& 60100200 OSREDNJA MJl*NlCA Danes ob 11. __v.,umi in demokratični odgovor mračnjaškim silam r“iEri£SKXr’ Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 232 (10.144) TRST, nedelja, 1. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Ne le protest, tudi zahteva! Prejšnjo nedeljo smo se zbrali na protestni manifestaciji v Bazovici, danes se z istim namenom zbiramo v Križu. Ko so govorniki pred oskrunjenim bazovskim spomenikom obsojali vandalsko početje ga uokvirjali v točno opredeljen politični prostor in pozivali oblasti k ukrepanju, nismo vedeli, da bo isti spomenik že tri dni nato ponovno oskrunjen in da bodo V isti noči razbiti še trije drugi spomeniki našega boja za svobodo, med njimi tudi obeležje obešenima partizanskima borcema v Križu. Toda če nismo vedeli za dan ali noč, smo morali pričakovati, da se fašistično divjaštvo ne bo zaustavilo pri Bazovici, ker je jasno, da v prvem bazovskem primeru ni šlo za izoliran napad, marveč za znova oživljeno protislovensko in protijugoslovansko gonjo, kateri je odprla že zarjavele ventile Lista za Trst s svojimi Al-mirantejevimi in Pannellovimi zavezniki v protiosimski kampanji. Danes bi morali ponoviti vse to, kar smo v teh dneh že nič kolikokrat povedali in kar so povedale demokratične stranke, slovenske in italijanske demokratične organizacije, borčevska združenja, mladina in drugi v svojih resolucijah: to, da najostreje obsojamo zločinske napade na naše spomenike, ustanove in avtomobile jugoslovanskih turistov in kupcev. Ne bi hoteli, da bi morali morda že jutri pisati o fizičnih napadih na posameznike. Toda, da do tega ne pride, niso dovolj naše obsodbe, niti protestne resolucije in niti samo manifestacije, čeprav so tudi te sredstvo demokratičnega boja proti fašističnemu in vsakršnemu nasilju.. Zdaj gre za to, da se končno iztrebijo korenine fašizma in nacionalizma povsod, a najprej tu pri nas, kjer predstavljata zaradi meje in sožitja dveh narodov še posebno nevarnost. Svojo dolžnost■ morajo seveda narediti varnostne sile, od katerih zahtevamo, da prenehajo z dosedanjo prakso tolerantnosti do fašističnih škvadristov in minimiziranja njihovih dejanj ter da končno izsledijo skrunilce in napadalce. Svojo dolžnost morajo narediti sodne oblasti, da prenehajo z oprošča-njem še tistih nekaj znanih škvadristov, ki so prišli pred pravico in da se odločijo za ostrejše kazni, katere jim zakon ne le dopušča, temveč celo narekuje za zaščito miru, omikanega sožitja in demokratičnega reda v državi. A še pred represijo so potrebni ukrepi političnega značaja in pomena. Država, ki je prevzela obveznosti izvajanja sporazuma v O-simu, mora ta sporazum z največjo zavzetostjo in brez nepotrebnega zavlačevanja tudi izvajati v njegovi celoti. Ne moremo reči, da doslej ne bi pokazala volje po izvajanju sporazumov. Ukrepi vlade v teh dneh v zvezi z industrijsko cono na meji in tržaškim pristaniščem pričajo, da se stvari premikajo v pozitivno smer. Toda istočasno smo prepričani, da je bilo doslej izgubljenega že preveč časa in da se to ne sme ponavljati. Vsako zavlačevanje nudi le prostor in čas tistim silam, ki sporazumu naši rotuje jo. Z zadovoljstvom pozdravljamo včerajšnjo vest, da je vlada sprejela priporočilo posebne parlamentarne komisije in da bo pobleme naše narodnostne skupnosti obravnavala v globalnem okviru, kar smo enotno zahtevali vsi Slovenci tudi ob podpori demokratičnih sil. Toda zdaj postaja še bolj nujno, da posebna komisija pri predsedstvu vlade, ki je bila ustanovljena zato, da pripravi vladni zakonski osnutek za globalno zaščito naših pravic, svoje delo pospeši in v najkrajšem času tudi konča. Dolžnost vseh Slovencev in demokratičnih sil je, da enotno izvajamo v tem smislu pritisk, tudi zato, da bo zakon res vključeval vse naše zahteve. Vzporedno s tem pa je tudi na deželni in zlasti na krajevni ravni nujno potrebno, da se sodelovanje demokratičnih sil, ki je že omogočilo sestavo deželnega odbora in tržaškega ter goriškega pokrajinskega odbora, čimprej o-drazi tudi v tržaškem občinskem sv*u v večini, katere izraz bo občinski odbor široke demokratične programske osnove, odprt novi stvarnosti, ki j0 predstavljajo o-simski sporazumi za Trst, za njegovo gospodarsko perspektivo, za ureditev naših pravic, za prijateljsko sožitje in vsestransko sodelovanje oh meji. Ko bomo danes zbrani v Križu bo istočasno z obsodbo ponovnega skrunilstva naših spomenikov, treba opozoriti prav na te stvari, ker smo prepričani, da je enotnost demokratičnih sil najučinkovitejše orožje proti fašističnemu škvadriz-mu in nacionalističnemu rovarjenju reakcionarnih krogov Liste za Trst in njenih zaveznikov. Danes ob 11.30 bo v Križu enotna antifašistična manifestacija v znamenje protesta demokratične javnosti proti vandalskim podvigom fašističnih prenapetežev. Pred tem bo v kriškem Ljudskem domu protestna seja deželnega vodstva VZPI-ANPI, ki namerava pozvati deželne oblasti, naj dajo pobudo za še širšo manifestacijo deželnega značaja. Ob 9. uri pa bo protestna manifestacija s polaganjem vencev pred oskrunjenim spomenikom v Padričah. Na sliki: razbitine plošče mučenikoma Ivanu Grudnu in Josipu Košuti v Križu KARDINALSKI ZBOR SE JE SESTAL NA PRVI SPLOSNI KONGREGACIJI Janeza Pavla L bodo pokopaliprihodnjo sredo 14. oktobra konklave za izvolitev naslednika Posmrtne ostanke so včeraj prenesli iz Apostolske palače v baziliko sv. Petra, kjer bodo izpostavljeni do pogreba - Ugibanja o Lucianijevem nasledniku VATIKAN — Posmrtne ostanke Janeza Pavla I. so sinoči, nekaj minut po 18. uri (približno ob istem času, kakor se je pred 35 dnevi pokazal bel dim iz Sikstin-ske kapele, ki je naznanil njegovo izvolitev), prenesli iz Apostolske palače v baziliko sv. Petra, kjer bodo izpostavljeni do srede, 4. oktobra, ko jih bodo pokopali. Na desettisoče vernikov iz vsega sveta, med njimi tudi rimski župan Argan in nekatere druge o-sebnosti političnega in kulturnega življenja, se je včeraj od 9. ure zjutraj do 16. ure, ko so zaprli velika bronasta vrata Apostolske palače, poklonilo pred papežem Lucianijem. Velika množica, od 40 do 50 tisoč ljudi, pa se je zbrala na Trgu sv. Petra in v baziliki ter sledila sprevodu v katerem so truplo papeža Janeza Pavla I. prenesli iz Apostolske palače v baziliko sv. Petra, kjer so ga položili na pare ob 18.27. Sledile so pogrebne molitve, do približno 19. ure, ko je množica začela zapuščati baziliko, ki so jo kmalu zatem zaprli. Odprli jo bodo zopet danes zjutra,, ob 7. uri. NEDELJSKA UVODNIKA TAJNIKOV KPI IN KD Berlinguer in Zaccagnini odbijata naskok na linijo narodne enotnosti Poudarjena resnost družbene in gospodarske krize RIM — Zaključuje se teden, ki je za politična ravnotežja bil zelo kočljiv. Medtem ko se je vlada pripravljala na sprejem pomembnih finančnih in gospodarskih sklepov, je na desnici KD zagrmel Fanfani in dal signal za nov bočni napad na linijo «nujnoslne so-lidarosti* demokratičnih sil, ki je nastala 16. marca letos z obliko vanjem nove vladne večine. Fanfanijev napad na linijo vodstva KD dn to v trenutku, ko se slednja spreminja in vstopa vanjo nepomirljivi Donat Cattin, gre 'vzporedno z razvojem polemike in razhajanja med komunisti in socialisti, skratka, razkroja enotnosti levice, ki daje slutiti o možnostih spremembe trenutnega političnega okvira. Vlada potrdila reformo pokojnin in proračun 1979 RIM — »Dolg maraton* vlade se je končal kmalu po enih, ko je predsednik Andreotti lahko sporočil, da so bili odobreni temeljni gospodarski dokumenti, ki zadevajo poslovanje v prihodnjem letu. Gre, kot znano, za finančni proračun za leto 1979 in «obrok» triletnega načrta, ki zadeva to leto. Poleg tega pa je vlada odobrila zakonski osnutek o reformi pokojninskega sistema. Osnovne smernica reforme, ki predvideva poenotenje vseh social-noskrbstvenih skladov jn pokojninskega sistema sploh, so potrdili tudi sindikati. Vsebina re-ferme je več ali manj znana, vsekakor pa se bomo k temu vprašanju še vračali. Kar zadeva finančni manever velja poudariti, da kaže vlada v tem za politična ravnotežja precej kritičnem trenutku, precejšen optimizem. Minister Morlino je na primer izjavil, da se bo prihodnjo leto narodni dohodek zvišal za 4 odstotke, kar naj bi zajamčilo večjo raven zaposlovanja, predvsem mladine na Jugu. Minister Pan-dolfi pa je temu prilil še svoj kanček optimizma, ko je zagotovil, da vlada na mednarodnem denarnem tržišču povečano zanimanje za tuje investicije v Italiji, ki so seveda dobrodošle. Zaskrbljenost za vse to, obenem pa tudi spoznanje, da bo odslej dialektika med demokratičnimi strankami še ostrejša, prihaja močno do izraza v posegih tajnikov največjih italijanskih političnih sil: Enrica Berlinguer ja in Benigna Zaccagninija. Oba sta sklenila nastopiti in pojasniti linijo svoje stranke na kar se da u-raden način — z nedeljskim uvodnikom v glasilih svojih strank, »Unita* in «Popolo». Berlinguer je za svoj članek izbral naslov: »Zakaj nas napadajo* in v njem ostro opozarja KD ter ostale stranke vladne večine, naj ne slepomišijo, ker komunisti natančno vedo, kakšen je smisel politike enotnosti za premostitev krize in nameravajo v ta namen mobilizirati vse svoje sile v državi. Zaccagnini pa skuša predvsem pomiriti duhove v lastnih vrstah, poudariti kolegialnost vodenja KD ter utesniti zadnje polemične napade v okvir «pr jdkongresne dialektike*. V članku za «Unith» je Berlinguer predvsem opozoril na dejstvo, da je kriza v Italiji še vedno huda in da «vara ljudstvo*, kdor trdi, da je premostitev krize in torej konec izkušnje skupne vladne večine tako rekoč za vogalom. ♦Skupni napori bodo potrebni še dolgo časa,* poudarja tajnik KPI, «ker je kriza zajela same strukture družbe in je rešitev možna samo v koreniti obnovi.* Tega pa ne razumejo, pravi Berlinguer, »nekateri demokristjani in socialisti*, k; ji-1 ni mar za potrebno solidarnost v skupnih naporih. »Komu vse to koristi? KPI čuti dolžnost opozoriti druge stranke, naj se ne igrajo na preskakovanje, naj ne zasledujejo zgolj svoje volilne koristi, naj ne govoričijo o strogosti pri varčevanju, ko pa v resnici ščitijo cehovske, kli-entelarne in parazitarne interese*. Kajti to, kar je bilo doslej storjenega, nikakor ne zadostuje. KPI bo zato pozvala ljudstvo k mobilizaciji in boju za uresničevanje dogovorjenih političnih smernic. K »čutu odgovornosti* poziva tudi Zaccagnini, ki se pogostoma sklicuje na Morovo izročilo in naročilo o «prožnosti» pri soočanju. Tudi tajnik KD priznava, da preživlja Italija «eno najhujših obdobij* in daje razumeti, da je torej potrebna določena solidarnost. Pri tem pa hvali pobude PSI, ker cs samostojno strategijo širi svojo volilno bazo* in torej ne teži k levičarski alternativi. In vendar «ni mogoče premostiti krize s triki ali po bližnjicah*. Zaccagnini nato brani politiko KD pred napad komunistov in priznava, da je sicer oklevala, vendar je to v naravi stranke. Ta protislovja bodo neizbežna tudi v nadalje, v okviru strategije srednjeročnega značaja. Pri tem Zaccagnini resno opozarja stranko, naj se »zaveda nevarnosti, da postane zmerna in konzervativna sila*. Mnogi se sorašujejo, zaključuje Zaccagnini, kaj »je za vogalom*, oziroma, kakšen izhod je možen «po premostitvi nujnostnega obdobja*. KD zavrača tako zgodovinski kompromis, kakor tudi levičarsko alternativo. In vendar zaenkrat ne čuti potrebe, da bi spremenila sedanjo politiko soočanja, ker «ni novih dejstev, ki bi spremenila politične pogoje ali svetovala nove rešitve*. Medtem ko še zmeraj prihajajo v Vatikan sožalne brzojavke državnih poglavarjev, verskih skupnosti in posameznikov, med drugimi sta sožalni brzojavki poslala tudi Brežnjev in Arafat, prihajajo v Rim tudi člani kardinalskega zbora, ki kolektivno vodijo Cerkev v obdobju od smrti papeža, do izvolitve naslednika. Včeraj jih je bilo v Rimu že 29, od tega 26 kardinalov, članov kurije, 3 pa brez posebnih nalog pri upravi Cerkve. Včeraj med 11. in 13. uro so se že tudi sestali na prvi splošni kongregaciji (seji), kjer so med drugim odločili, da bodo Janeza Pavla I. pokopali v sredo, 4. oktobra, ob 16. uri. Istega dne se bodo začele tudi devetdnevne žalne slovesnosti. Na seji so določili tudi začetek konklava: 14. oktobra. Kardinali so tudi odločili začasno o-dložiti zasedan je mednarodne škofovske konference latinskoameriških dežel v Puebli. Za jutri dopoldne je napovedana druga splošna kongregacija. Svetovna javnost je še vedno pod vtisom nenadne smrti papeža Lucianija (v Španiji so oklicali tridnevno žalovanje), medtem pa se v časopisnih in drugih sredstvih obveščanja že pojavljajo u-gibanja o izbiri njegovega naslednika, kar navsezadnje ni nič čudnega, saj je spomin na zadnji konklave še svež. Postopek za izvolitev Petrovega naslednika se od tedaj ni spremenil in bo konklave potekal po določilih dokumenta Romano pontifici eligendi, ki ga je dopolnil, oziroma nekoliko spremenil Pavel VI. pred tremi leti. Najbolj aktualno je seveda vprašanje, če bo novi papež iz vrst italijanskih kardinalov, ali pa bo tujec, kakor pričakuje velik del vernikov. Konklave, ki se bo začel 14. oktobra, naj bi bil tudi tokrat sorazmeroma kratek. Trajal naj bi tri do štiri dni, je izjavil genovski kardinal Siri. Sedaj šteje kardinalski zbor 127 članov, vendar je 15 starejših od 80 let in ti ne morejo sodelovati pri volitvah. Efektivnih volivcev je zato samo 112. Najbrž pa se bo to število zmanjšalo na 110, kajti dva volivca sta hudo bolna in že ob izvolitvi Lucianija nista prišla v Rim. Novi papež bi moral torej prejeti zaupanje vsaj 74 kardinalov. Medtem se je v vatikanskih krogih izvedelo, da bodo Janeza Pavla I. pokopali v podzemlju bazilike sv. Petra, najbrž poleg groba Benedikta XV., nasproti groba Janeza XXIII. Pripravili mu bodo zelo preprosto grobnico, podobno tisti Pavla VI. (vl.k.) ZA OMEJEVANJE STRATEŠKEGA OBOROŽEVANJA Znaten korak naprej na pogajanjih «Salt 2» Optimistične izjave po včerajšnjem srečanju med Carterjem in Cromikom ■iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Partizansko srečanje v Dolini Nepregledna vrsta vernikov se je včeraj počasi pomikala s Trga sv. Petra proti Apostolski palači, da se še zadnjič pokloni papežu Janezu Pavlu I. (Telefoto ANSA) u/ •-'** _ v _ v Provokacija ali kaj drugega? Peklenski stroj poškodoval «spomenik zmage» v Bocnu BOČEN — Močan peklenski stri je včeraj, zjutraj, nekaj minut p 3. uri, eksplodiral v notranjos mogočnega «spomenika zmage*, ' stoji na istoimenskem trgu v Bo nu. Po prvih podatkih eksplozi ni povzročila smrtnih žrtev ali r njencev, pač pa poročajo, da : popokale šipe v nekaterih bližnj trgovinah in stanovanjih. Spomenik, ki ga Nemci na Ju nem Tirolskem smatrajo za simb itatjanskega'nacionalizma in imp rializma (postavili so ga v času f šizma, še< zdaj pa so na rijem hranjeni — nedotaknjeni — fašis čni fascii) je bil že nekajkrat cil terorističnih atentatov, predvsem vročem obdobju pred sprejeme paketa. Orožniki in varnostna služba se lotili obširne, a od vsega s četka zelo težke, preiskovalne s cije za izsleditev storilcev. Te c je v deželi namreč še na desetti: če gostov, predvsem iz Zahod Nemčije, kar vsekakor močno o ra potek preiskave. Po eni strai bi bilo včerajšnji atentat mogc povezati z že nekaj mesecev ti jajočimi ostrimi polemikami, I so jih sprožili nemški ekstremi pred skorajšnjimi deželnimi vo' vami, po drugi strani pa ni mogc povsem izključiti, da gre za pro' kacijo iz fašističnih krogov z t menom, da se ponovno zaostr odnosi med tremi narodnostni skupnostmi, ki živijo v deželi. Včeraj je neznanec po telefo sporočil uredništvu časopisa A Adige, da so atentat izvršili pr padniki skupine NAP, vendar p iskovalci menijo, da gre le za L no sporočilo. NEW YORK - Včeraj sta ameriški predsednik '• Carter m sovjetski zunanji minister Gromiko zabeležila precejšen napredek na pogajanjih, »Salt 2» o omejevanju strateškega oboroževanja med SZ in ZDA. tako da upravičeno u-pajo, da bodo morda že ob koncu leta podpisali zaključni dokument. Kot so poudarili v ameriških uradnih krogih, naj bi na poti do sporazuma ostajala samo še tri odprla vprašanja, in sicer: omejevanje tako jakosti kot števila jedrskih poskusov in nadaljnjega razvoja novih vrst raket; ameriška zahteva, da Sovjeti omejijo proizvodnjo superbomb-nika »backfire**; sovjetska zahteva, da ZDA omejijo domet svoje rakete »cruise*. Včerajšnjega izredno dolgega srečanja so se udeležili tudi ame- riški državni tajnik Vanče in najvidnejši svetovalci predsednika Carterja, vendar je tudi Gro-mika spremljala izredno številna delegacija strokovnjakov. Med kratkim odmorom je sovjetski zu--nariji minister izjavil novinarjem, da so zabeležili določen napredek glede nekaterih vprašanj, Vanče pa je pogovore označil za konstruktivne. Carter in Gromiko sta se že srečala septembra lani in maja letos. Medtem ko so ha lanskih pogovorih dosegli precejšen napredek, so letošnje srečanje označevale hude polemike, saj je Carter obtožil Sovjetsko zvezo, da se s kubansko pomočjo vmešava v Afriki, (db) Arabski kapital v «Mon(<‘dison» MILAN — Ob robu zasedanja upravnega sveta kemijskega koncerna «Montedison» se je izvedelo, da je eno desetino delniške glavnice podjetja odkupila neka arabska banka, ki notorično zastopa interese Saudove Arabije. Novi delničarji bodo odslej zastopani v vseh upravnih organih družbe. Ugrabljeno letalo na Finskem HELSINKI — V trenutku ko to pišemo še ni znan razplet ugrabitve potniškega letala na Finskem. Oboroženi gusar (menda gre za 52-letnega finskega gradbenika) je od družbe Finair zahteval 675.000 finskih mark (približno 142 milijonov lir), ki naj bi mu jih izročili na letališču v Oulu. Gusar naj bi tudi izjavil, da namerava zapustiti Finsko, kjer da ga politično preganjajo. Letalo je letelo na progi med Oulujem in Helsinki. Na letališču v Oulu je gusar izpustil 35 potnikov, pridržal pa 14 talcev. Na kraju, kjer je bil pred sto leti tabor, je bilo včeraj v Dolini partizansko srečanje, med