Sartines!... najstrašnejša in največja veličina? — Žalibog da, dragi moj, isti de Sartines, ki mi je zavidal prirojene čarovnije, mojo skromno tajnost pri kartah, zlasti pa mojo tajno palačo v Parizu, ki je bila noč in dan odprta. Ko je dal francoski kralj Ludvik XV., ki je storil marsikaj dobrega, pa naj govore ljudje o njem kar hočejo, ko je torej dal grofu de Saint - Germain stanovanje v Cham-bordu in sto tisoč frankov, da bi mogel nemoteno delati poizkuse z barvami, ki naj bi zasigurale francoskemu suknu tr-pežnost, mi je neki minister naročil, naj zapustim Francijo. Bal se je moje vodice, mojih kozmetičnih sredstev in mojih čarovnij. On. ki bi ga bil lahko ubil s steklenico navadne vode ali pa pomladil po svoji volji. gospodične in gospe! Poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega pol-dnevnega pouka 1. oktobra. Modni atelje M. Šare, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod Pražakova ulica, III. nadstropje, palača Pokojninskega zavoda. Kn.ii!ec slao - nr,hi:a Said Alija, na.islavneišega krotilca slonov, so našli te dni umorjenega v njegovem stanovanju v londonskem zoološkem vrtu. Njegovo truplo ie ležalo v mlaki krvi. krai niega d3 okrvavljeno bodalo. V času umora so videli blizu krotilčevega stanovania napol nagega Indijanca, ki ie bežal Čez cesto. Policija ga ie do opisu kmalu izsledila in aretirala. To ie bil drug! indfiski krotilec • jflric ii'' m ir iclrii In if» mu rrpr ir ta. Oton Chriatot - Vsi * Ljubljani. 59 DC