katerim so odkrili ploščo prvoborcu Ivanu Sancinu - Jovu. PotočIIo berite na Z. strani DEVENTER (Holandska) — Včeraj popoldne se je v mestecu De-venter zrušila neka dvonadstropna stavba, v kateri je bila tudi plesna dvorana. Do sedaj so ugotovili le eno smrtno žrtev in petnajst ranjenih, vendar so prav ti ranjenci povedali, da je bilo v trenutku nesreče v dvorani veliko mladine, vsaj sto oseb. Pertini ob obletnici pokola v Marzabotti RIM — Predsednik republil Pertini je poslal županu Marž botta naslednjo brzojavko: «4 vse Italijane in za tiste, ki so borili v odporništvu in za osv boditev, pomeni Marzabotto sil bol nečloveškega nacifašističnei barbarstva in nesebičnih žri’ našega naroda. Na te neuničlji vrednote se venomer sklicujen v najhujših trenutkih naše zp dovine, da bi v njih našli no\ spodbud za nadaljnje delo. K memoracija obletnice tragične pokola ni zato le priložnost proslava, ampak pomeni obve: da bi se skupaj z mladimi ger racijami spomnili prehojene pi v boju za svobodo*. P n morTlnTi^vmk TRŽAŠKI DNEVNIK 1. oktobra 1978 STALIŠČA KD Politika načrtovanja ne pa demagogije Nesprejemljivo je, da se skuša prebivalstvu dopovedovati, da so za reševanje številnih zapletenih problemov dovolj poštenost, dobra volja in fantazija. Tako v bistvu o-cenjuje pokrajinsko vodstvo KD izjave tržaškega župana Cecovinija najprej na tiskovni konferenci in nato na ponedeljkovi seji občinske skupščine. Nesprejemljiva je po mnenju krščanskih demokratov tudi trditev, da Lista za Trst ukrepa v višjem interesu Trsta, kadar predlaga sestavo nujnostnega odbora. ki naj obsega vse demokratične sile, medtem ko očita drugim strankam, da delajo le nizkotno igro o-blasti, ko preverjajo možnosti medsebojnega sodelovanja. Nedopustna so nadalje za KD dejstva, da je Cecovini sklical sejo občinske skupščine brez predhodnega posvetovanja z načelniki svetovalskih skupin, da je izrekel hude kritike o delovanju konzorcija za prevoze, ki ima lastne upravne organe, ločene od občinske uprave in da Sc je bahal s predložitvijo 350 sklepov, ne da bi pri tem pojasnil, koliko od teh sklepov je sprejela že prejšnja uprava. V bistvu želi Cecovinijeva uprava prikazati kot komaj odkrite ter lah ko rešljive številne probleme, ki zahtevajo in so že zahtevali leta in leta težkega vsakodnevnega dela, pri katerem niso rezultati vedno že na prvi pogled vidni. Reševanje teh problemov, pravi KD. zahteva skratka strogo politiko načrtovanja ne pa politiko utvar in demagogije. Celjski dijaki gostje SKGZ Kot gost mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze je včeraj obiskala naše mesto večja skupina dijakov in vzgojiteljev gimnazije iz Celja. V jutranjih urah so si gostje iz Slovenije ogledali Kulturni dom, kjer jih je, v odsotnosti ravnatelja SSG, sprejel gledališki igralec Adrijan Ru-stja, ki jim je orisal zgodovino gledališke dejavnosti v zamejstvu in mesto, ki ga zavzema ta ustanova v današnji manjšinski stvarnosti. Nato sta dijake iz Celja sprejela v prostorih zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice, tajnik mladinskega odbora Milan Pahor in tajnik SKGZ Duško U-iovič, ki sta jim orisala položaj Slovencev v Italiji, predvsem po '.adnjih upravnih volitvah v Trstu n pa specifično nalogo mladine v tamejskem življenju. Posebno pozor-lost pa so gostje posvetili položaju lašega šolstva in izrazili željo, da )i vzpostavili stike s kako slovensko višjo srednjo šolo. Po kosilu v dijaškem domu so si dijaki iz Ce-ja v spremstvu gostiteljev ogle-iali še Rižarno, in pa počistili, pomin bazoviških žrtev pred ne-lavno oskrunjenim spomenikom. (st) I V torek, 10. oktobra, bodo ob 18.30 redstavili občinstvu v muzeju Sarmo knjigo «Srbi v Trstu — zgodo-ina, umetnost in vera», ki sta jo apisala Giorgio Milossevich in Masa Bianco Fiorin, ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV IN KOORDINACIJSKI ODBOR VAŠKIH ORGANIZACIJ V BAZOVICI POZIVATA VSE ANTIFAŠISTE, SLOVENCE IN ITALIJANE IZ DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE IN ŠE POSEBEJ MLADINO, DA SODELUJEJO IVA ČASTNI STRAŽI OB SPOMENIKU BAZOVIŠKIM JUNAKOM Sinoči do polnoči so stražili člani PD »Lipa* iz Bazovice. Do 6. ure danes so na vrsti taborniki Rodu »Modrega vala«, od 6. do 12. ure pa bodo pred spomenikom stražili člani ŠD »Zarja« iz Bazovice. Častna straža bo trajala po šest ur; 0 — 6 — 12 — 18 — 24. Posamezniki in organizacije, ki žele na tak način počastiti spomin štirih bazoviških junakov in manifestirati za svobodo, demokracijo in sožitje, naj javijo koordinacijskemu odboru v Bazoviškem domu in to ali osebno ali na telefon 226-446 (040). V Bazoviškem domu bo ves čas častne straže nepretrgana dežurna služba, • * » Odbor za proslavo bazoviških žrtev, lastnik spomenika v Bazovici, je obenem sklenil naslednje: 1. Oskrunjeni spomenik ostane trenutno tak, kakršen je. 2. Razpisuje ljudski natečaj z idejami ali načrti o ureditvi spominskega obeležja in njegovega okolja. 3. Natečaja se lahko udeležijo posamezniki, skupine ali organizacije. 4. Ideje ali načrti, naslovljeni na Odbor za proslavo bazoviških žrtev, sprejemajo na sedežu odbora v Ul. sv. Frančiška 20 do 31. decembra 1978. 5. Posebna žirija bo najboljši prispevek častno nagradila. Mladinci SKGZ in ZSMS pri spomeniku v Bazovici V četrtek se je mudila na obisku v Trstu delegacija republiške konference ZSMS. Delegacijo, ki sta jo sestavljala predsednik komisije za mednarodne odnose Marko Morel in Tatjana Suhadolc, so sprejeli predstavniki MO SKGZ iz Trsta in Gorice. Po sestanku sta obe delegaciji obiskali spomenik štirim slovenskim junakom v Bazovici, ki ga je fašistična škvadra zopet oskrunila prav v noči med sredo in četrtkom. • Razstava o zakladih tržaških verskih skupnosti v Gradu sv. Justa bo odprta do 15. oktobra. Od 1. oktobra bo razstava odprta od 9. do 14. ure. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU PROSLAV STOLETNICE TABORA V DOLINI Na partizanskem srečanju odločna obsodba napadov na simbole naše osvobodilne borbe Rado Pišot • Sokol o boju dolinskega heroja Ivana Sancina ■ Jova Jutri na deželi razprava o programu Kot je bilo že določeno, se bo jutri dopoldne sestal deželni svet. Dnevni red predvideva razpravo o programu deželne vlade, ki jo je predsednik Comelli izdelal s sodelovanjem petih strank ustavnega loka, ki tvorijo novo programsko večino. Razprava bo gotovo zelo živahna, saj se je doslej prijavilo že 30 svetovalcev. Nadaljevala se bo tudi v torek dopoldne in popoldne in v sredo zjutraj. NA TISKOVNI KONFERENCI V ČASNIKARSKEM KROŽKU Predstavitev letošnje sezone opernega gledališča Verdi Repertoar se je tudi letos skrčil za eno delo, povečali pa so število predstav Včeraj popoldne je bila na Trgu padlih za svobodo v Dolini manifestacija ob zaključku ureditvenih del okrog obeh spomenikov sredi vasi. Ob 16. uri se je zbrala na trgu več-stoglava množica, kateri je domačin Drago Slavec namenil uvodni pozdrav. Nato so razne organizacije položile vence k spomeniku, prvi pa je odgovoril na pozdrav predstavnik VZPI - ANPI Arturo Calabria. Med obiskovalci so bili tudi gostje iz Slovenije. Za zvezo borcev iz Kopra je spregovoril Rado Pišot - Sokol, ki je izčrpno orisal življenje in boj dolinskega • heroja Ivana Sancina - Jova. Osrednji govor Dušana Lovrihe pa je bil posvečen pomenu proslave, ki je zakoreninjena še v prejšnjem stoletju, ko je bil v Dolini tabor za vse južne Slovane. Vsi govorniki so tudi odločno obsodili ponovna zločinstva fašističnih razgrajačev nad simboli našega osvobodilnega boja.. .Otioci,vo5np>flie gole Prežihov Voranc so pod vodstvom Nerine Švab zapeli Puntarsko, taborniki rodu Modrega vala pa ap z občutenim zanosom recitirali Ka-' juhovo «Materi padlega partizana*. Po nastopu zbora Valentin Vodnik s pesmijo Štirinajste divizije in venčkom partizanskih pesmi, so Ksenija Slavec, Franka Žerjal, Franko Korošec in Mojca Švab recitirali «Zaključni koral* Miroslava Košute. Godba na pihala Breg je še zaigra- la venček partizanskih in skupno z zborom predstavila «Hej brigade*, «Bratje, le k soncu, svobodi* in «Vstajenje Primorske*. Program je povezovala Mojca Švab. Po uradnem delu so gostje in nastopajoči posedli za mize, ki so bile razmeščene na trgu in si postregli s partizanskim golažem. Ob okusni jedi, ki so jo pripravile dolinske žene in ob dobri kapljici se je številna družba zadržala še kakšno urico v živahnih razgovorih in prijetnem razpoloženju. Cenjen je bil tudi o-bisk novinarjev ljubljanske in koprske televizije, ki so bili danes gostje tržaških kolegov našega dnevnika. (ris) Uspešno sodelovanje med Miljami in Koprom . V- prejšnjih dneh sta se sestali predstavništvi občinske skupnosti iz Kopra in miljske občine, ki sta. jih vodila pred Bednik,.-občinske skupnosti Koper Mario Abram in miljski župan Willer Bordon. Na sestanku sta delegaciji proučili skupne gospodarske in urbanistične probleme, posebno kar se tiče obmejnega pasu, poleg tega določili smernice za ekološko zaščito Jadranskega morja. V ta namen je občinska skupnost Koper proučila ustrez- ne probleme z biološko fakulteto ljubljanske univerze, miljska občina pa z znanstveno fakulteto tržaške univerze. Na sestanku sta predstavništvi sprejeli skupno odločitev, da ustanovita trajni komisiji, ki se bosta zavzeli za ekološko zaščito obmejnega območja in za probleme v zvezi s turizmom, kulturo in športom. Nova telefonska številka PRIMORSKEGA DNEVNIKA 79 46 72 Včeraj zapriseglo 233 agentov javne varnosti V vojašnici Duca d’Aosta je včeraj zapriseglo 233 učencev - agentov javne varnosti pred polkovnikom Brunom Cervijem. Na slovesnosti je bil poleg krajevnih in deželnih oblasti prisoten tudi vladni komisar dr. Mario Marrosu. Podelili so tudi priznanja tistim učencem šole, ki so . s$ najbolj izkazali. . ; ■ Na slovesnosti so prebrali poslanico načelnika policije Giuseppa Par-lata"krie poudaril, da mora poli1. fappuccillija. Ob mtetnici robiva •• Y * L • •- f ■ 1 ~ Vri Ra7v» cija delovati v interesu prebivalstva in se boriti za utrditev demokratičnih institucij. Med včerajšnjo tiskovno konferenco v časnikarskem krožka so vodilni predstavniki tržaškega gledališča Verdi predstavili letošnjo operno sezono, ki bo obsegala devet del, eno manj kot v sezoni 1877/78. To je že tretje leto zapovrstjo., da se zaradi varčevanja krči število del. Obenem, kot je poudaril ravnatelj gledališča Verdi prof. Giampaolo de Ferra, so povečali število predstav, letošnja novost pa bo repriza ob nedeljah popoldne, kar bo omogočilo udeležbo tudi iz drugih krajev naše dežele. Prof. de Ferra se je vato pobliže ustavil ob finančnih problemih tržaškega ir. drugih italijanskih opernih gledališč. Položaj je še vedno kritičen, koordinacija med gledališči le s težavo napreduje, še vedno je preveliko razmerje med stalnimi stroški (80 odst.) in stroški za pevce (20 odst.). Varčevanje pri številu del je nedopustno, treba je določiti točno maksimalno število zaposlenih v gledališču in doseči ustrezno podporo države. Glede svoje kulturne funkcije gledališče Verdi v celoti izpolnjuje svojo nalogo, potrebna pa je pomoč vseh krajevnih ustanov, da glasba prodre izza gledaliških kulis med preprosto ljudstvo in v šole. De Ferra je ob tem pohvalil pobudo tržaške pokrajine, ki je pritegnila k sodelovanju pri širšem konceptu glasbene vzgoje tudi šolnike. , Letošnja operna sezona bo kot rečeno obsegala devet večerov, repertoar pa je predstavil umetniški direktor Raffaele de Banfield. Kot prvo delo bodo 27. oktobra uprizorili opero «Fideho» Ludwiga van Beethovna, ki je bila v načrtu že lani ob 150. obletnici smrti. Nastopili bodo priznani pevci. med. njimi ena izmed najboljših pevk Waone-rjevih del Roberta Knie. V drugi premieri bo na sporedu Puccinijeva «Tosca». sledila bo predstava treh enodejank in sicer cAllamista-keo» Tržačana Giulia Viozzija, Ma-scagnijeva «Cavalleria rusticana» in «La Giara» Alfreda Caselle Za ljubitelje baleta bo nastopil balet milanske Scale. ki bo uprizoril udeležbo najznamenitejšega para, Carle Fracci in Paola Borto-luzzija, balet «Giselle» na glasbo Adolpha Adama. Milanski balet bo še predstavil delo Sergeja Prokofjeva »Pepelfca* Sledila bo Verdijeva opera cAidat>. Novost predstavlja uprizoritev opere Antonia Smareglie *Abisso». v Verdijevem delu «Ernani» bomo’ dhhkb 'poslušali najznamenitejšega baritona Piera madžarskega skladdtelfd Bele Bar-' toka bosta na sporedu «Barbablu-jev grad*> in mandarin*. Kot zadnje delo bodo uprizorili na zahodu manj znano delo Petra Iliča Čajkovskega «Mazepo», ki pa je v Sovjetski zvezi med najbolj znanimi in priljubljenimi takoj za Ognjenim ptičem, in Pikovo damo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiitAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiutfiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin OB ZADOVOLJSTVU «VELIKEGA OČETA IN MATERE» Z BALO Kraški par danes v zakonski jarem Vzdušje na Colu in v Repnu je bilo sinoči nudvse praznično in veselo ■ Prevoz nevestine bale in nato glasba in ples Sinoči je bilo vzdušje na Colu in Repnu praznično in veselo, ko je upina vaških fantov z vozom pre-ljala nevestino balo iz nevestine-i na ženinov dom. Najprej so na vestinem domu «pri Vlkvih* na Ju naložili na voz zakonsko po ;ljo, skrinjo s posteljnino; omaro >eIko, polovnik, kolovrat, šprinco grablje. »Veliki oče* Miha Guštin »velika mati* Marija Škabar sta del mladi fant s svatovsko ko-rbno pazila, da bi vse poteklo v jlepšem redu, nakar je prišla tu-nevesta in voz, na katerem je šjo, je krenil naprej. )b vriskanju in petju je vol Sive :kel voz do Kraške hiše v Repnu, :r je kar mrgolelo ljudi. Tu sta jliki oče* Franc Švara in »velika iti* Paulina Škabar pregledala lo in hotela vzeti kokoš; fant na !U pa ni hotel spustiti živali, do-r nista »veliki oče in mati* ponu-a kokoši in spremljevalcem voza merne hrane in sicer vina, fanc-v, štravb in domačega kruha. Ko se balarji nasitili in napili, so a spravili doto v hišo in se ve-o razšli. labave pa ni bilo s tem sinoči lec, saj so nato na trgu v Repnu itopili člani folklorne skupine u ledi*, po končanem sporedu pa do pozne ure igral narodnozabav-ansambel Lojze Furlan, lanes bo kraška ohcet dosegla j višek. Najprej bo ob 9.30 kre-poročni sprevod narodnih noš s a k cerkvi na Repentabor, kjer ob 10. uri slavnostna poroka pred kvijo. Ob 11. uri bo tradicional-zakuska za narodne noše v re-traciji »Furlan* na Repentabru, ar bo sprevod narodnih noš kre-z Repentabra v Kraško hišo v ten. opoldne bo ob 16.30 letošnji kraš-•ar otvorll ples na trgu v Repnu, ki bo trajal do 22.30. Za ples bo igral narodnozabavni ansambel »Lojze Slak* s svojimi pevci. Včeraj sta se v občinski pala-v Trstu poročila GIULIANA SKOCAJ in FAUSTO MONFALCON Svojemu načelniku in njeni tovarišici izraža najboljše Ije tržaška občinska sveto-Iska skupina KPl. zacije Plastic Modelars’ Society D’Agostino. Sledil je skupen ogled razstave, ki obsega okrog 2000 modelov raznih ladij, letal, vojaških vozil in orožja. Razstavo «Expomodel 78», ki bo odprta do prihodnje nedelje, si lahko ogledamo vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Navadna vstopnica stane 1000, vstopnica popustom pa 700 lir. • Vodstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze sporoča, da bosta od jutri naprej progi št. 33 in 48 podaljšani za približno 500 m v Ul. Alpi Giulie. Zaradi tega bo na podaljšku proge še eno avtobusno postajališče. POSL CUFFAR0 0 VLADNIH ODLOKIH ZA IZVAJANJE OSIMA Na razstavišču pri Montebclu 2000 miniaturnih izdelkov na razstavi «EXP0M0DEI 78» Na razstavišču pri Montebelu so včeraj dopoldne odprli 2. vsedržavni salon modelarstva «Expomodel 78». Goste in povabljence so pričakali predsednik in ravnatelj velesejma dr. Torsella in dr. Linassi ter ravnatelj tržaškega odseka organi- VCERAJ V DOLINI Srečanje s koprskimi in ljubljanskimi kolegi Zaključen simpozij o preprečevanju očesnih bolezni Z vrsto zanimivih poročil in razpravo se je včeraj zaključil v Gr-ljanu dvodnevni mednarodni simpozij o preprečevanju očesnih bolezni, ki so se ga udeležili priznani strokovnjaki iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Med glavnimi poročevalci so nastopili D’Ermo iz Padove, Bonomi iz Verone, Brancato iz Trsta, Hanselmayer iz Gradca in Lak-tič iz Zagreba, ki je obravnaval tehniko za preprečevanje odmika mrežnice. Znanstvena sporočila so prispevali še številni strokovnjaki iz treh držav, med katerimi tudi dr. Bacelj iz Dubrovnika in dr. Sklepič iz Čakovca. Po živahni razpravi se je dvodnevno zasedanje zaključilo s posegom prof. Maioneja, predsednika italijanskega oftalmološkega združenja, ki je poudaril uspeh in koristnost simpozija za izboljšanje zdravstva na svetu Jugoslovanski avti tarča prenapetežev Skoraj ne mine dan, da ne bi fašistični prenapeteži pokazali svoje sovraštvo do Slovencev in Jugoslovanov na splošno. Sinoči so se preko sežanskega mejnega prehoda pri Fernetičih vračale kolone jugoslovanskih turistov, med njimi pa so bila tudi vozila, ki so jih «običajni neznanci* pomazali s sramotilnimi gesli proti Slovencem, s kljukastimi križi in esesovskimi znaki. Vozniki so skušali zbrisati sramotilna gesla in znamenja, a niso bili kos sintetični barvi, ki jo bo lahko zbrisal le avtoličar. Umaknitev odloka o manjšini uspeh Slovencev in demokratov Sredstva za infrastrukture mešane proste cone dodeljena deželi - Potreben preustroj tržaške luke V zvezi s sklepi, ki jih je sprejela vlada v preteklih dneh glede pooblaščenih odlokov za izvajanje •osimskih sporazumov, je podal posl. Antonino Cuffaro, podpredsednik parlamentarne komisije za Osimo, daljšo izjavo, ki jo povzemamo. Izrazil je predvsem zadovoljstvo, ker je vlada umaknila dekret o zaščiti manjšine, kar predstavlja pomemben uspeh pobude slovenske narodnostne skupnosti in deželnih demokratičnih strank. Ta odločitev obenem obvezuje vlado, kar bo treba stalno preverjati, da ukrepa brez zastojev za izdelavo zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Glede vladnih odlokov o industrijski mešani prosti coni in o tržaški luki .je izrazil Cuffaro mnenje, da je sicer še treba proučiti dokončno besedilo ukrepov, toda zdi se, da je vlada sprejela bistvena načela, ki jih je imela parlamentarna komisija možnost preveriti s krajevnimi predstavništvi ob nedavnem obisku v Trstu. Velikega pomena je sprejetje načela, da se finančna sredstva za mešani coni potrebne infrastrukture dodelijo deželi, ki jih bo uporabila po skrbni proučitvi načrtov in predvidenih tehničnih izvedb, ki jo bo opravila v sodelovanju s krajevnimi ustanovami. U-krepi za tržaško pristanišče gredo v pravilno smer ozdravljenja proračuna in krepitve investicij, ne rešujejo pa vseh problemov. Opraviti je treba preustroj luške ustanove na podlagi konference o produktivnosti, ki jo je treba prirediti čimprej. Če ne bodo luške strukture krepke in njeni organizmi u-činl^oviti, ne bo mogoče stopiti na pot, zaključuje posl. Cuffaro, ki so jo odprli osimski sporazumi, na pot sodelovanja med pristanišči severnega Jadrana. Venec gostov na spomenik v Bazovici Za kolektiv našega dnevnika ter vsega podjetja je bil včeraj poseben dan. Na obisk so prišli kolegi radiotelevizije Ljubljane in Kopra, s katerimi smo se že nekajkrat pomerili v raznih športnih srečanjih ter s tem ustvarili priložnost za globlje medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Včerajšnje srečanje je bilo še en pomemben korak na tej poti. Mimo tekmovanj in družabnega srečanja je bil obisk ljubljanskih in koprskih kolegov priložnost, da se pobliže seznanijo z današnjo problematiko v zamejstvu. Zato je bil njihov prvi postanek po prestopu meje na bazovski gmajni pred o-skrunjenim spomenikom štirim junakom, kjer so položili venec. V i-menu krajevnih organizacij je goste pozdravil Josip Žagar, ki je o-benem prikazal vzdušje napetosti, ki se v teh krajih spet stopnjuje po nedavnih ponovnih napadih na spomenike po slovenskih vaseh. O položaju, ki se je ustvaril v teh krajih ter o koristnosti dobrososedskih Potovalni urad AUR0RA obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za potovanje na Poljsko od 15, do 20. oktobra in v Moskvo in Leningrad od 2. do 9. novembra 1978. odnosov in miru ob meji je spregovoril Nace Grom. Gostje iz Ljubljane -in Kopra so se nato odpeljali v Dolino, kjer so bila športna srečanja. Tu so najprej postali pred občinskim spomenikom padlim, kjer so tudi položili venec in kjer sta jima v pozdrav spregovorila glavni urednik našega dnevnika Jože Koren in dolinski župan Edvin Švab. Prisrčna izmenjava pozdravov in daril z željami po še nadaljnjem utrjevanju medsebojnih stikov je bila tudi ob popoldanskem nagrajevanju zmagovalcev športnih srečanj. V imenu Založništva tržaškega tiska je ob tej priložnosti pozdravil Egon Kraus. Za goste pa je pozdravil predsednik delavskega sveta RTV Velkavrh. Urnik trgovin od jutri dalje S povratkom k sončni uri se bodo nekoliko spremenili poslovni umiki tudi za tržaške trgovine z raznimi vrstami blaga. V tej zvezi nam je združenje trgovcev iz tržaške pokrajine poslalo pregled novih umikov, iz katerega povzamemo, da bodo od jutri, 2. oktobra, posamezne vrste trgovin,. ,poslovgle po naslednjem umiku: Trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne: od 8. do I3-. ure .in od 16.30 do 19. ure. Pekarne in mlekarne: od 7.40 do 13. ure in 17. do 19. ure. Mesnice in trgovine s sadjem in povrtnino: med tednom ostane urnik neizpremenjen, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa bodo poslovale po novem urniku od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure. Ribarnice: umik ostane nespremenjen, se pravi od 8. do 14. ure. Slaščičarne in prodajalne pripravljenih jedi: umik ostane neizpremenjen, to je od 8. do 20. ure. Trgovine z raznim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Trgovine s tehničnim blagom: urnik ostane neizpremenjen, se pravi od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Papirnice in knjigarne: navaden urnik od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, po želji posameznih upravljavcev pa od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Silvio Princivalli nas je zapustil Že dolgo je, odkar je Silvio Princivalli zapustil naš delovni kolektiv in odšel v zaslužen pokoj. Dobrih deset let je že minilo, a je kljub temu čutiti praznino, ki jo je težko zapolniti. V svoji dolgi tiskarski karieri si je znal Princivalli s svojim strokovnim znanjem, -,.x.rljivostjo in delovno spretnostjo ustvariti takšen ugled in spoštovanje, da ga nekdanji kolegi niso pozabili. Pa tudi Princivalli ni pozabil na težke in hrupne stroje rotacije, med katerimi je preživel toliko trenutkov. Vsa ta leta je namreč občasno rad spet poprijel za delo, če je bilo treba. Pa tudi zaradi svojega značaja se je priljubil. Rad je pomagal vsakomur, ki je bil potreben pomoči. Nobenemu ni odrekel usluge in bil je poln življenja in pobud. Prav zaradi tega nas je vest o njegovi smrti toliko bolj prizadela. Maja letos je bil dopolnil 71 let, a bil je navidez še kar pri moči. še pred meseci smo ga videli, kako je s svojo značilno veščino u-pravljal stroje. Nenadoma pa ga je zla usoda iztrgala iz naše srede. Dragi Princivalli, ne bomo te pozabili. Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje. Ob 1. obletnici mame in none smrti naše drage ALOJZIJE GERD0L roj. GLAVINA se je spominjajo: mož Marjo, sinova z družinama, sestre in vsi sorodniki. Trst, 1. oktobra 1978 Ob težki izgubi dolgoletnega in zvestega tovariša ter bivšega sekcijske-ga tajnika Silvana Pettirossa izreka sekcija KPI Vosiok tov. Santinj in vsem sorodnikom najgloblje sožalje. Ravnateljica, profesorji in osebje liceja F. Prešeren izrekajo Marjuči štrekclj . Volčič iskreno sožalje ob izgubi očeta. Dne 28. septembra nas je za vedno zapustil naš dragi MAKS TERČON (čevljar) Pogreb bo jutri, 2. oktobra, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: brata, sestri in drugo sorodstvo Trst, 1. oktobra 1978 Občinsko pogrebno podjetje Sporočamo žalostno vest, da je dne 29. septembra umrl naš dragi JOŽE ŠTREKELJ Pogreb bo jutri, 2. t. m. ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči žena Ema, hči Marjuča, zet Aljoša, vnuka Jan in Robert ter vsi sorodniki Trst, Buenos Aires, T. oktobra 1978 Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil SILVIO PRINCIVALLI Pogreb bo jutri, 2. oktobra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Libera, hči Silvia z možem Albertom Zubanom in ljubljenim vnukom Stefanom ter vsi sorodniki Trst, 1, oktobra 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega nepozabnega SILVANA PETTIROSSA lUttS; MčOVvJ Ji . , vsem, ki so na katerikoli način, pocastjfi' njegov spomin in ki so socu^vovAli^V^atrii se.idPfo ! zabvartj&jema Posebna zahvala dr. Karlu Martelancu, dragi bolničarki Gio-vanni, prijatelju Veregeriju, družini Luisa, kolegom železničarjem z Opčin, sindikatu železničarjev, odboru zadruge Opčine ter kolegicam. Žena in svojci Trst, 1. oktobra 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi našega dragega ALBINA KALCA (ZORA) se iz srca zahvaljujemo g. župniku Živcu, mladini, prijateljem, vaščanom iz Gropade, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili k. zadnji poti. Mama, oče in sestrična z družino Gropada, 1. oktobra 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob smrti naše drage JOŽE VERČ se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovale«« cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala profesoricam, učencem III. razreda srednje šole »Igo Gruden*, učiteljici in učencem šole v Devinu ter vsem drugim učiteljicam. SVOJCI Vižovlje, 1. oktobra 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob L obletnici smrti RIHARDA MARCA se ga spominjajo: žena Marija, ht4 Darka c družino in drugo sorodstvo. Trst, L oktobra 1978 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V [RSfll RAZPISUJE ABONMA za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C tprva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, do četrtka, 5. oktobra, od 11. do 14. ure. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONA 1978/79 MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-letnici avtorjevega rojstva PREVOD FRAN ALBREHT SCENA ing. arh. NIKO MATUL KOSTUMI RUŽIČA NENADOVIČ - SOKOLIČ GLASBA ALEKSANDER VODOPIVEC LEKTOR ANA MLAKAR REŽIJA VLADO ŠTEFANČIČ V petek, 6. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski V soboto, 7. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri V nedeljo, 8. oktobra 1978, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri V sredo, 11. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo V četrtek, 12. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Sezona 1978 - 79 ERIKA VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra Prevod Lelja Rcharjeva »Scena Demetrij Cej -•Kostumi Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Koreografija Janez Mejač REŽIJA MARIO URŠIČ V GLEDALIŠČU »FRANCE PREŠEREN* V BOLJUNCU V torek, 3. oktobra 1978, ob 11. uri PREMIERA; v sredo, 4. oktobra 1978, ob 11. uri PONOVITEV. Prva vaja otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta bo jutri, 2. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Kdor želi peti v mladinskem pevskem zboru Glasbene matice, se lahko javi jutri, 2. oktobra, ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Otroški pevski zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine pod vod- itvpm Rosande ...Kralj . prične z -ajdini v sredo, '4. oktobra 1978, “Vajdtni ob 15. uri. z fi SEJA TRŽAŠKIH ČLANOV ODBORA ZA GOSPODARSTVO PRI SKGZ Obširna razprava o gospodarskem sodelovanju med Italijo in SFRJ V kratkem novi statut ustanove za industrijsko cono EZIT Ugodna ocena obiska pri Gospodarski zbornici Jugoslavije Koncerti Danes ob 16. uri bo na sedežu Avtonomne letoviščarske in turistične u-stanove v Sesljanu nastopil tambu-raški ansambel «G. Verdi* iz Tržiča. Izvajali bodo Vivaldijeva, Beethovnova, Schubertova, Bachova, Sartorije-va, Gounodova in von Naeglova dela. Jutri ob 20.30 bo v okviru »Glasbenega septembra 1978* v cerkvi sv. Silvestra nastopil organist Ser-gio Paolini, znani glasbenik iz Urbi-na, ki se že dolga leta uveljavlja med najbolj priznane italijanske organiste mlade generacije. V torek, 0b 21. uri bo v gledališču Verdi prvi simfonični koncert jesenske sezone pod vodstvom Gianfranča Mašine in z udeležbo mezzosopranistke Eleonore Jankovič. Orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Andrea Giorgija. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni. Kino Ariston 17.00 »Antonio Gramsci, i giomi del carcere*. Režija Lino Del Fra. Riccardo Cucciolla, Paolo Bo-nacelli, Nimsy Farmer, Lea Mas-sari. Rltz 16.30 »Zio Adolfo in arte Ftt-hrer*. A. Celentano. Eden 16.00 »Lalbero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi. Fenice 16.30 »Formula I febbre del-la velocita*. Sydne Rome, Niki Lau-da, Mario Andretti, James Hunt, Ronnie Peterson in drugi. Mignon 10.00 »Heidi*. Nazlonalc 15.00 »Mazinga contro gli UFO Robot*. Risanke. Grattacielo 16.00—22.10 »Andremo tut-ti in paradiso*. Barvni film. Exce|sior 16.00 »n magnate greco*. A. Quinn, j. Bisset Crlatallo 16.00 »Cosi come sei*. M. Mastroianni, N. Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodram matico 15.30 «Excitation star*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 15.00 «Easy Rider*. P. Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 »Ridendo e scherzando. Pet zabavnih prizorov*. G. Bramie-ri. Prepovedan mladini pod 14. le-t°m. Capltol 16.00 «Goodbye amore mio*. Barvni film. 'iltorio Veneto 15.15 »Conceito con delitto*. P. Falk. *deale 15.00 «11 prefetto di ferro*; G. Gemma. C. Cardinale. Vl,ha 15.00 »La grande avventura*. Robert F. Logan. Gledališča TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda «stalni» do 5. oktobra). GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so v prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79 (potrditev lanskih abonmajev do 9. oktobra). Blagajna posluje od 9.30 do 13. in od 16. do 19. ure. Razstave V galeriji Rena vecia, Ul. Donota 20, razstavlja svoja dela znani tržaški likovni mojster Deziderij Švara. Razstava bo odprta do 12. oktobra. Tržaški slovenski slikar Stano Žerjal je pripravil novo razstavo, ki jo bo odprl danes, 1. oktobra, ob 10. uri v galeriji »Tavolozza d'oro» na Pue-cherjevem trgu. Razstava bo trajala do 10. oktobra. Koordinacijski odbor za poimenovanje osnovne šole v Trebčah po Pinku Tomažiču, se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali za čim boljši u-speh prireditve. Posebna zahvala gostom za udeležbo, RAI - Radiu Trst A, Primorskemu dnevniku, Agenciji Alpe Adria in Radiu Koper za sodelovanje. Tržaški člani odbora za gospodarstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze so v sredo razpravljali o problematiki predvidene proste industrijske cone na meji med Italijo in Jugoslavijo in v tem okviru o nekaterih za slovensko narodnostno skupnost posebej važnih aspektih. Osimski sporazumi, ki so prinesli dokončno ureditev meje med državama, so postavili temelje za kvalitetnejši razvoj vsestranskega sodelovanja med sosedama; predvidena cona je ena izmed konkretnih pobud, ki naj bi omogočile gospodarski preporod obmejnih po dročij ter trdne dolgoročne sosedske odnose. In prav proti coni, kot pokazatelju dobre volje in odprtega ozračja, so se zagnale sile reakcije, ki so od nekdaj protislovensko naperjene. Slovenci se zavedamo, kako je pomembno, da vlada v tem predelu Evrope mir in plodno sožitje in vidimo v coni možnost, da utrdi tako ozračje ter da okrepi gospodarstvo Trsta in obenem naše na rodnostno telo. Največjo nevarnost prav gotovo predstavlja problem zemlje, kajti področje, kjer naj bi zrasla industrijska cona, je povečini v lasti Slovencev ali pa vaških skupnosti, ko gre za jusarska zemljišča. Teritorij pa je nedvomno življenjskega pomena za vsako manjšinsko skupnost. Slovence so številne tako rekoč nekontrolira ne razlastitve prizadele že tolikokrat in zato je danes potrebno, da se najdejo nove oblike urejanja tega vprašanja, morda preko koncesije, najemnine ali kakega drugega tudi izvirnega zakonskega inštituta. Da je to mogoče, danes ni več dvomov. To je ugotovil tudi gospodarski odbor, ki je v tem smislu analiziral poglobljeno študijo o možnostih alternativnih rešitev, ki ne bi prinesle razlastitve slovenske zemlje. Prvi korak v tem smislu naj bi bil novi statut Ustanove za industrijsko ceno v Trstu (Ezit), ki bi moral predvideti rešitve, ki so alternativne razlastitvi. To je odbor za gospodarstvo poudaril že večkrat, pa tudi Kmečka zveza se je zavzela za take rešitve. Omenimo naj le, da je svoje zahteve predložilo predsedniku omenjene ustanove in da je poslala dokument, ki je obsegal podrobne zahteve za spremembno---statuta Ezit, vsem predstavnikom oblasti. Novi statut industrijske' "tlstžinove naj’ bi bil odobren čk> ^3:J oktobra, vendar jaV* nost na žalost še ni seznanjena potekom postopka in predvsem z vsebino predloga. Zaradi tega je skrb, kako se bo rešilo to vprašanje. upravičena. Člani odbora so tudi podčrtali važnost, da se čimprej reši problem jusarskih zemljišč, ki jih je na ozemlju predvidene cone pre- cej. Glede tega se bo odbor posvetoval z zainteresiranimi vaškimi skupnostmi ter nato izdelal svoje sta*šče in predloge. V sklepnem delu seje so se člani odbora seznanili s potekom u-spešnega delovnega obiska delegacije Slovenskega deželnega gospo- Razna obvestila Zveza žensk Italije iz Križa obvešča, da bo v torek, 3. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu razgovor o ženskih vprašanjih, posebno pa o bodoči uresničitvi družinskih posvetovalnic. SPD Tabor - Opčine sporoča, da se bodo začele vaje otroške folklore. Vpisovanje do 8. oktobra pri odbornici Luciji Hrovatin vsak dan, tel. 211161 od 12, do 16. ure. Vabljeni so otroci in mladina do 14. leta starosti. Društvo slovenskih izobražencev začenja letošnjo sezono z razgovorom o Dragi 78 v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.15. PD SLAVEC - Ricmanje vabi vaščane na javni sestanek, ki bo v torek, 3. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Razpravljali bomo o temi: POLOŽAJ SLOVENCEV V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU Uvodne misli bo podal tajnik SKGZ Dušan Udovič. Vabljeni! darskega združenja pri Gospodarski zbornici Jugoslavije ter pri republiških gospodarskih zbornicah v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Obisk je pokazal velik interes jugoslovanskih gospodarstvenikov za sodelovanje z našim področjem, tudi v duhu o-simskih sporazumov. Nedvomno je SDGZ s tem storila pomemben korale k aktivnejšemu in konstruk-tivnejšemu povezovanju gospodarstev Jugoslavije in Italije v korist celotnega deželnega gospodarstva. V tem smislu gre tudi gledati na sporazum zavarovalnih družb iz Jugoslavije in Italije glede proučevanja zavarovalnih problemov v ustanavljajoči se industrijski coni, sporazum, ki je bil dosežen z aktivnim sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodar skega združenja. sk. DOLOČENO NA PETKOVEM SKUPNEM SESTANKU NALOGE IN DOLŽNOSTI PROSVETARJEV IN OBČINSKIH UPRAVITELJEV ZA POSTAVITEV SPOMENIKA L GRUDNU iiiiuiiiiiitiiiriiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiit ZA IZRAČUNAVANJE PRAVIČNIH STANARIN V TRSTU Osnutek občinske uprave za razmejitev petih con Po njih bodo stanarine množili s količniki od 0,85 do 1,30 Mnenje rajonskih svetov in strokovnih združenj do 15. t.m. mestno središče, kot ga določa novi podrobni urbanistični načrt. Poseben količnik 0,90 naj bi veljal za tiste stanovanjske zgradbe, ki so v zelo slabem stanju, po popisu, ki so ga izdelali občinski uradi. O-snutek občinske uprave za ozemeljsko razdelitev je tuli na razpolago občanom, ki bi se zanj zanimali. Umestitev novega župnika v Zgoniku 31-letni novomašnik Vojko Makuc doma iz Gorice je novi dušni pastir zgoniške fare. Sinoči je bila v Zgoniku slovesna umestitev novega župnika, katerega je spremljal in v slovenskem nagovoru predstavil številnim vernikom goriški nadškof Cocolin. Gospod Makuc pa je v 'svoji prvi poslanici v zgoniški cerkvi 'priznal, da je še‘rforirieč 'ih sč za-,veda težavnosti svoje nove funkcije, vencjgf.pa bo skušal z dobro vodjo navezati čimboljše stike z občani in farani. V imenu tričlanske delegacije zgoniškega občinskega sveta je nadškofa in novega župnika pozdravil župan Jože Guštin, ki je gospodu Makucu poklonil občinski grb, predstavniki mladinskega krožka, športnega krožka Kras in Mladine pa so mu izrekli dobrodošlico in mu želeli uspešno duhovniško poslanstvo v zgoniški fari. (bs) V petek sta se na skupni seji sestala oba soudeleženca v akciji za postavitev spomenika Igu Grudnu, prosvetno društvo Igo Gruden in predstavniki občinske uprave. Namen skupne seje je bil razčistiti nesporazume, ki so se v zadnjem času odražali predvsem v nekoordiniranosti akcije obeh partnerjev in njihovih pristojnosti. Obe strani sta odkrito in kritično izmenjali mnenja, bilo je tudi nekaj obojestranskih o-čitkov, naposled pa se je zadeva trenutno rešila v korist akcije same, s sporočilom domači javnosti: Obe strani sta ponovno ugotovili in natančneje določili obliko in obseg soudeležbe po predaji poslov društvu «Igo Gruden*, ki v tej fazi akcije nastopa kot izvajalec, koordinator in realizator ob sodelovanju občinske uprave. To sodelovanje naj se izkaže predvsem pri zbiranju sredstev, ki zdaj znašajo 865 tisoč lir. če upoštevamo dejstvo, da bo treba v teh dneh ob prevzemu dveh kipov odšteti oblikovalcu 6 milijonov 800 tisoč starih din, kasneje za material in delo pa odriniti še poldrugi milijon lir, je to številka, ki postavlja društvo v mat pozicijo. O tem se je društvo izčrpno in uspešno pogovarjalo tudi z našimi najvišjimi organi. Ob tej priliki izraža društvo svoje ogorčenje nad fašističnim divjanjem in znašanjem nad našimi narodnostnimi in borbenimi obeležji ter svojo zaskrbljenost nad usodo svoje lastne bližnje narodnostne pridobitve. (ip) Mladinski krožek Zgonik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način sodelovali ob izvedbi lepo uspelega praznika grozdja. Posebna zahvala gre občinski upravi Zgonik in družini Žigon. Sporočilo uredništva S 1. oktobrom smo uvedli nekaj novosti glede objav v rubriki «Darovi in prispevki*. Prispevke posameznikov bosta sprejemali u-prava Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in Tržaška knjigarna, če se bo darovalec zglasil osebno in prispevano vsoto takoj izročil. Prav tako bo Primorski dnevnik objavil sezname raznih nabirk oz, darovalcev le. če bo prejel od naslovljenca (društva, organizacije, sklada, itd.) obrazec čitljivo izpolnjen, ker telefonskih naročil ne bomo več upoštevali. Za pravilnost navedenih imen in zneskov jamči organizacija, ki je formular izpolnila oz. organizirala nabirko. Ta lahko zneske, ki so namenjeni drugim društvom, izroči koristiiilth sama, lahko pa tudi denar izroči ‘' Primorskemu dnevniku, ki ga bo posredoval naslovljencu. Teh nekaj pravil smo uvedli le zato. da bi se kar najbolj izognili napakam pri objavljamo imen, namena, zneskov in naslovnika, ki so se doslej, posebno zaradi uporabe ielefona, nemalokrat vrinile v tekst. Razstava kraških gob v openskem Prosvetnem domu Včeraj so v Prosvetnem domu na Opčinah otvorili razstavo svežih gob, ki jo prireja slovenska gobarska družina. Številni obiskovalci so si v teku dneva lahkj ogledali nad 230 vrst kraških gob, ki so jih člani društva nabrali na območju tržaške pokrajine, nekaj pa tudi onstran meje. Predstavniki gobarske družine so razstavo res odlično organizirali, tako da lahko vsakdo osebno spozna, naravno lepoto kraških gozdičkov in najrazličnejših primerkov teh gliv. V zadnjih časih ljudje vedno bolj prezirajo naravo, posebno z «nedeljskimi izleti na Kras* in je prav zaradi tega slovenska gobarska družina priredila to razstavo z namenom, da razširi, posebno med mladimi, spoštovanje in ljubezen do narave in njenih neponovljivih lepot. Razstava svežih gob v Prosvetnem domu na Opčinah bo danes odprta od 9. do 19. ure, jutri zjutraj pa si bodo razstavo ogledali dijaki vseh slovenskih šol. OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROJANU, ROCOLU IN V SREDIŠČU MESTA. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA AU PO TELEFONU NA ŠTEV 794672 HliillilliriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiitiiiMiillillliiiliiiiilliiiiliiiiiiiiliiiitiimniiiiMiillIt VISOK JUBILEJ TRDOŽIVE BAZOVKE Frančiška Marc vd. Grgič slavi danes osemdeset let Na hišni številki 214 v Bazovici imajo danes veliko slavje. Frančiška Marc vd. Grgič slavi danes že 80. rojstni dan. Kljub visoki starosti je še kar čila in zdrava, le noge ji nekoliko nagajajo. Vseeno pa rada poprime za vsako delo, saj je tega navajena,-^žeod otroških let. Njeno življenje nj bib lahko; ko 4 ' ' ' ' . ■ i M ” Danes praznuje v Bazovici svojo 89-letnico FRANČIŠKA MARC vd. GRGIČ K visokemu življenjskemu jubileju ji čestitajo in kličejo še na mnoga leta v krogu njenih dragih, sinova Benedikt in Franc, snahi Olga in Nadja ter vnuk Valter. DANES, L oktobra bo v barkovljanskem društvu PRAZNIK KALAMAROV Postregli vas bomo s svežimi ribami in z domačo kapljico. Na sporedu bo tudi loterija. Začetek ob 16. uri. Vljudno vabljeni! ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA Družina Marko in Elvira Ten-ce 30.000 lir. Brat Albina Bubniča, Jožko z družino. 50.000 lir. Do sedaj skupaj 1.242.000 lir. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Franca .........................................................n...........n..................................n.....,,,,,...,..........n...«., ............................... Danes, NEDELJA, 1. oktobra , SEVER Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 11.44 — Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 17.28 Jutri, PONEDELJEK, 2. oktobra MIRNA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,1 stopinje, najnižja 16,6, ob 13. uri 20,6 stopinje, zračni pritisk 1010,6 mb rahlo pada, vlaga 64-od-stotna, nebo 8/10 pooblačeno, veter 42 km na uro, jugozahodni, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Giulia Paoletti, Alessia Arban, Daniele Cusma, Mi-chele Pauletič, Valentina Pesco, Francesca Brandolin, VValter Gero-la, Barbara Bacer. UMRLI SO: Ž7-letni Ottavio Gri-son, 81-letna Carmela Derosa, 73-letni Francesco Adriani, 70-letni Maksimilijan Terčon, 74-letni Enrico Toši, 67-letna Teresa Moscatello, 80 letni Cesare Sala, 65-letni Riccardo Trampuš, 53-letna Beatrice Bercan por. Samese, 70-letni Virginio Vec-chiet. OKLICI: natakar Salvatore Napo-lano in gospodinja Patrizia Berta, pleskar Paolino Noacco in bolničarka Sonia Vrabec, zidar Giusto Košuta in gospodinja Valeria Caris, Tržaška občinska uprava je izdelala, kot sporoča s tiskovno noto, predlog za teritorialno razdelitev občinskega ozemlja v smislu čl. 18 zakona o pravičnih stanarinah. Osnutek z obrazložitvijo vodil, ki so usmerjala njene izbire, so poslali članom šeste svetovalske in urbanistične komisije, 12 rajonskim svetom, zbornicam gradbenikov, inženirjev, geometrov in industrijskih izvedencev, združenju stanovalcev SUNIA in združenju lastnikov stanovanjskih zgradb. Ti naj bi občini sporočili morebitne ugovore do 15. oktobra. Razdelitev je izdelana na podlagi zakona in je po osnutku odbornika za urbanistiko tržaška občina razdeljena v pet področij. Vsako področje ima določen količnik, ki gre od 0,85 do 1,30, s katerim se pomnožijo po splošnih kriterijih (ki jih je določil zakon) izračunane sta-narituv-Najmanjši- količnik, 0,85, velja za kmetijska, področja, kot jih določajo lObŠnatei urbanistični instrumenti; za'parke in cone, ki so namenjene javnim storitvam. Količnik 1 naj bi veljal za kraška naselja in naseljena področja v predmestju, 1,20 pa za naseljena področja med predmestjem in mestnim središčem. Prav tako so določili količnik 1,20 za področja posebne vrednosti, zaščitena od spomeniškega nadzomištva. Najvišji količnik, in sicer 1,30, naj bi veljal za strogo 30.000 lir za Primorski dnevnik. Ob 6. obletnici smrti dragega moža in očeta Angela daruje žena Karla Tence z družino 10.000 lir za ŠD Mladina. NN daruje 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc. V spomin na drago ženo Ano daruje Jože Sancin 10.000 lir za PD F. Prešeren. Ob svoji poroki darujeta Patricija in Andrea Dimai 40.000 lir za PD F. Prešeren. V počastitev spomina ob 2. obletnici smrti svaka Jožeta Cahari-ja daruje Zora Kocman 10.000 lir za ŠK Kras. Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Jožeta Caharija darujeta Milena in Igor 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Kristine Auer darujejo cerkvene pevke Anica, Albina, Danica, Marija, Marija C., Magda in Olga 27.500 lir za popravilo svečnikov borštanske cerkve. Bruno Lisijak daruje 15.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Franca Petarosa darujeta Marija in Romano (Koveščevi) 5000 lir. V počastitev spomina Miloša Kodriča darujeta Neva in Mara Ferjančič 10.000 lir za Glasbeno matico Ob 9. obletnici smrti dragega brata Josipa Faganela se ga spominjata sestri Gizela in Olga ter darujeta 10.000. lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Zorota Kal-ca darujeta Milena in Karlo Kalc (Gropada 73) 5000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Silvanota daruje družina Meula 10.000 lir za Dijaški dom «S. Kosovel* v Trstu. V spomin na dragega Silvanota daruje Marija Vitez 10.000 lir za Dijaški dom «S. Kosoveb v Trstu. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Andreja Cerkveniča daruje Anton 10.000 lir. V spomin na dragega prijatelja Ivana Bidovca darujeta družini Kodrič in šiškovič 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Jožeta Caharija darujeta Milena in Igor 10.000 lir. V počastitev spomina ob 2. obletnici smrti svaka Jožeta Caharija daruje Zora Kocman 10.000 lir. Za VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU Namesto cvetja na grob Ivane Majowsky daruje Pepka 3000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V BAZOVICI Petarosa darujeta Marija in Romano (Koveščevi) 5000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 1. obletnici smrti moža in o-četa Franca Sedmaka darujeta žena Štefanija in sin Albin z družino 5000 lir. Srečko Sedmak (Prosek) daruje 5000 lir. ZA POSTAVITEV DOPRSNEGA KIPA IGA GRUDNA V NABREŽINI V spomin na Ivico Della Schiava darujeta družina Gregori - Pertot 20.000 in Marinka Terčon 10.000 lir. V isti namen darujeta Bogomil in Sabina Nibrandt 20.000 lir. Darujejo: NN 10.000, NN 50.000, Stanislav Pupis 20.000, Sergij Radovič 15.000 ter dr. Štefan Bukavec 10.000 lir. Ob 1. obletnici smrti učitelja Vojteha Corsinija daruje Marija Mislej 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Jože Verč darujejo družina Milko Legiša 10.000, Mira Kraus 10.000 in družina Švara 5000 lir. Včeraj - danes čevljar Marco Stefani in gospodinja Teresa Zanin, šofer Pavel Georgi-jev in delavka Natalija Hamalis, u-pokojenec Angelo Bandelj in upokojenka Ana Živec, mehanik Fulvio Panarela in uradnica Sara Vicin, u-radnik Fulvio Capone in trgovka Olga Flegar, uradnik Roberto Zingirian in študentka Laura Fania, Bruno In-nocenti in Olga Innocenti, finančni stražnik Giovanni Vischioni in gospodinja Marina Zorzi, šofer-meha-nik Francesco Divis in delavka Maria Zeriali, mehanik Walter Vascot-to in gospodinja Marina Petrina, pri-staniščnik Fabio Bonazza in uradnica Rossella Malusa, delavec Bruno Crissani in delavka Irma Leghissa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. Ul. Zorutti 19. Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Fran čiška) 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št.. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Se sljan: tel. 209 197: Zavije; tel. 213-137. Milje: tel. 27M24. LOTERIJA BARI 19 81 51 12 18 CAGLIARI 86 71 58 29 54 FIRENCE 48 51 60 76 32 GENOVA 19 68 4 55 29 MILAN 63 8 17 49 27 NEAPELJ 40 72 64 54 1 PALERMO 65 13 50 56 27 RIM 48 90 52 83 38 TURIN 26 40 73 35 22 BENETKE 48 29 86 23 56 ENALOTTO 1 2 X 12 X 2 X 1 X 2 2 Kvote: 12 točk 6.108.000; 11 točk - 285.100; 10 točk • 30.000 lir ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SESLJANU PO DR. KARLU ŠTREKUU Namesto cvetja na grob Ivice Della Schiava darujeta Bruna Logar 10.000 in Vera Ban 10.000 lir. V spomin na drago Jožo Verč darujejo starši, učenci in učiteljica IV. razreda v Devinu 35.000 lir. ZA ŠOLO K. D. KAJUH Boža in Klavdij Ota (Gropada 115) 5000 lir. ZA OSNOVNO ŠOLO PINKO TOMAŽIČ V TREBČAH Darujejo: Renato Kralj (Trebče 124) 30.000, Marica Kobal 5000 in mesnica Bak - Padriče 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Derujejo: Lina Kerpan 5000, Lidija Hrovatin 5000, Nerina Vremec 5000, Neva Unusič 10.000, Diana Spacal 10.000, Ondina Sosič 5000 in Gabrijela Rebek 5000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANISLAVU GRUDNU Družina Picciola (Šempolaj) 10 tisoč lir in družina Giordano (Praprot) 10 tisoč lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL V spomin na pok. brata, borca Viktorja Cibica in namesto cvetja na grob Ivane Majowsky daruje Marija Cibic - Škamperle 10.000 1L. Vera in Ivanka (Sabljetva) darujeta 6000 lir. V spomin na pok. Ivano Majovv-sky darujeta Danica Verša in Franc 5000 lir. V počastitev spomina pok. Ivane Verša vd. Majowsky darujeta Danica in Emil Regent 5000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Franca Pettirossa daruje svakinja Franca 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Eme Štoka darujeta Anica in Ivan s Kon-tovela 10.000 lir. V spomin na teto Marijo darujeta Bogdan in Olga Družina 20.000 lir. • » « V počastitev spomina Marije Zma-jevich darujejo Anica in Olga ter vsa družina Bandelj 10.000 lir za skavtsko organizacijo. V počastitev spomina pok. Franca Petarosa darujeta Marta in Rafael Kocjan 5000 lir za TPPZ. V spomin na Antonijo Škrk vd. Peric daruje Aljoz Peric z družino ji je bilo dve leti, ji je umrla mati. Čeprav je bila najmlajša v družini, je kmalu okusila vso grenkobo življenja. Skupno s sestro in bratom je morala pomagati očetu. da je družina lahko shajala. Časi so bili težki, zato se je bilo treba spoprijeti z vsakim delom, da je prišla v hišo še tako pičla lira. Leta 1919 se je poročila, njena trnova pot pa se ni mnogo izboljšala. Doma so imeli majhno kmetijo. ki pa ni zadostovala za vsakdanje in najnujnejše potrebe. Da bi prislužila kako lirico je Frančiška s konjičkom in z vozičkom pospremljala ljudi na razne sejme in po raznih drugih opravkih. Leta 1943 ji je umrl mož, od tedaj pa je živela z dvema sinovoma; leta 1947 je sama priskrbela ves gradbeni material in mnogo tudi sama pomagala za izgradnjo male enonadstropne hišice, v kateri je družina živela še do nedavnega, ko sta sinova, ki sta oba zidarja, zgradila večjo in udobno dvonadstropno hišo. Starih časov se današnja slavljenka spominja z grenkobo v srcu. Bili so težki časi, ki so pustili posledice na še tako trdoživem človčku. Njeno življenje je bilo lt trdo delo, česar se ne more odvaditi niti v današnjih dneh. Ob tako visokem jubileju ji 1-skreno čestitamo in ji želimo, da bi bila čila in zdrava še dolga leta. (as) NA SEDEŽU POKRAJINE Do 3. oktobra prijava za strokovno pomoč domačim vinogradnikom Tržaška pokrajina prireja tudi letos, s pomočjo domačih strokovnjakov, službo neposredne strokovne pomoči za vinogradnike. Služba bo obsegala, poleg nekaj predavanj, tudi obiske v vinogradih in v kleteh. Poziva zato domače vinogradnike, naj se prijavijo do 3. oktobra na sedežu pokrajine, Ul. Geppa 21, r-i gospodični Vatovec ali po telefonu (št. 61812, interna 16) ali pa tudi pri okoliških občinah. AVTONOMNI ZAVOD ZA LJUDSKE HIŠE V TRŽAŠKI POKRAJINI razpisuje javni natečaj z naslovi in izpitom za stalno namestitev vodje knjigovodstva iz VIL funkcijskega pasu. Starost do 35 let, razen z zakonom predvidenih izjem. Diploma ekonomsko-trgovinske fakultete, pravne fakultete ali fakultete političnih ved, ki jo je izstavila ena izmed univerz italijanske republike ter maturitetno spričevalo s trgovske akademije ali spričevalo za trgovskega izvedenca. Poleg tega se zahteva še najmanj dveletna praksa na tem področju — v uradih javnih ustanov, v zasebnih podjetjih ali pri izvajanju prostega poklica. Prošnje na kolkovanem papirju morajo prispeti na naslov IACP v Trstu najkasneje dne 30. novembra 1978 ob 18. uri. Za podrobnejše informacije in za ogled razpisa se zainteresirane osebe lahko obrnejo na personalni oddelek IACP, na Trgu Foraggi 6, vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 11.30. AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI iz Trsta namerava sprejeti v službo TRI KOVAČE - MEHANIKE za vključitev v stroko delavca II. razreda — razred 9, kategorija «C» —• CCNL Občinskega transportnega podjetja. Natečaj je odprt vsem, ki imajo najmanj 18 in največ 30 let starosti ob datumu 1. oktobra 1978. Interesenti lahko dvignejo ustrezni razpis od 7.30 do 13.30 vsak delavnik v uradu za osebje, Ul. Bellini l/d, II. nadstr., soba 48. Rok za predložitev prošenj zapade dne 20. okt. 1978, ob 12. uri. GENERALNI RAVNATELJ Trst, 1. oktobra 1978 GORIŠKI DNEVNIK 1. oktobra 1978 STATISTIČNI PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1978-79 SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE NA GORIŠKEM BELEŽIJO LETOS VEČJE ŠTEVILO UČENCEV Izredno močan priliv v prve razrede šol v Ulici Vittorio Veneto, v Sovodnjah in v Števerjanu - Precej otrok z Laškega se vozi v šolo v Doberdob - Še pred koncem leta vselitev v novo šolo v Ulici Čampi V lanskem šolskem letu smo imeli vpisanih v slovenske osnovne šole na Goriškem 553 otrok, 574 pa jih beležimo v tem šolskem letu. Spet korak naprej torej, kajti če gledamo podatke iz prejšnjih let, vidimo, da nismo še nikdar, od leta 1947 dalje, imeli toliko vpisanih v naše osnovne šole. Pravzaprav gre za stalne poraste v zadnjih letih, saj smo šele v šolskem letu 1973-74 presegli število petsto vpisanih v naše osnovne šole. In še bi bile možnosti za povečanje števila vpisanih v naše šole, posebno v mestu Gorici, če bi vsi slovenski starši napravili svojo dolžnost. Do povečanja števila vpisanih v slovenske osnovne šole prihaja v času, ko beležimo na splošno v drugih šolah padec števila vpisanih in so morali tako v mestu Gorici kot na podeželju v zadnjih dveh letih ukiniti nekaj razredov. Medtem ko v večini naših osnovnih šol beležimo več ali manj lansko število vpisanih z malenkostnimi nihanji, je porast otrok v prvih razredih občuten v treh šolah: v Ul. Vittorio Veneto v Gorici, v Sovodnjah in v Števerjanu. V prvi imajo v prvem razredu rekordno število 23 pisanih (lani 9), kar pomeni, da ,je to najštevilnejši prvi razred na Goriškem, v Sovodnjah imajo v prvem razredu 16 otrok (lani 9), v Števerjanu, prav tako v prvem razredu 16 otrok (lani 8). S takim prilivom so se tudi te tri šole znatno številčno dvignile. V šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva t.j, v šolah na področju goriške, števerjanske in krajnske občine, je letos vpisanih 360 učencev. Velikih odprtih vprašanj v naših šolah letos ni, z učbeniki je v redu. Podobno kot pred leti v Gabrjah in na Pleši vem, so letos začasno prekinili šolanje v Štmavru, kjer je bil vpisan le en učenec. Preselil se je v šolo v Pevmo, kjer so zaradi tega lahko odprli še eno učilnico in tako sedaj poučujejo v Pevmi štiri učne moči, kar je iz vzgojnih razlogov precej boljše. Pereče pa je stanje šolske stavbe v Pevmi, ki je nujno potrebna popravila. V šolskih krogih menijo, da bi se lahko učitelji in učenci iz Pevme preselili v šolo v Štmaver. ko bo občina pričela s popravljalnimi deli na šolskem poslopju v Pevmi. V števerjanu imajo celodnevno šolo. Stiskajo se v stari stavfti. ki je bila sicer popravljena, vendarle je prostor pretesen za celodnevno šolo, kajti otroci so v istih prostorih zjutraj in popoldne. Gradbena dela na novem, lepem poslopju, so se ustavila zaradi pomanjkanja denarja. Če bi bila nova šola gotova, ne bi bilo problemov. Kar se tiče števila učencev, so letos v Števerjanu prvič presegli 50 vpisanih in lepo številu vpisanih v tamkajšnjem vrtcu nam daje upanje, da bo prihodnje leto še boljše. Ne Plešivem imajo enako število vpisanih kot lani, potrebna pa bi bila akcija v krminski občini, da bi vse slovenske otroke, tudi iz mesta, vpisali v to slovensko šolo. V Podgori je tudi letos vpisanih 19 otrok, enako kot lani, vendarle število otrok v slovenski šoli v tem kraju stalno pada. Zato bi bila v tem kraju potrebna čvrsta akcija, da bi se stanje popravilo. Štandrež spada med tiste kraje, kjer število otrok niha med 55 in 60 že več let. Letos imamo tu 57 otrok, tri manj kot lani, kar pa je odvisno od »letine*, saj smo lani imeli v prvem razredu kar 15 o trok, letos pa samo 8, Sicer pa bo položaj boljši v prihodnjih letih, če verjamemo vpisu v otroški vrtec. Pouk v štandreški šoli so za čeli z nekajdnevno zamudo, ker so bili v njej še zidarji in pleskarji. štandreška šola ima sedaj tudi centralno ogrevanje na metan, stare peči so šle med staro šaro. Potrebujejo pa dodatne prostore in upajo, da jih bodo dobili, ko bo popravljena stavba bivšega vrtca. V šolo v Ul. Croce hodi letos 98 otrok, štirje manj kot lani, to zaradi nihanja med prvim tetoš-njim in petim lanskim razredom. Šolo nazivamo še vedno kot v U-lici Croce, prihodnje leto pa bo to šola v Ul. Čampi, kajti najbrž že konec tega leta bo nared nova šolska stavba v Ul. Čampi. Tam bodo prostori lepši in morda bo tudi oprema nova. Stari problemi so še vedno živi v šoli v Ul. Vittorio Veneto, ki se zaradi pomanjkanja lastnih prostorov stiska v stavbi zavoda Lenas-si. Tu je število učencev iz leta v leto večje, kot lahko razberemo Protest Sindikata slovenske šole Izvršni odbor goriškega tajništva Sindikata slovenske šole je na izredni seji preučil nekatera vprašanja, ki zanimajo vodenje slovenskih šol. h dolgega poročila je razvidno, da sindikat «ostro protestira zoper neutemeljeno odstavitev prof. Albina Sirka od ravnateljskega mesta na trgovskem zavodu Ivan Cankar in zoper način, s katerim je bil odstavljen*. V tiskovnem poro- tudi iz razpredelnice in kot kaže, vpis v sosedni vrtec v isti ulici, se bo večanje vpisa nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Že nekaj let je ta šola čvrsto na drugem mestu po številu vpisanih, kar dokazuje, da je v mestu precej zavednih slovenskih družin To pa potrjuje zahtevo po lastni šolski stavbi. Predvidena bo v novem regulacijskem načrtu, treba pa bo poiskati tudi ustrezno finansiranje. Osnovna šola v Doberdobu ima že ustaljeno število vpisanih dolgo vrsto let. Semkaj prihajajo tudi otroci iz Ronk, Tržiča in štaran-cana. Teh .je letos devet. V Doberdob prihajajo zjutraj že ob osmih z linijskim avtobusom, z njimi prihaja tudi devet otrok v o-troški vrtec, vračajo se po končanem pouku domov s šolskim avtobusom tržiške občine. Tudi letos je pouk na šolah v Jamljah in v Dolu urejen kot že več časa, učence prevažajo iz e-nega kraja v drugi s šolskim avtobusom doberdobske občine. Na žalost v teh dveh krajih število otrok v šoli že več let stalno pada. Lep uspeh beležijo letos v Sovodnjah, kjer je v prvem razredu 16 otrok. Zaradi tega je v vsej šoli 65 vpisanih, medtem ko jih je bilo v prejšnjih letih znatno manj. Posebnih odprtih problemov v Sovodnjah nimajo, nestrpno pa pričakujejo telovadnico. V Rupi je letos 37 otrok, na Vrhu pa 15. Otrok je v teh krajih malo in tudi za prihodnja leta niso obeti boljši. Na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem poučuje letos skupno 60 učiteljic in učiteljev. Dva sta sicer dodeljena šolskemu skrbništvu, eden pa šolskemu patronatu, premalo pa jih je na razpolago za suplence. Ker pride tudi v prihodnjem šolskem letu do upokojitev, bi bilo treba že sedaj misliti na nove učiteljske moči. V vsedržavnem merilu bodo morda letos razpisali natečaj za učiteljska mesta, takrat bi prišlo tudi do slovenskega učiteljskega natečaja. V nasprotnem primeru bi bil položaj čez leto dni zares nevzdržen. Tudi v slovenske osnovne šole so letos vključili handikapirane otroke. Za te potrebe je v obeh didaktičnih ravnateljstvih' dodeljena1 ena učna moč, za otroke pa morajo seveda skrbeti redne učiteljice. "f_____ ....11 j11 lil KW-H • Na pobudo vsedržavnega zavoda za zaščito živali bo v sredo, 4. oktobra, ob 16. uri blagoslovitev živali pred kapucinsko cerkvijo. MiMiiMmiHimmtiiitiititiiitiiimHMiiiMiiiiMmtmimiHiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiMiiimiiminJiiiHHiiii« ČAS TRGATVE JE TUDI ČAS PRECEJŠNJIH SKRBI Čilu je tudi rečeno, da so še vedno nerešeni nekateri problemi slovenskega šolstva kot so vprašanja rav nateljevanja na drugih šolah in tudi v didaktičnih ravnateljstvih osnovnih šol. Iz poročila je razvidno, da se je diskusije vzdržal navzoči predsednik sindikata prof. Albin Sirk. Razna obvestila V sredo, 4. oktobra, bo v prosvetnih prostorih v Doberdobu ob 20.30 splošen sestanek vseh žensk doberdobske občine zaradi izleta s »Prvač- kovkamb. PO RAZDEJANJIH NA TRŽAŠKEM GORIŠKA SLOVENSKA JA VNOST OBSOJA FAŠISTIČNO DELOVANJE Protesti in solidarnostne izjave Slovenske prosvetne zveze, dcberdobskih organizacij in Mladinskega krožka Tudi na Goriškem vlada med našimi ljudmi veliko ogorčenje zaradi fašističnega divjanja na Tržaškem, kjer so fašistični zlikovci poškodovali spomenik bazoviškim žrtvam in partizanske spomenike in obeležja v drugih krajih. Naši ljudje so ogorčeni zaradi teh podlih dejanj, zahtevajo da policijske oblasti odkrijejo in da se primerno kaznujejo storilce: spominjajo se tudi nekaterih podobnih dejanj v nekaterih krajih na Goriškem v prejšnjih letih. Goriško tajništvo Slovenske prosvetne zveze je poslalo prosvetnim sekcije bivših borcev VZPI - ANPI, občinska uprava, prosvetna društva «Jezero», »Hrast*, »Kras*, športno združenje »Mladost*, druga društva ter ženski iniciativni odbor. V resoluciji je med drugim rečeno, da fašistična drhal dviga glavo prav v dneh ko naše ljudstvo proslavlja obletnico množične vstaje proti fašizmu: Slovenci v Italiji obsojamo ta dejanja in se bomo skupno z vsemi demokratičnimi silami v državi prizadevali, da se tako fašistično ravnanje neha. Podla fašistična dejanja zadnjih dni na škodo spomenikov padlim društvom v Bazovici, Padričah in | protifašistom v Bazovici, na Padri- Križu izraze solidarnosti ne le s tamkajšnjimi prosvetnimi delavci, marveč z vzem prizadetim prebi valstvom. V Doberdobu so se za skupno protestno resolucijo odločile krajevne ....................................................................................................... im n iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiui TEŽAV NE MANJKA Zaskrbljenost sindikatov in občin za obstoj in razvoj nekaterih tovarn Ni dobrih perspektiv v ladjedelnici, tovarnah Maraldi in podgorski predilnici ■ Ugodne perspektive za tovarne v Rubijah Z vso silo prihajajo v ospredje sindikalna vprašanja. Na eni strani imamo stalno krizo v kateri se nahajajo nekatere med največjimi tovarnami v naši pokrajini, na drugi strani pa beležimo pozitivne premike. V krizi so tržiška ladjedelnica, tovarni koncema Maraldi v Tržiču, podgorska predilnica. Delo v drugih tovarnah poteka normalno, čeprav opažamo tu pa tam počasno manjšanje števila zaposlenih na tak način, da ne nadomestijo onih, ki zapustijo delo. Na drugi strani pa imamo pozitivne obete kot oni v bivšem kompleksu Lacego v Sovodnjah, kjer nameravajo novi lastniki, lombardijski industrijci, odpreti kar tri obrate: slaščičarskega (bivša Cohama-Sorini) v katerem bi postopoma zaposlili do 180 ljudi, likerskega v katerem bi zapodili 30 ljudi (to bi postala največja likerska tovarna na področju proste cone) in kartonskega, kjer bi dobilo zaposlitev nekaj desetin ljudi. Tudi tovarna (likerjev Ciem-me gradi nov obrat v štandreški industrijski coni. in...tu bo zaposlitev "večja kot' v sedanjem obratu ob ločniškem mostu. Tovarna strojev Volk je občino zaprosila za gradbeno dovoljenje za povečanje obrata, kajti naročil ima veliko, KLETARSKA OPRAVILA V LUCI STROGIH ZAKONSKIH DOLOČIL V stiski se vinogradnik lahko obrne na konzorcij za zaščito briških in posoških vin v našem mestu Na pragu trgatve je prav, da naše vinogradnike seznanimo z obveznostmi, ki jih imajo nasproti zakonu; te obveznosti določajo tako italijanski kot tudi predpisi pristojnih dejavnikov Evropske gospodarske skupnosti ter j'h res ni malo. V prvi vrsti se morajo vsi, ki bodo iz dobrega grozdja iztisnili sladko kapljico, vprašati, če so sploh zaprosili, oziroma, če so že prejeli potrebno sanitarno pooblastilo, ki ga v smislu člena 2 zakona 283 z dne 30. aprila 1962 izda pokrajinski zdravnik; prav tako morajo preveriti, če razpolagajo z ustrezno sanitarno usposobljenostno knjižico. Lastniki kleti zmogljivosti nad 100 hektolitrov so zadolženi, da službi za pobijanje potvorb in podobnih protizakonitosti (servizio frodi) v Coneglianu predložijo natančno prijavo vse kletarske posode pa tudi planimetrski pregled kletnih prostorov; posoda mora t:ii oštevilčena, razen tega mora nositi najmanj 10 cm visoko in neizbrisno označbo zmogljivosti. Nadalje naj se pred samim začetkom kletarskih opravil vsakdo preskrbi s spremno izkazno listino (bol-letta di accompagnamento) VA 2 — veljavno izključno za vina z zaščitenim poreklom (DOC), oziroma VA 1 — za namizna vina, tropine ipd. ter grozdje in mošt, tudi DOC. Listine dvignejo v pristojnih občinskih uradih ali pri pooblaščenih u-stanoveh. Obrazce je treba izpolniti kar najbolj natančno ter jih najpoz neje v sedmih dneh poslati poprej omenjenemu uradu v Coneglianu. Listine VA 1 morajo spremljati tudi prodano grozdje (to ne velja za člane zadružnih kleti) in vsebovati natančno navedbo vrste grozdja, kot npr.: briško belo grozdje DOC sau-vignon itd. Vsa kletarska opravila morajo prizadeti verodostojno navesti na u-streznih, predhodno overovljenih registrih. Pri predelavi grozdja je treba vsako posamično sortno skupino ločeno zabeležiti, tako npr. grozdje DOC v register VQPRD in grozdje za namizno vino zopet v drug register. Z druge strani je potrebno sproti beležiti vmesne izdelke, kot so tropine, mošt in drožje. Kolikor zadeva navedbo alkoholne stopnje tropin na izkazni listini VA 1, gre omeniti, da ne sme biti ta stopnja izpod 3,5 stopinje (pri drožju pa ne izpod 4 stopinj). Tropine mora kletar izročiti v destilacijo najpozneje v teku 20 dni po izteku trgatvene dobe (torej do 29. novembra), drožje pa v roku 30 dni. Kako pa je z obveznimi letnimi prijavami? Pridelano vino (namizno in z zaščitenim poreklom) je treba prijaviti pristojnim občinskim uradom, prijavnice naj bodo v štirih izvodih, v njih pa je treba med drugim navesti površino trte. Grozdje DOC gre ravno tako prijaviti občinam, sicer v treh izvodih. Nadalje je treba prehodno javiti trgovinski zbornici površino trte za namizno vino. Za še podrobnejša pojasnila se vinogradniki oz. kletarji lahko obrnejo na konzorcij za zaščito briških in posoških vin DOC v Ul. Duca D'Aosta 113 v Gorici, tel. 0481/87127 ŠOLA 1. r. 2. r. Šolsko leto 3 r. 1978-79 4 r. 5 r. Skupno Skupno Skupno Skupno 1978-79 1977-78 1976-77 1975-76 Skupno 1974-75 GORICA, Ul. Croce 18 17 17 23 23 98 102 103 99 96 GORICA, Ul. V. Veneto 23 12 14 17 15 81 68 65 61 49 ŠTANDREŽ 8 16 11 13 9 57 60 57 58 56 PODGORA 5 4 3 3 4 19 19 18 24 PEVMA-ŠTMAVER 6 9 2 8 10 35 35 36 38 34 ŠTEVERJAN 16 7 14 9 10 56 45 48 45 42 PLEŠIVO 2 4 5 1 2 14 14 9 4 3 DOBERDOB 15 15 13 i: 17 72 73 76 Tl 76 JAMLJE-DOL 3 5 5 5 7 25 28 30 »>6 41 SOVODNJE 16 9 11 22 7 65 55 56 59 49 RUPA 5 5 12 9 6 37 39 39 40 33 VRH 2 3 3 2 5 15 15 15 17 20 Skupno 119 106 110 124 115 574 553 553 555 525 v tovarni bi lahko zaposlili še nekaj desetin delavcev. Zaradi večjega dotoka jugoslovanskih kupcev je zaposlitev v malotrgovin-skem sektorju vsak dan večja. Gradbena dejavnost pa stagnira tudi zaradi zaprek in težav, ki jih je s seboj prinesel zakon Bucalos-si, in' zato je upanje v gradnji nekaterih infrastruktur, kot so n.pr. goriška obmejna postaja. Kot nam je znano so na občini delo za gradnjo te postaje oddali v petek. Položaj v ladjedelnici v Tržiču je znan. Od jutri dalje se bo število delavcev v dopolnilni blagajni precej znižalo, 20. oktobra pa bodo vsi delavci spet v proizvodnji. Do srede prihodnjega poletja bo dovolj dela za vse. če ne bo nadaljnjih naročil, pa se bo prihodnje leto spet pričela neprijetna muzika. Vprašanje tržiške ladjedelnice je sicer povezano s širšimi vprašanji ladjedelniške industrije v državi. V petek so se sindikalisti srečali z novim deželnim odbornikom ‘ zfi industrijo Rinaldijem in mu obrazložili svoje nasprotovanje področnemu načrtu CIPI za ladjedelništvo. Delavstvo meni, da bi re-strukturacija ladjedelniškega sektorja hudo prizadela tudi tržiško tovarno, ki je nosilec gospodarske dejavnosti v vsem tržiškem okolišu. Zato so za razvoj dogodkov zaskrbljeni vsi, ne samo sindikati. Tržiška občina je prevzela vodstvo pobud v korist ladjedelnice. Prav tako se je za stvar zavzelo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, o stvari so razpravljali tudi na skupščini komunistov zaposlenih v ladjedelnici. S sindikalnega področja še ena vest. V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo v torek, 3. oktobra, ob 14. uri, prva organizacijska konferenca področnega sindikalnega sveta za Gorico. Prinesli so nazaj ukradenega palčka Včasih najdeš tudi med tatovi poštene ali vsaj delno poštene ljudi. Julku Čavdeku so neznanci pred tremi tedni odnesli iz njegove hiše v Sovodnjah, Ul. ex Impero 16, enega izmed štirih kammtih palčkov, ki jih je imel na vrtu pred hišo in vrsto kopalk ter dru gih počitniških pripomočkov. Včeraj ponoči so ti neznanci prinesli nazaj kamnitega palčka in ga pustili na pločniku pred vhodom v vrt. Julko čavdek se »prijaznim* tatičem zahvaljuje in jih naproša, sedaj ko je kopalna sezona pri kraju, da mu kak večer prinesejo nazaj še kopalke in drugo kar so mu odnesli. Šahovski dvoboj Nova Gorica-Gorica Srečanja šahistov obeh sosednjih mest Nove Gorice in Gorice so že tradicionalna, saj poteka letos že dvajset let od prvih rednih stikov obeh šahovskih društev. Zelo je a-gilno šahovsko društvo v Gorici, ki prireja vsako leto tudi hitropotezne turnirje, na katere vabi vsa šahovska društva iz Primorske, na drugi strani pa se letno po dvakrat pomerijo šfhisti obeh mest v počasnem šahu, kjer odigrajo dvoboj na desetih ali več deskah. Tako je povabilo šahovsko društvo Nova Gorica na povratno srečanje šahiste Gorice, da odigrajo dvoboj najboljših, kar obe mesti trenutno premoreta. Res je, da je tokrat v prostorih hotela »Sabotin* nastopilo na obeh straneh kar po 17 igralcev, ki so se po deskah razporedili tudi po stopnji šahovskega znanja. Rezultat tega tekmovanja ni važen, čeprav so v končnem seštevku zmagali igralci Nove Gorice. Videli smo res lepe in zanimive borbe med Lakovičem in Petrovičem, — med Portellijem in Staničem, med Marijanom Kragljem in Škarabotom, med Bregantom in Zucchiatijem itd. Gostitelj šahovsko društvo Nova Gorica je povabil šahiste iz Gorice po prvem srečanju na zakusko, nakar sta obe ekipi izbrali še po dvanajst najboljših hitropoteznih igralcev. ki so odigrali medsebojno še turnir v Hitropoteznem šahu. Tudi v tem načinu hitrega šaha so bili boljši tokrat igralci iz Nove Gorice. Toda važno je, da se športni stiki šahistov z obeh strani meje krepijo, da so njihova medsebojna srečanja vedno prisrčna in lepa manifestacija prijateljstva in dobrega sožitja ljudi, ki živimo na naši odprti meji. B.F. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Alla salute. Ul. Callisto Cosulich, tel. 72480. čah, v Križu in Bošketu na Tržaškem so samo sad protiosimske in protislovenske gonje tistih reakcionarnih sil ki skušajo za vsako ceno skaliti mir in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Naš ogorčen protest gre oblastem z zahtevo, da končno izsledijo in kaznujejo skrunilce naših spomenikov. Pozivamo vse demokratične sile, da okrepijo svojo budnost in s konkretnim delom izpričajo vso svojo zvestobo idealom protifašizma za mir in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Razprava o konzorcijih v Tržiču Na tržiškem županstvu je bilo včeraj srečanje zastopnikov občin tržiškega okoliša. Vodil ga je trži-ški župan dr. Maiani. Govor je bil o konzorcijih za razne službe. Kmalu bodo izvolili nove upravne svete teh konzorcijev. V njih so zastopane vse občine. Praznik piva danes v Espomegu V razstavnih halah goriškega Espomega' bo danes in jutri praznik piva, ki ga prireja športno združenje Azzurra. Danes popoldne, ob 16. uri, je na sporedu tekmovanje v briškoli, zvečer ples ob zvokih orkestra The Devils. Ples bo tudi jutri zvečer, med plesom bodo izvolili pivsko lepotico. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav I. sedeži II. sedeži Mladina 12.500 lir (narte, in balkon) 10.000 lir (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24-95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. Srečanja med Gorico in Celovcem Včeraj je številna koroška delegacija, v kateri so bili uslužbenci kmečkih posojilnic te avstrijske dežele, bila na obisku na goriškem županstvu, popoldne si je ogledala tudi goriški grad, Oglej, Gradež in vinsko klet v gradu v Koprivnem. Obisk sodi v vrsto stikov med Gorico in Celovcem. V Foljanu razstava kraških gob Na pobudo avtonomne letovičar-ske ustanove bo danes, jutri in v torek odprta v Foljanu razstava kraških gob. Tudi letos bodo v okviru razstave nekatera poučna predavanja. Lani so v tem kraju razstavili nad 300 primerkov različnih gob, ki jih je moč dobiti na Krasu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes bo ves dan in ponoči v Gorici dežurna lekarna Baldini «A1 Giardino*. Knrzo Verč' 57, tel. 2879. Prosveta PD «Oton Župančič* iz Štandreža sporoča, da bosta jutri zopet pričela z vajami ženski in otroški pevski zbor. Vaja otroškega zbora bo ob 15.30, vaja ženskega zbora pa ob 21. uri v prostorih doma A. Budala. Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii OB IZTEKU POLETNE IN UVELJAVITVI SONČNE URE V trgovini in prometu začno veljati danes zimski urniki Z današnjim dnem, ko je ponovno stopila v veljavo sončna ura, so nastopile spremembe tudi v umikih trgovin ter v voznih redih avtobusov in vlakov. TRGOVINE Živilski sektor: trgovine z jestvinami, prodajalne sadja in zelenjave ter veletržnice bodo odprte od 8.20 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; mesnice bodo obratovale od ponedeljka do petka med 7.30 in 13.U0, ob sobotah m predprazničnih dneh pa od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00; pekarnt bodo odprte od 7.30 do 12.30 ter od 16.00 do 18.30 z možnostjo, da se prodaja kruha izjemno začne že pol ure prej, to je ob 7. uri (ob delavnikih;; mlekarne pa bodo obratovale od 7.30 do 12.30 ter od 16.00 do 18.30. Razno blago — oblačila, industrijski izdelki, električni material, raz na oprema idr. oziroma tako imenovane instrumentalne dobrine: ur nik je od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. Knjigarne in prodajalne šolskih ttr pisarniških potrebščin: od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.00. Kramarji: ravnati se bodo morali po umiku, ki velja za prodajalce blaga, kakršno tudi sami prodajajo, vendar z izjemo semnja, ki se odvija vsakih 15 dni — tedaj se bodo ravnali po urniku 8.00 - 13.30. VOZNI RED VLAKOV Jutri, 1. oktobra, prične veljati zimski vozni red vlakov. Navajamo novi urnik prihodov oziroma odhodov z goriške železniške postaje na progah za Trst, Videm in Novo Gorico. Oznaka L pomeni krajevni, D brzi in E ekspresni vlak. TRST Odhodi iz Gorice: 0,03 (L), 5.45 (L - samo ob delavnikih), 6.20 (L), 7.15 (D - samo ob delavnikih), 7.49 (L), 8.18 (D), 9.35 (D - samo ob delavnikih), 11.09 (L), 13.27 (D), 14.05 (L), 15.32 (D), 17.01 (L), 18.27 (L), 18.58 (E), 19.51 (L), 21.21 (L), 22.08 (D). Prihodi v Gorico: 6.16 (L), 6.51 (D), 7.13 (L), 8.01 (D), 11.06 (L). 13.05 (D), 14.02 (L), 14.43 (D), 15.29 (L), 17.47 (L), 18.13 (D - samo ob delavnikih), 18.56 (L), 20.03 (D), 21.10 (L), 21.33 (D), 24.00 (L). VIDEM Odhodi iz Gorice: 0.04 (L), 6.21 (L), 6.53 (D), 7.16 (L), 8.M (D), 11.10 (L), 13.06 (D), 14.06 (L), 14.44 (D), 15.33 (L), 17.51 (L), 18.15 (P - samo ob delavnikih), 19.01 (L), 20.05 (D), 20.11 (L), 21.34 (D). Prihodi v Gorico: 0.02 (L), 5.43 (L - samo ob delavnikih), 6.19 (L), 7.14 (D - samo ob delavnikih), 7.48 (L), 8.16 (D), 9.33 (D - samo ob delavnikih), 11.07 (L), 13.25 (D), 14.03 (L), 15.31 (D), 16.59 (L), 18.26 (L), 18.57 (E), 19.49 (L), 21.20 (L), 22.07 (D), NOVA GORICA Odhodi iz Gorice: 8.50 (L), 14.45 (L). Prihodi v Gorico: 10.43 (L), 16.33 (L). Gornji vozni red bo v veljavi do 26. maja 1979. MEDKRAJEVNE AVTOBUSNE PROGE Na medkrajevnih avtobusnih progah, ki jih vzdržuje pokrajinsko avtobusno podjetje (APT), so urniki naslednji: GORICA - DOL - TRST (samo ob delavnikih): odhodi iz Gorice ob 7. in 13.30, prihodi v Gorico ob 13.50 in 19.50. GORICA - KRMIN - VIDEM, (samo ob delavnikih): odhodi iz Gorice ob 7.15, 12.30, 13.30, 18.15; prihodi v Gorico ob 8.15, 13.05, 15.20, 18.50. GORICA - FARA - GRADIŠČE -ROMAN!-, (lokalna proga, samo ob delavnikih); odhodi iz Gorice ob 7.15, 7.35, 9.45, 10.30, 12.15, 14 30, 17.15, 19.15 in 20. uri, prihodi v Gorico ob 7.30, 8.14 , 8.15, 10.35, 13.35, 15.29, 16.35, 18,15, 19.45. GORICA - FIUMICELLO - GRA DEŽ, (ob delavnikih): odhodi iz Gorice ob 6.45, 7.50, 11.4*, 13.30, 18.30, prihodi v Gorico ob 7.40, 8.14, 9.15, 13.15, 14.15, 19. uri; (ob praznikih) odhodi iz Gorice ob 8.15, 13.30, 19.30, prihodi v Gorico ob 8.14, 13.15, 19.15. GORICA - GRADIŠČE - TRŽIČ (ob delavnikih) odhodi iz Gorice 5.00, 6.45, 7.45, 11.30, 12.15, 12.45, 13.30, 16.00, 17.15, 18.30; prihodi v Gorico ob 8.12, 9.37, 11.37, 13.35, 14.37, 15.02, 18.15, 19.45, 20.22, 23.02; (ob praznikih) odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00, 17.15, 19.00; prihodi v Gorico ob 9.40, 14.07, 16.40, 19.37, 20,47. GORICA - DOBERDOB - TRŽIČ, (ob delavnikih) odhodi iz Gorice: 7.00, 19.00; prihodi v Gorico ob 8.10 in 18.05; (ob praznikih) odhodi iz Gorice: 13.00 in 18.30, prihodni v Gorico ob 14.30 in 20. uri. Proga ob delavnikih je speljana po Tržaški cesti skozi Dol in Doberdob, nedeljska proga n gre skozi Štandrež, Sovodnje, Gabrje in dalje skozi Dol. Ob delavnikih deluje še proga na relaciji Devetaki - Martinščina - Poljane - Doberdob - Tržič z odhodom iz Devetakov ob 13.50, prihod v Devetake pa ob 13.15. GORICA - SOVODNJE - TRŽIČ, (ob delavnikih): odhodi iz Gorice ob 6.40, 8.10, 11.45, 13.30, 14.10; prihodi v Gorico ob 8.10, 8.40, 12.15, 14.40 in 18.15. Samo prva in četrta proga delata na relacij' Gorica - Sovodnje - Tržič, ostale tri pa delujejo samo na relaciji Gorica - Štandrež - Sovodnje Gabrje. GORICA - GRADIŠČE - ČERVI-NJAN, (ob delavnikih): odhodi iz Gorice 6.50, 8.00, 13.30, 17.30; prihodi v Gorico (b 7.45, 8.55, 14.10, 18.55; (ob praznikih) odhodi iz Gorice ob 13.45, 18.00; prihodi v Gorico ob 13.40, 17.55. GORICA - KRMIN - ČEDAD (ob delavnikih), odhodi iz Gorice: 7.45, 12.15, 13.30, 17.15; prihodi v Gorico: 8.15, 9.05, 13.10, 14.50; (ob praznikih); odhod iz Gorice ob 18.30, prihod v Gorico ob 13.50. GORICA - OSLAVJE - ŠTEVER-JAN - GROJNA - GORICA (ob delavnikih), odhodi iz Gorice: 6.50, 10.00, 14.10, 19.15, prihodi v Gorico: 8.10, 13.25, 14.10, 19.00; (ob praznikih) odhodi iz Gorice: 14.30, 16 30, 20.05, prihodi v Gorico. GORICA - OSLAVJE - ŠTEVER-JAN - GROJNA - GORICA (ob delavnikih) odhodi iz Gorice na zgoraj omenjeni relaciji ob 6.50, 10.00, 14.10, 19.15, v obratnem krogu pa bo ob 7.30, 12.45, 13.30, 18.20; (ob praznikih) samo na prvi krožni poti 14.30, 16.30, 20.05. V Novi Gorici srečanje pesnikov začetnikov Včeraj ]e bilo v Novi Gorici območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Srečanje sta priredili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza kulturnih orga-nizcaij Nova Gorica. V popoldanskih urah je bila v salonu Park hotela okrogla miza. Tu so se zbrali mladi pesniki, katerih prispevke je izbrala posebna komisija. Pri okrogli mizi je tekla beseda predvsem o možnostih mladih ustvarjalcev za objavljanje in nastopanje v javnosti. Posebni poudarek ie bil dan primorskemu območju, kjer je čutiti pomanjkanje povezanega literarnega dogajanja in dela. Prisotni so govorili o možnih oblikah, s katerimi bi lahko tudi na Primorskem ustvarili bolj stimulativno literarno vzdušje. Treba bi bilo ustvariti organizirane oblike dela, ki bi nudile tudi mladim pesnikom možnost, da se predstavijo širši javnosti. V večernih urah je bil v komorni dvorani Primorskega dramskega gledališča literarni večer, kjer je brala pesmi mladih udeležencev srečanja dramska skupina šolskega centra za blagovni promet, (am) Danes odprtje Butkoviceve razstave V galeriji ll Torchio v Mameli-jevi ulici v Gorici odprejo danes dopoldne ob 10.30 razstavo slik so-voclenjskega slikarja Bogdana But-kovita. Razstava bo odprta dva tedna. Še vedno zaprta cesta Bračan - Dolenje Pokrajinska cesta Bračan - Dolenje bo še za petnajst dni zaprta za vsak promet. Tako je odločil pokrajinski predsednik prof. Pa-gura ker so na tej cesti še vedno v teku nekatera dela. Cesta je zaprta že od letošnjega julija. Izleti SPD v Gorici priredi v nedeljo, 15. oktobra, zaključni jesenski družinski izlet v sončno Istro (Koper, Poreč, Rovinj) .Vpis do zasedbe prostorov na sedežu v Ul. Malta 2. Izlet bo združen s srečolovom. Kino Gorica CORSO 15.15-22.00 »Zio Adolfo in ar-te fuehrer*. Adriano Celentano in Amanda Lear. Scopecolor . MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Non c'e problema*. Miou-Miou in Bernard Nemez. Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Crazy Horse*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Erotika. VERDI 15.15-22.00 »Primo amore*. Ugo Tognazzi in Omella Muti. Tržič PRINCIPE 14.00 — 22.00 »American Graffiti*. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Giulia*. eeteehhb Karla Lutman je darovala 10 tisoč lir za PD »Oton Župančič* namesto cvetja na grob pokojnega Franca Lupina. Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba izreka svoji članici Cveti Jarc iskreno sožalje ob smrti očeta. KULTURA PREDPREMIERSKA KRAMLJANJAi Vlado Stefančič - režiser «Lede» Miroslava Krleže v tržaškem SSG Kot režiser se je uveljavil zlasti s postavitvami musicalov v zagrebškem gledališču bu dokončal največji do sedaj zamišljeni projekt — režijo rock o-pere «Čarovnice iz Griča» avtorice Marije Jurič - Zagorske. To delo bo zahtevalo veliko naporov. V njem bo nastopalo preko 200 ljudi. V Osijeku bo do konca leta postavil na oder veliko glasbeno scensko delo SLOVANSKO RAPSODIJO. Skopje mu je ponudilo režijo prve makedonske rock-opere. Obeta se mu delo v Hrvaškem narodnem gledališču, spet bo režiral v gledališču Komedija. Med načrti z veseljem omenja svoj povpatek na oder kot igralec. To poudari tembolj, ker se še vedno smatra za igralca, k; tudi režira! ADRIJAN RUSTJA Zagrebški režiser Vlado Štefančič, gost Stalnega slovenskega gledališča PRISPEVEK K OHRANJANJU REVOLUCIONARNIH TRADICIJ Najsvetlejši trenutki naše revolucije skozi «Vodnikpo partizanskihpoteh» 700 strani velikega formata z uvodno besedo Mitje Ribičiča - Knjigo je pripravil uredniški odbor z glavnim urednikom Albertom Jakopičem Vsekakor predstavlja skoraj 700 strani obsegajoč Vodnik po partizanskih poteh, natisnjen v velikem fermatu, izjemen priročnik in vodnik kakršnega doslej pri nas nismo poznali. Uvodno besedo vanj je napisal Mitja Ribičič, ki je v njej povedal tudi tole: ♦Živimo v času, ki je le navidezno odmaknjen od tistih usodnih dejanj pred dobrimi tremi desetletji. Navidezno pravim zato, ker naše vsakodnevno delo prevevajo vrednote, ki so bile potrjene že v revolucionarnem boju; naše življenje in hotenje se je in sc še bo vsakodnevno oplajajo z izročilom, ki je bilo skovano v narodnoosvobodilnem boju. Prav mesto in vloga, ki jo dajeta sedanja ustava in zakon o združenem delu delovnim ljudem v okviru združenega dela, je gotovo ena izmed najpomembnejših pridobitev takega razvoja. Knjiga Vodnik po partizanskih poteh je delo, ki nam približa najsvetlejše trenutke naše revolucije, delo ki je 'neprecenljiv prispevek pri chranjanju revolucionarnih tradicij. Izdaja .knjige sovpada s prizadevanji, da bi zlasti SZDL, kot najširša demokratična sila naše družbe, nakazovala primerna pota, metode in oblike pri podružblja-nju revolucionarnih izročil. Obeleževanje revolucionarnih dogodkov in revolucionarnih osebnosti pri tem ne pomeni mistificiranja revolucije, temveč le opomin na vrednote, iz katerih je izšla naša revolucionarna • praksa in ki »o še danes spodbuda našemu gospodarskemu in kulturnemu napredku. Potrebno je tudi poudariti, da je knjiga še posebej namenjena mladini, ki kot dedič dosedanjega družbenega razvoja vse bolj prevzema tudi odgovornost pri ohranja- ...........................nii.nimiilillll^Hi»nliiiiiiiLmjiimmnii^imimH»iHlnlwmmtlinllimiiJlir»]iWili^l^Sll>JmiwMWiM^imMnlniiiMllimlilAiii PLODEN OBRAČUN PRVIH PETIH KONCERTNIH PRIREDITEV Vipavski «Večeri z muzami» Do konca leta so predvideni še trije koncerti: 21.10. Moskovski madrigalisti, 18.11. Pihalni kvintet Slovenske filharmonije, 16.12. pianistka Tadeja Perkavec Ob koncu lanske koncertne sezone se je na prijaznem griču pri Y>pavi začela vrsta zanimivo koncipiranih umetniških prireditev, ki 50 jih naslovili «Večeri z muzali*. Ti namreč združujejo knji-zevno, likovno in glasbeno umetnost. Skupina sorazmerno mladih Dudi je svojo zamisel strnila v o-programov, od katerih je bilo do sedaj že pet realiziranih. Vsi yočeri so bili zelo dobro obiskani. Ljudje ne prihajajo samo iz bliž-nJe okolice, temveč tudi z Goriškega, s Koprskega, Krasa, iz zamejiva in celo iz Ljubljane. Privlačuje tudi lepo obnovljen stari, nekoč lovski dvorec Zemono, v katerem so koncerti, razstave, recitacije in razgovori o umetnosti, pa Prekrasen razgled po dolini in na o-aoliške hribe ter žlahtno petje slav-Cev, ki se oglaša v tišino večerov. Na začetku junija smo bili na slavnostni otvoritvi, ko je sodeloval Slovenski komorni orkester pod vodstvom Antona Nanuta ob sodelovanju mezzosopranistke Eve Novšak - Houškove in oboista Stojana Dokuzova, komorne kipce Janeza Pirnata pa je predstavil Janez Mesesnel. Orkester je imel na sporedu Balletti a 5 - Janeza Krstnika Dolarja, ciklus pesmi «Mati» Alojza Srebotnjaka, Vivaldijev Koncert za oboo in orkester v D-duru >n Mozartovo Simfonijo v D-duru, KV 19. Eva Novšak - Hovškova je priznana koncertna pevka in je tudi tekrat potrdila svojo visoko oblikovalno kulturo. Z lepo izravna-n'm glasom je ubrano razvijala in nazorno ostvarila Srebotnjakov ciklus «Mati» ter s tem dala koncertu znaten delež umetniške vrednosti. Stojan Dokuzov je v toplo obarvanem tonu izvedel Vivaldijev koncert muzikalno učinkovito. Orkester pa je dosegel svoj višek v nazorno zgrajeni Mozartovi simfoniji. Na drugem koncertu se je predstavil Slovenski oktet v novi postavi: Danilo Čadež, Igor Zieren-feld - Peter Ambrož, Jože Banič (deloma je sodeloval še Božo Grošelj) — Peter Bedjanič, Samo Vremšak — Marjan Stefančič, Peter čare. Razgovor o poeziji in glasbi je vodil Tit Vidmar, sodelovali pa še muzikolog dr. Janez Hoefler, skladatelj Milan Stibilj in pesnik Tone Pavček, ki je zgoščeno in jasno povedal svoje misli, medtem ko o stalili sploh nismo slišali, ker niso dovolj glasno govorili — izkušnja za organizatorje, ki bodo mo nali poiskati v tem pogledu boljše rešitve. Spored okteta je obsegal v prvem delu tri Gallusova dela, Pahorjev Očenaš hlapca Jerneja, Srebotnja-kovo Bori in Gabrijelčičevo Vetri v polju, v drugi polovici pa narodne v priredbah Simonitija, Kreka, Vremšaka, Voduška, Marolta, Rijavca, Svešnikova in Pigarellija-Pedrottija. Slovenski oktet je bil znan kot skoro neprekosljiv interpretator narodnih, v prvi vrsti slovenskih ljudskih pesmi. Na tem nastopu pa je bilo obratno: bolj zlito in ubrano petje je bilo v prvem delu sporeda, seveda so bile tudi interpretacije nazornejše ter učinkovale muzikalno pristneje in prepričljiveje kakor pesmi v drugem delu, če izvzamem Vremšakovo So še rož'ce in Voduškovo Da hoera, ki sta bili med narodnimi najboljši. No, pri narodnih se je pojavljalo tudi največ pomanjkljivosti glede skladnosti v delovanju in glasovne ubranosti celote, kar je popolnoma razumljivo za novo sestavo, v kateri je polovica novih pevcev in za kratko dobo skupnega dela. Marsikaj bo treba še izpopolniti, kar zadeva intonacijo, enotnost delovanja v dinamičnih postopkih, enotnost pri oblikovanju fraze in razne odtenke, ki si jih ansambel lahko pridobi le v kontinuiranem prizadevanju v daljšem času svojega dela. Ob teh pripombah pa seveda moram reči, da je petje, zlasti v prvem delu sporeda, ki je bil tudi izvajalsko najbolj izrazit, na dostojni ravni in obeta, da bo oktet v doglednem času zrastel v glasovno osveženo h zlito ter prožno pevsko skupino, ki bo tudi pomemben poustvarjalec, kakor je bil oktet doslej. Na tretjem koncertu je bil gost znani ansambel za staro glasbo ♦Bakfark consort* iz Budimpešte. Na sporedu so bila predvidena dela s področja stare angleške, madžarske in slovanske glasbene u-stvarjalnosti. Prav tako je na področju likovne umetnosti bil ta večer namenjen prikazu srednjeveških in renesenčnih stenskih slik po izboru Janeza Mesesnela. Četrti večer so izpolnili Romunski madrigalisti iz Bukarešte. Namesto razstave predvidenih kiparskih del Janeza Lenassija je Janez Mesesnel predstavil plastiko Jožeta Pohlena, ki je bil drugače uvrščen na poznejši šesti večer. Zbor Romunskih madrigalistov, ki ga vodi dirigent Marin Constan-tin, se je predstavil kot izvrstno vokalno izvajalsko telo, ki posedu je vse odlike pevske dovršenosti — kar zadeva čistost intonacije, homogenosti pevskih skupin, celot- no zlitje ter izravnanost in disciplino. Deluje prožno in v dinamičnem tanjšanju izredno enotno. V toplo obarvanem tonu se je petje razvijalo v mejah komornega načina, ki je v akustično dobrih pogojih dvorca prišlo toliko bolj do veljave, do plastičnosti. Na sporedu so bila dela skladateljev iz XVI. stoletja in nekaterih drugih avtorjev, po večini tista, ki gredo že v krog standardnih zborvoskih programov in nam s tega stališča pravzaprav niso prinesla nekaj novega. Kar zadeva interpretacijo skladb, je bila večina med njimi izredno nazorno in prepričljivo izoblikovanih, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so vzbudile dvom o muzikalni utemeljenosti interpretacijske zasnove in pristnosti učinka: ta je odražal odmik od slogovnih značilnosti nekih del. Tako je, na primer, motila razcepljenost Gallusove Ecce homo moritur justus in razvlečenost Mon-teverdijeve Lasciate mi morire, da navedem v tem smislu najbolj u-padljivi. Škoda, da zbor ni vnesel v spored pesmi romunskih sodobnih skladateljev, ki bi jih spričo svoje visoke kvalitete gotovo dobro izoblikoval —- kar je že potrdil ob eni dodani — in nam odprl okno v kaj malo poznano romunsko glasbeno stvarnost. Premalo nam je bil dodatek romunskih ljudskih pesmi in plesov, ki jih je zbor zares virtuozno izvedel. Peti večer je bil 23. septembra: Janez Mesesnel je predstavil dela akademskega slikarja Vladimira Lakoviča, koncertiral je Trio Lorenz, pesmi Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela, Iga Grudna in Alojza Gradnika sta recitirala — po izboru Tita Vidmarja — člana SNG Drame v Ljubljani, Neža Simčičeva in Rudi Kosmač. Bil je večer, na katerem so se na učinkovit način prepletale podoba, poezija in muzika. Zlasti zadnji dve sta našli neposreden stik s poslušalci in vzbudili poseben doživljajski trenutek. Trio Lorenz je imel na sporedu Haydnov Trio v G-duru, Sukovo Elegijo, Stibiljevo Seance in Lento maestoso iz Dvorakovega Tria «Dumky», op. 90. Mislim, da bi bilo odveč posebej poudarjati čistost in skladnost igre bratov Lorenz, ki se tudi po interpretativni plati u-vrščajo med naše reprezentativne komorne ansamble. Vendar moramo tokrat ponovno naglasiti izjemno nagnjenost in smisel za dobro interpretacijo del iz najnovejše sodobne literature. To smo spoznali in živo občutili v plastično oblikovani Stibiljevi skladbi, ki, kakor vsa- ko avantgardno koncipirano delo, zahteva dobre izvajalce. Lahko rečemo, da je k njenemu umetniško prepričljivemu odzivu v veliki meri prispevala dovršena izvedba Lo-renzov, ki so zaznali njene vrednote in jih znali tudi ostvariti. Do konca leta šo predvideni še trije koncerti. 21. oktobra Moskovski madrigalisti, 18. novembra Pihalni kvintet Slovenske filharmonije in 16. decembra koncert mlade pianistke Tadeje Perkavec. Na predzadnjem večeru bo humor v slovenski poeziji po izboru Tita Vidmarja ter razstava bronaste plastike Petra Černeta, na zadnjem pa bo Duša Počkajeva recitirala, po izboru Toneta Pavčka, do sedaj nepoznane ljubezenske pesmi Otona Župančiča ter razstava grafičnih listov Vladimira Makuca. IVAN SILIČ nju, negovanju in razvijanju revolucionarnih. tradicij*! Uredniški odbor na čelu z glavnim urednikom Vodnika Albertom Jakopičem pa je v svojem zapisu pod naslovom »Vodniku na pot* zapisal, da je minilo že več kot sedem let, odkar je vzniknila misel o izdaji Vodnika po partizanskih poteh. Potrebo po takšnem vodniku so najbolj čutili pedagogi, da bi lažje načrtovali izlete in usmerjali mladino v kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja. Pobudo za izdajo take knjige je dal Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Komisija za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu ža prosveto in kulturo pa je nato januarja 1970 objavila natečaj za pisanje take publikacije. Uresničevanje omenjene. naloge sta prevzela MuzejJjtiL sk čili pisce za svoja teritorialna območja. Uredniški odbor je nato izdelal osnutek in merila, po katerih so sodelavci začeli zbirati in urejati gradivo. Delo na terenu je sproti porajalo nova vprašanja; zato je bilo potrebno spremenit) nekatera prvotna merila, da bi bilo to obsežno zgodovinsko gradivo čim bolj pregledno urejeno. Potrebno je bilo veliko terenskega dela; zbiranje in preverjanje podatkov ter ogledi spomenikov. Ob tem so bila odkrita marsikatera dotlej neznana zgodovinska dejstva. Na mnogih spomenikih in ploščah so bili napisani nepravilni datumi, netočno število padlih in napačna imena. Med zbiranjem gradiva se je pokazalo, da za vrsto izredno pomembnih dogodkov na terenu ni ostala nobena sled. Ugotovljeno je, da so pretežno obeleženi okupatorjevi zločini in žrtve, občutno manj pa dogodki, ki pomenijo u-spehe osvobodilnega boja oziroma ljudske revolucije. Zato so uredniki upoštevali tudi nekatere take, na terenu neobeležene zgodovinske dogodke. Obsežno gradivo 28 avtorjev zbornika je zahtevalo vsebinsko usklajevanje. Ker obravnava ta oublikacija v glavnem obdobje NOV, so v njej upoštevani le tisti predvojni zgodovinski dogodki, ki predstavljajo izhodišča za narodnoosvobodilni boj. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Jesenska barvitost mariborske kulture Slavljenje pisatelja Miška Kranjca - Radijske igre Sežanski slikar v Rotovžu - Golouhova «Krisa» v Drami Zaradi boljše preglednosti je vodnik po partizanskih poteh urejen po pokrajinah in občinah, kakor si sledijo po abecednem rc-!u. Na primer Primorska, primorske občine, kraji oziroma mesta (pri teh so po abecednem redu razporejene ulice in deli, ki spadajo pod mesto). Iz tega raz pore'U je izločena le Ljubljana — mesto heroj, ki je obravnavana na prvem mestu. Za lažjo, orientacijo na odmaknjenem in težko dostopnem terenu so uredniki gorske predele zapisali pri .najbližjih vaseh — tako tudi zaselke — kamor geografsko spadajo (izjema Kočevski rog. Osan-karica). Ob krajih so navedeni zgodovinski dogodki, spomeniki in spominska znamenja. Pri vsaki občini so v prvem delu zajeti zgodovinsko pomembnejši dogodki, tem pa sledi v drug- n delu pregled manj pomembnih' spomenikov, k) spominskih plošč.--, Gradivu1 - Všake. regije so dodane ^fotografije. V.,zad- a njem delu publikacije--pa sa prilor ženi seznami hftepaturev l5ratft>',in"|'*pejsa: krajev. Vodnik je namenjen zlasti šolski mladini, rabil pa bo pedagogom za pripravljanje šolskih ekskurzij, uporabljali pa ga bodo tudi učitelji pri pouku zgodovine in pri o-bravnavanju predmeta spoznavanje narave in družbe. Prav tako bo vodnik v pomoč turističnim društvom, družbenopolitičnim organizacijam, ustanovam, podjetjem in posameznikom. Z izdajo Vodnika zbi; unje podatkov o spomenikih in spominskih znamenjih seveda ni zaključeno, saj se bodo dosedanjim romnikom zagotovo pridružil še novi. Več kot IGO strani Vodnika j namenjenih Primorski in primorskim občinam. Avtor tega dela Vodnika je Jože Primožič, pri tem i je morda . .oda le v tem, da so obeležja in pomniki iz NOB omejeni samo na slo« ko državno ozemlje, torej žal ni v njih pomnikov, obeležij ii plošč, ki leže na slovenskem etničnem ozemlju tako v Italiji kot na avstrijskem Koroškem. Morda bi kazalo v morebitni novi izdaji tega svojevrstnega in edinstvenega vodnika pomisliti tudi na to, saj je naš boj divja povsod, kjer žive Slovenci, ne glede na državne in druge meje. Vodnik po partizanskih ooteh je izdala založba Borec v Ljubljani v opremi Cvete Stepanc. ' ;ve. D. Ž. V septembru, prvem mesecu jesenskega kulturnega življenja v Mariboru, se je zvrstilo že precej omembe vrednih kulturnih dogodkov. Predvsem so se zadovoljni vrnili pisatelji z uspelega književ-niškega srečanja na Štatenbergu in sedli za pisalno mizo k ustvarjanju novih literarnih del. Prijetno občutje so mariborski pisatelji doživeli ob sreča: ., j učiteljev in profesorjev s slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Na prijateljskem srečanju so mariborski književniki Nada Gaborovičeva, Slavko Jug, Branko Rudolf, Janez Švajncer in podpisani brali sorojakom odlomke in pesmi iz svojih literarnih del, ki so jih zamejski pedagogi sprejeli z vidnim odobravanjem. Po literarnem delu se je razvil sproščen prijateljski pogovor, v katerem so se zamejski gostje seznanili s problemi pisateljskega ustvarjanja, prisotni književniki pa s problemi slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem, Večer je potekal v prisrčnem ozračju, v želji, da bi se tudi v prihodnje večkrat sestali v obojestranskem spoznavanju. Slavju 70. letnice velikega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca v Lendavi, je prisostvovala tudi delegacija pododbora Društva slovenskih pisateljev iz Maribora. Ob tej priložnosti so v imenu društva in Mestne knjižnice povabili pisatelja Miška Kranjca na srečanje v Maribor za konec oktobra, ker ga želi počastiti tudi mariborska kulturna javnost. O srečanju samem bomo podrobneje poročali. Ker je ta mesec bogat na književnem polju, naj poročamo še o kulturnem dejanju Radia Maribor. Z letošnjo jesenjo namenja radijska postaja svojo pozornost tudi slovenski radijski igri. Tako je mariborski dramaturški oddelek kot prvo predvajal krajšo radijsko igro znanega slovenskega pesnika Slavka Juga Smrt v kanalu. Prvi poskus se je tako dramaturško kot tehnično-izvajalsko obnesel. Z zanimanjem torej pričakujemo nadaljnjih radijskih dramatskih del štajerskih pisateljev, ki jih bo prav zagotovo zamikalo tudi tovrstno literarno ustvarjanje. V likovno življenje se je že vselila razstavna živahnost. Razstavni salon Rotovž je na široko odprl svoje prostore dvema umetnikoma, ki sta se predstavila javnosti. ,V . veliki iyprostorih razstavlja iguraliko v olju in grafično, kar poetično občutene podobe dreves. Njegove pokrajine motnih barv in krepkih potez sj občuten , prikaz domačih Haloz, h katerim se z žarnimi barvnimi nanosi in razgibanimi obrisi kdaj pa kdaj zateče tudi v abstraktne rešitve. Zlasti prikupne, razen Haloz, so krajine iz Primorske, Prekmurja in Dolenjske, kar priča izredno razvejan odnos do slovenske pokrajine, iti ji ume posredovati pristno domačnost. V prostorih malega salona Rotovž so na pogled grafike mladega slovenskega slikarja rojenega v Sežani. Bojana Kovačiča. Razstavljeni so nenavadni primerki grafičnih listov s še bolj nenavadnim skupinskim naslovom ♦Sekira in cink*. Naslov zbirki namreč izvira iz posebnega nastanka podob z udarci s sekiro po plošči. Smisel te novosti bre- zaželene e-stetike je teže dojemljiv za realno samostojnost podobe. Takšen proizvod bi bil nemara uporaben bolj za knjižno ilustracijo kakšne abstraktne literature. Vsekakor bo koristnost te smeri izpričana v prihodnosti, seveda, če se bo grafik s svojim raziskovanjem bolj konsolidiral v izpovedi moderne grafike. Drama SNG Maribor je odprla novo sezono z zanimivo predstavo Golouhove socialne drame Kriza. Delo je svoj krst doživelo pred petdesetimi leti na delavskem o-dru v Ljubljani leta 1928, v režiji Bratka Krefta, leta 1937 pa na amaterskem odru na Pobrežju v Mariboru v režiji Jožeta Babiča. Zanimivost sedanje uprizoritve je v tem, da je igra doživela tokrat prvo uprizoritev na poklicnem o-dru, ki jo je prav tako zrežiral Jože Babič, kat pred enainštirideseti-mi leti na amaterskem odru. Odrska podoba z nekaj dramaturškimi posegi v besedilu, prikazuje delavsko gibanje in borbo delavcev za osvobojeno delo po prvi svetovni va-jni, ko je gospodarstvo pri nas in v Evropi doživljalo gospodarsko in politično krizo. Odmaknjen čas je gledališko prepričljivo prikazan in predstava impre-sionira s svojo dinamiko, prikazano včasih kar s filmskimi prijemi. Predstavi je prisostvoval zdaj že dvaindevetdesetletni avtor Rudolf Golouh, ki sta ga ansambel in občinstvo na koncu predstave spoštljivo pozdravila. Rudolf Golouh je znan predvojni delavski aktivist in politik. Rodil sc je leta 1887 v Kopru. Svojo mladost je preživel v Trstu in s sedemnajstimi leti u-stanovil italijanski delavski list «Germinal». Pisal je italijansko dokler ni leta 1910, ko se je spoznal z Ivanom Cankarjem, začel pisati tudi slovensko. Leta 1915 je postal urednik Zarje vse dotlej, dokler ga niso zaradi njegove naprednosti izgnali iz Trsta. Naselil se je bil v Ljubljani in postal urednik časnika Naprej. Nato je urejeval še časnik Ujedi-njenje in zatem Delavsko politiko, ki je izhajala v Mariboru vse do druge svetovne vojne. \ Odveč bi bilo opisati njegovo burno plodno življenje, ker je o tem Primorski dnevnik že pisal. Z navedenimi podatki sem hotel le podkrepiti njegovo napredno delovanje v levičarsko usmerjenih krogih vse do zloma fašizma in potrditi, kako prav je storila mariborska Drama, da je uprizorila njegovo, za zgodovino delavskega gibanja pomembno odrsko delo Krizo. EMIL FRELIH Letno poročilo o delu šole Glasbene matice Te dni je izšlo Letno poročilo o delovanju Glasbene šole in koncertnih prireditvah v sezoni 1977-1978. Iz poročila je razvidno, da je bilo V šolskem letu 1977-78 vpisanih za individualni pouk 452 u-čencev, za zborovsko petje pa 202, skupno torej 654 učencev. Med šolskim letom jih je 50 odstopilo, tako da so leto končali 604 učenci. Največ učencev in sicer 191 je obiskovalo pouk klavirja, 99 učencev se je učilo harmonike, 36 violine, 31 kitare, ostali inštrumenti pa so bilj zastopani z manjšim številom učencev. Poleg osrednjih šol v Trstu in Gorici so delovale podružnice v Bazovici, Boljuncu, Devinu, Na-: brežini, na Proseku-Kontovelu, V Sovodnjah in skednju ter prvič tudi v Petjagu v Beneški Sloveniji. Odprtju podružnice šole GM posveča predsednik Glasbehe matice Dušan Hreščak uvodno misel, v kateri med drugim ugotavlja, da je lem naša osrednja glasbena ustanova zadobila tudi formalno deželni značaj in pomen. K poročilu se bomo še povrnili. Izredna uveljavitev harmonikarjev šole GM na mednarodnem tekmovanju v mestu Alassio Ansambel Klavdija Furlana V dneh od 22. do 24. septembra je bilo v ligurskem mestu Alassio mednarodno tekmovanje za kitariste, harmonikarje in organiste, ki ga organizira tamkajšnje odbomištvo za turizem skupno z glasbenimi ustanovami. Med številnimi nastopajočimi je dosegel prvo mesto (98 točk) harmonikarski ansambel *SYNT11E-SIS 4» šole Glasbene matice pod vodstvom prof. Klavdija Furlana. V kategorijah solistov pa so se lepo uveljavili tudi njegovi gojenci: mladi Corrado Rojac, ki je prejel z 98 točkami prvo nagrado. dalje Maurizio Marche-sich, 93 točk, drugo nagrado. Konkurenca nastopajočih, med katerimi so bili poleg italijanskih solistov in ansamblov tudi solisti iz Španije in Švice, je bila zelo ostra, kar je dokaz dobre pripravljenosti ansambla Spnthesis 4 ter z upravičenostjo iskreno čestitamo prof. Furlanu ob tej uveljavitvi njegovih gojencev. Skupino *SYNTHES1S 4» sestavljajo: Fulvio Jurinčič, Annama-ria Suber, Sonja Osbich, Corrado Rojac, Igor Cacovich, Damiana Ota, Maurizio Marchesich, Giorgio Gustinčič, Nadja Puzzer, Fabija Sossa, Elizabeta Zidarič, Diego Arangio in Ivo Tuli, ki študirajo harmoniko na podružnicah v Dolini in Nabrežini. Sodelovanje na tekmovanju v Alassiu je nudilo mladim harmonikarjem Glasbene matice tudi prijeten izlet v čudovito mesto ob ligurski obali, čemur je pripomoglo tudi toplo še poletno vreme. Gojenci so tako našli tudi nekaj časa za kopanje, in da so se v ponedeljek zjutraj udeležili izleta s potniško ladjo ob obali. Prof. Furlanu in njegovim dijakom želimo še veliko uspeha pri pedagoškem delu, ki je zanesljivo jamstvo, da bo tudi o bodoče lahko upal na še lepše uveljavitve. iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiia BERITE REVIJO Pisma uredništvu O moralni odgovornosti LpT Odprto pismo Spoštovani g. župan mesta Trst! Predvsem je prav, da se pred stavim, kajti to pismo spada med vsakdanje pogovore človeka, ki no-gosto ne more dojeti zapletenega izrazoslovja poklicnih politikov in ki si ga tudi z najnovejšim besednjakom ne more prevesti v razumljiv jezik. Sem članca vodstva mladinskega krožka v Križu (PD Mladina). Naš odbor ie zelo enoten in str1 njen, predvsem zato, ker obstaja politična volja za omikano in pošteno sožitje, ki se kaže v vseh naših dejanjih. Ne morem našteti vseh številnih dejavnosti našega Mladinskega krožka (to mi preču-je omejen prostor), vendar menim, da Vam bo glede tega lahko služil kak značilen primer: eden teh je to, da je doslej vpisanih v krožek tudi 72 otrok, od katerih .je polovica sinov begunskih staršev Gre za otroke, ki se uspešno uveljavljajo v raznih javnih prireditvah in ki žanjejo v tem soglasno odobravanje. To naj Vam služi kot en znak, iz katerega si lahko ustvarite sliko o naši usmeritvi v množični dejavnosti med Slo-verci. Na italijanskem področju (begunci) v Križu se dogaja nekaj obratnega in hkrati prav tako značilnega. Ustanovljeno je bilo mladinsko nogometno športno združenje, v katerem je polovica Slovencev. In to združenje «se žene», da zmaga za vsako ceno. V nobenem primeru ne pride do pretepanja in beseda «sciavi» je neznana. V bližini istrske skupnosti v Križu .je bilo pred 30 leti (tedaj so istrski begunci .živeli v barakah) postavljeno obeležje v spomin na dva partizana, ki so ju nacifašisti prav tam obesili. Tedanji časi so bili težavni in polni nerazumevanja, kot danes pripovedujejo starejši ljudje. Vse bi se bilo lahko zgodilo. Tudi kak umor. Vse pa se je prav izteklo. Tudi spominskega obeležja ni nihče nikoli o-skrunil. Danes, leta 1978, v ozračju Vašega «poziva k tihemu protestu proti Osimu*, je bilo spominsko obeležje do kraja razdejano. Vi, gospod župan, ste človek kulture in kot framasen menim, tudi politik. Zato Vam prav gotevo ne bo težko dojeti smisla te elementarne in humane lekcije in se postaviti v moj položaj, da bi me bolje razumeli, v kolikor bi se Vam obtožbe, ki jih nameravam na Vas nasloviti, zdele pretežke, tudi zato. ker ima namen pomiriti tesnobno vzdušje italijanske skupnosti, ki živi v miru z nami in to zaradi dejstva, ker bi se lahko čutila po krivem krivo. Namen je označiti krivce tega ter osnovne politične razloge, ki žalijo Trst in Italijo. Moralno odgovornost nosi, za vandalski napad na spomenik v Križu in na druge skupina Diete za Trst, ki ji pripadate in noben pod-pisni ali volilni uspeh ne mora biti za to opravičilo. Ne le Slovenci, tudi italijansko demokratično mnenje je o tej odgovornosti prepričano in glas o tem je segel do predsednika republike, vzornega antifašista Pertinija. Vaša skupina pa je deležna simpatij in podpore fašistov, ki so začutili oporo v vaši protiosimski politiki in spodbudo za svoje organizirano nasilje. Politika Liste za Trst .je zato nemoralna in protidržavna. Nadia Laharnar Križ pri Trstu O lepih lastnostih Spoštovano uredništvi Odločila sem se, da Vam tudi jaz pišem in to prvič. Pričeti nam preprostim ljudem ni lahko, poskusiti pa, pravijo, da ni greh; tukaj je torej moje pismo. Najprej naj se lotim časopisa. Pohvalno naj se izrazim o pobudi, da stq se odločili pošiljati časopis na »poskušnjo* v naše hiše. Časopis dobimo ob zgodnji jutranji uri. Kot po navadi takoj preletimo naslove, kratke novice prečitamo takoj, ostalo pa odložimo za pozneje. Jaz osebno pogrešam sestavke kot so krajše črtice, humoreske, žensko stran, kjer naj bi prinašali nasvete in stvari, ki nas zanimajo, otroški kotiček in njihove risane ali pisane prispevke, vsaj v nedeljski številki. Mislim in to so čisto osebne pripombe, da bf s pismeno pobudo iz uredništva, šole in staršev nudili našim otrokom možnost sodelovanja. Tako bi bogatili njihovo znanje, besedni zaklad, samozavest. Časopis bi res postal dužinski in pa pestrejši! (Nikoli ne zamudirrf prečitat', če se oglasijo otroci iz Benečije ali pa naši) Šola se je pričela. Naši otroci — upi za bodočnost — so morda prvič sedli v šolsko klop. Med temi je tudi moja hčerka. Kupila sem ji Cicibana. V njem je med drugim tudi zanimiva in poučna nagradna uganka v zvezi s prometom in prometnimi znaki. Na drugi strani je tekst za starše in recimo vprašanje «A)i menite, da vaš otrok hodi v VVZ, šolo po poti, ki je razmeroma najbolj vama?* O teh kraticah niman pojma kaj pomenijo. Potem sem čez nekaj časa po poti, ki pelje v hribe blizu Repniča našla kovinski zama-tšek, na katerem je prometni znak. ,Oče, ki pelje otroka za roko. Malenkost, ki mi je dala misliti ali naši otroci zares zadosti vedo o varnosti v prometu? Naši otroci sicer imajo vso komoditeto: nekaj metrov do tr-i govine, na šolski avtobus v spremstvu staršev ali sami s pripombo «Hodi pri kraju!*. To je vsa prometna vzgoja, ki jo pri nas doma nu-,dimo otroku. Kaj pa šola? Mislim, da manjka tovrstnih tekmovanj in praktičnega pouka v tem smislu. Morda tudi v obliki igr: v popoldanskem času, ko imajo celodnevni pouk? V osnovni šoli nam je učitelj tudi s palico, če je bilo potrebno, vcepljal, da moramo pozdraviti tudi leto dni starejše četrtošolce. Srečali srno se na pol poti od dopoldanskega k popoldanskemu pouku k istemu učitelju. Tudi svoja otroka skušam navajati teh pravil. Da pa vljudnost v praksi ogromno pomeni, bom skušala opisati. Pot v hribe ali po domače kar k Efi je privlačna izletniška točka na žalost ne z občutkom za škodo in tujo lastnino, ki jo brezvestni «tu-risti* napravijo pri Pču kar pod drevesom. V še nepokošeni travi si uredijo svoje bivališče, seveda z ognjem in vsemi odvrženimi steklenicami in pločevinkami (podatek je iz meseca junij-julij). To samo mimogrede. Pot v hribe tudi mene zanese. Včasih «uradno* na pašo, včasih na izlet. Na tej poti se sreča vseh vrst ljudi. Nekatera mladina in študentje ne znajo pozdraviti v nobenem jeziku, večkrat pade kakšna pikra za hrbtom in sicer tako, da prizadeti sliši a ne reagira. Lovci in izletniki srednjih let se radi ustavijo in pokramljaj, o vsem mogočem, ne glede na to da se mogoče prvič vidimo. Starejši pa me včasih v moje veliko nelagodje prehitijo s pozdravom. Oni so pač šola prejšnjih generacij. Čeprav se tudi danes v šolah uče osnove olike, gre kaj rado mimo ušes. Mlad par s psom ovčakom me je ogovoril v slovenščini. «Videli smo, da se biki — v resnici sta bili dve kravi — bojijo psa, pa sva ga umaknila v gozd*. Majhna pozornost, ki me je zelo presenetila in razveselila. Tudi malenkosti so lahko velike. Deževalo je, bili smo na sprehodu. Vljudno smo bili povabljeni na vedrenje v suhi prostor in na kavico. Posojena nam je bila tudi majica. Voz sena se je nevarno zibal po grdi hriboviti poti, traktor pa je zaneslo proti zidu. Kakor goba iz tal se je za vozom znašel neznani gospod. Pred vozom pa lovec. Oba sta govorila italijansko in takoj priskočila na pomoč. Dokler ni bilo vse srečno rešeno se nista oddaljila. Tudi v vasi ljudje takoj priskočijo na pomoč. Lepa beseda lepo mesto najde povsod, to je stari rek, ki ni v praksi še popolnoma izumrl in u-pamo, da tudi ne bo še. Čeprav se ne tega vsi zavedajo, da vljudnost pomeni veliko, posebno pa še na samotnih poteh. Preveč dolg je nastal moj spis, se pač poredkoma usedem in pišem. Pa brez zamere. Lep pozdrav. Saša Milič Repnič 15 Da ne pozabimo 90-lelnice ustanovitve Ciril-Metodo ve šole v Trstu Pred desetimi leti in sicer 8. decembra 1968 smo tržaški Slovenci priredili proslavo 80-letnice ustanovitve slovenske Ciril - Metodove šole v Trstu. Pobudo za to proslavo je dal neutrudljivi Drago Pahor. Odziv je bil nadvse zadovoljiv. V dvorani na stadionu pri Sv. Ivanu se je zbralo izredno veliko število bivših učiteljev in učencev Ciril-Metodovih šol. Prišli so iz najrazličnejših krajev, kamor jih je pač živ ljenjska pot zanesla. Večer je bil zelo prijeten: po pozdravnih govorih nekdanjih ravnateljev in učiteljev je zapel pevski zbor J. Gallus pod vodstvom U. Vrabca, ki je vse navzoče zelo ogrel. Zatem je bivša učenka šentjakobske šole deklamirala za to priložnost napisano poezijo — spet je zapel zbor in po končanem kulturnem sporedu je bilo še dolgo v noč ob obujanju spominov in ob petju naših lepih pesmi vse veselo. 30. marca 1969 je bila v Kulturnem domu zaključna proslava te o-semdesetletnice. Dvorana Kulturnega doma je bila nabito polna. Program se je delil v dva dela. V prvem delu so nastopili otroci slovenskih šol iz Trsta, v drugem pa skupina bivših učencev Ciril-Metodo-ve šole z Vilharjevo «Detelo» pod vodstvom Stane Oficije. Prireditev je ključil mešani pevski zbor sivolasih učencev pod vodstvom sivolasega učenca Vlada Švare. V foyerju Kulturnega doma je bila razstava slik iz dobe Ciril-Meto-dovih šol. To je bila nadvse častna uspela proslava in takratnim organizatorjem vse priznanje! Upamo, da ne bo 90-letnica šla mimo nas v pozabi. Olga Ban Zgoniška občina in V imenu občinske uprave, ki ji predsedujem, Vas naprošam za objavo v nedeljski številki sledečega dopiss i V nedeljo, 24. 9. 1978, je bilo objavljeno v Vašem dnevniku pismo nekaterih domačinov iz Briščikov, v katerem sprašujejo, kako to. da je zgoniška občinska uprava izdala dovoljenje za praznik «Triestinigsi-ma», ki se odvija na travniku v bli-žihi njihove vasi. V pojasnilo vsem c.iim, ki jim žal to že ni jasno, kljub temu, da se vsako poletje prireja po naših vaseh cela vrsta praznikov na odprtem. moramo povedati, da je v teh primerih edina možna pristojnost občinskih uprav pregledati, skupno z drugimi organi (npr. gasilci, or gani javne varnosti, osrednjim tehničnim uradom itd.), da je organizator povsem poskrbel za higieno in varnost obiskovalcev manifestacije. V primeru cTriestinissime* je bilo to storjeno! Nikakor pa nima občinska uprava možnosti odrejati, kdo lahko na njenem območju priredi praznik in kdo ne. Še največ je to odvisno od lastnikov zemljišč, ki so 7\ take manifestacije primerna. Ko gre namreč za zemljišča - travnike, ki so zasebna last, se postavi vpra sanje, če jih organizator od lastnika dobi ali ne. Prirediteljem «Trie stinissime* je lastnik svoj travnik dal na razpolago! Prireditelji so pri nameščanju stojnic, odrov in ple sišč poskrbeli, da vse uzstreza pra vilom, in praznik se je 15. septem bra pričel . . . S spoštovanjem Župan Josip Guštin H 'j Novo poštno poslopje v poslovnem središču Idrije C < mmisim Ja Blagovna hiša Mercatorja v Idriji Prelomno obdobje idrijskega gospodarstva Občani idrijske občine odgovorno vlagajo vse napore v spremembe, ki jim zagotavljajo lepšo prihodnost - Hitra rast bruto dohodka - Novi industrijski obrati - Posledica izpada rudnika živega srebra - Vloga samoprispevka Kolesa na jaških idrijskega rudnika so se pred dobrim letom u-stavila. ugasnile so peči v topilnici, toda življenje v idrijski kotlini se ni ustavilo. Živosrebrni rudnik, ki je skoraj 500 let dajal utrip našemu najstarejšemu rudarskemu mestu, je zaradi padca cen živemu srebru prenehal proizvajati to žlahtno kovino. Še leta 1966 .je .jeklenka živega srebra na svetovnem trgu veljala 700 $,. potem pa so cene katastrofalno padle in v letih 1973-1974 so bile pod 100 S za jeklenko. Verjetno ga ni gospodarja, ki bi lahko vzdržal take pretrese in tu status rudnika letos dokončno re šen. Kljub temu pa bo še vedno potrebno solidarnostno zbirati sredstva v Sloveniji in jih usmeriti v vzdrževanje idrijskega rudnika. Tudi žled in ujma, ki sta v letu 1975 prizadela preko 5000 ha idrijskih gozdov, sta povzročila za o-krog 60 milijonov N din škode. Po tresi, ki so od maja do septembra 1976 povzročili okrog 350 milijonov N din škode, so dokončno /rahljali temelje idrijskega gospodarstva. Vse naštete katastrofe pa niso o-majale občanov in delovnih ljudi na Idrijskem, ki so zrelo in odgovor- di rudnik jih ne bi, da ni bilo no prenašali vse napore in spre- široke solidarnostne akcije vseh delovnih ljudi Slovenije, ki so v letih 1975-1976 pokrili okrog 140 milijonov N din izgube. To se je dogodilo tudi lani in dogaja se še letos, čeprav se pričakuje, da bo membe, ki so bile tako ali drugače povezane z ukinitvijo rudnika in postavljanjem novih temeljev idrijskega gospodarstva. Nesporna je ugotovitev, da kljub problemom in težavam beležimo pospešeno rast tako dohodka kot kvalitete proizvodov, pri tem pa se tudi utrjujejo samoupravni odnosi. Idrijsko gospodarstvo je zato stopilo na pomembno razvojno pot Leta 1974 so v idrijski občini proizvedli 380 milijonov N din brutto dohod ka, že letos pa so na najboljši poti, da dosežejo planiranih 830 milijonov N din. To je enainpol-krat več ustvarjenega novega dohodka, kot pred štirimi leti. Pri tem ima veliko vlogo slovensko gospodarstvo, ki .je solidarnostno zbralo in dalo v idrijski rudnik okrog 250 milijonov N din nepovratnih sredstev. Vendar .je to le en del pomoči, čeprav za mnoge najpomembnejši. Drugi del pomoči se odraža v pomoči, ki jo namenja slovensko gospodarstvo zato. da bi se dvignila idrijska industrija na tako stopnjo, ki bi tudi brez rudnika SKUPŠČINA OBČINE IDRIJA in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo vsem delovnim organizacijam in občanom ob prazniku občine Idrija Polletni rezultati gospodarjenja v idrijski občini so obetajoči V prvem polletju 1978 so OZD v idrijski občini ustvarile 1.104.986 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 26% več kot v istem obdobju lani, to pa znaša 48,5% planiranega zneska za celo leto. Najmočnejšo udeležbo v celotnem prihodku v občini Idrija imajo: ETA Cerkno 31“ o« MERCATOR - RUDAR Idrija 13% SLOVENIJALES Sp. Idrija 9% ISKRA - Montaža Sp. Idrija 7" o KOLEKTOR Idrija 6% IMP - TOZD TIO Idrija 5% Celotni prihodek so v primerjavi z enakim obdobjem lani najoolj povečali v TOZD: Transport Cerk- no, Iskra Sp. Idrija, IMP ■ TIO Idrija, Kooperacija in DOM Eta Cerkno. Porabljena sredstva so naraščala počasneje, kot celotni prihodek in sicer z indeksom 123. V strukturi celotnega prihodka je delež porabljenih sredstev padel z 72,5 odst. na 71,0%. Prav zaradi tega se je povečala ekonomičnost poslovanja, kar se kaže v tem, da je pri nespremenjeni strukturi gospodarstva povečan delež dohodka. Doseženi dohodek v idrijski občini je v prvem polletju 1978 za 32% večji od tistega iz enakega obdobja lani. Število zaposlenih, ki je v prvem polletju 1978 soustvarjalo družbeni proizvod, se je povečalo za 9%. Vendar gre pri tem le za premike znotraj gospodarstva, zaradi prezaposlovanja rudarjev. Ce- Besedilo in fotografije SILVO KOVAČ lotno gospodarstvo pa je zaposlovalo enako število delavcev kot v predhodnem obdobju. Družbena produktivnost, ki jo nekoliko poenostavljeno predstavlja brutto dohodek na zaposlenega, je v prvem polletju letošnjega leta za 19% višja kot lani ob istem času. Doseženi rezultat pomeni 46 odst. planiranega. Največ sredstev za razširitev materialna osnove dela in sredstev rezerv so ustvarili Eta Cerkno 21.100 tisoč din, v IMP TIO Idrija 6.000' tisoč din in v Slovenijalesu Sp. Idrija 3.500 tisoč din. V teh treh OZD je bilo realiziranih 78.7% vseh sredstev v gospodarstvu idrijske občine. zagotavljala kruh občanom idrijske občine. V ta namen so bili sprejeti vsi predlagani investicijski programi Ete Cerkno, Iskre Sp. Idrija. Gostola Idrija, Kolek-torja Idrija, IMP-TIO Idrija. Lahko govorimo o skupnem znesku 1 milijarde N din, kolikor naj bi jih vložili v idrijsko gospodarstvo, od katerih pa bo solidarno zbranih j in pod nekoliko ugodnejšimi pogoji dano idrijskemu gospodarstvu o-krog 500 milijonov N din. Vse to je potrditev naše socia listične solidarnosti, ki je ponovno opravila na konkretnem, idrijskem primeru velik izpit. Prav tako solidarnostno preizkušnjo so naredili tudi delavci v OZD idrijske občine. Potrebni so bili veliki napori znotraj sleherne OZD. da so lahko tako uspešno zaključili prekvalifikacijo preko 500 rudarjev, ki so delo v jaških uspešno zamenjali z delom za strojem. Ta preizkušnja, ki je pri mnogih povzročila tudi osebne pretrese, je uspešno premagana. Vendar pa to ne pomeni, da so delovni ljudje idrijske občine zadovoljni, saj so v tem kratkem obdobju, kljub dokaj razveseljivim številkam o rasti gospodarstva, še vedno nazadovali v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. Medtem, ko je idrijska občina v letih 1964-65 dosegala mesto med prvimi dvajsetimi v Sloveniji, je v letu 1977 zdrsnila na 45. mesto po ustvarjenem dohodku na prebivalca. Kolikšen je izpad rudnika živega srebra, so zgovorno povedale že prej navetjene številke. Kljub visokim stopnjam rasti v zadnjih štirih letih, je idrijska občina real no šele danes dosegla tisti dohodek, ki ga je ustvarjala že leta 1974. Začete in načrtovane investicije bodo zaustavile negativna gibanja gospodarstva, ali pa ga celo preusmerile k porastu. To pa bo zahtevalo od slehernega delovnega človeka v idrijski občini še veliko naporov in odrekanj. Lani so v idrijski občini uspe šno izglasovali 2-odstotni samoprispevek za novo šolo in zdravstveni dom v Idriji. To je še en znak trdnosti in odločnosti vsakega ob čana in delovnega človeka, da prispeva lastna sredstva za objekte, ki so družbenega pomena. Temeljni kamen za nov zdravstveni dom so v Idriji položili ob dnevu vstaje slovenskega naroda, ob občinskem prazniku — 1. oktobru pa bo položen temeljni kamen za novo osnovno šolo. Z zazidalnim načrtom se tudi spreminja staro središče mesta Idrije. V poslovnem središču naaet.a je zrasla nova pošta, nova banka, dom upokojencev in z izgradnjo zdravstvenega doma in šole je staro rudarsko mesto sprejelo koncept modemih mest, kjer se vsi pomembnejši dogodki in objekti odvijajo po peš poteh, na ulicah, kjer ni avtomobilov. Občani in delovni ljudje idrijske občine so kljub hudim ekonomskim pretresom z upornostjo in zrelostjo dokazali, da gredo v novo obdobje razvoja in zato jim ni treba s strahom gledati v prihodnost. Idrijski grad Gevverkenegg Nekaj glavnih značilnosti Idrije in njene okolice Površina: 424,86 kv. km 17.265 prebivalcev (31.3.1977) Zaposlenih v gospodarstvu: 5.200 (junij 1978) Živosrebmo rudo so v Idriji odkrili leta 1490. Rudnik je neprekinjeno deloval do lanskega leta. V dominantni legi nad potokom Nikova stoji rudniški grad Gever-kenegg iz leta 1527. V njem ima danes piostore s številnimi zbirkami in spominskimi sobami Mestni muzej Idrija. Na Trgu svobode je stavba prvega slovenskega gledališča iz leta 1769, sedaj je v njem kinodvorana. Prva slovenska realka iz leta 1903. V največjem hramu učenosti v Idriji sedaj deluje šolski center. V Tririji zanimiva vnrtna r r- palka «Kamšt». «Rake» ter vodne zapornice «Klavže» na Idrijci in Belci. Znane so idrijske čipke, to je dragocena umetna obrt, ki so jo v 17. stoletju pričeli izdelovati na Idrijskem. Danes se poleg starih klekljaric učijo te obrti tudi v čipkarski šoli v Idriji. Idrija je znana tudi po kulinaričnih specialitetah, ki jih pripravljajo v idrijskih gostilnah. To so: «žlikrofi», «smukavc», «ocvirkovca» in «geruš*. Največje gospodarske organizacije v občini ETA — Cerkno Tovarna elektrotermičnih aparatov 1320 zaposlenih 730 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1978 MERCATOR - RUDAR Idrija — Trgovsko - gostinsko podjetje 360 zaposlenih 280 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1978 SLOVENIJALES Sp. Idrija Lesna in pohištvena industrija 440 zaposlenih 190 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1978 ISKRA - TOZD Montaža Sp. Idrija Tovarna za montažo elektromotorjev 390 zaposlenih 170 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1978 KOLEKTOR Idrija Tovarna kolektorjev, drsnih obročev in stikal za vgradnjo 500 zaposlenih 140 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1978 IMP — TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija 300 zaposlenih 120 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1978 G.P. ZIDGRAD Idrija AVTOPREVOZ TOZD PROMET Idrija GOSTOL Idrija KMETIJSTVO IDRIJA Iz zgodovine delavskega gibanja Gradnja nove proizvodne hale tovarne «Kolektor» Idrija se bliža h koucu V 90. letih prejšnjega stoletja, se je v Idriji razvilo močno delavsko gibanje. Leta 1895 je bilo u-stanovljeno Delavsko konsumno društvo. Glavni pobudnik je bil Anton Kristan, ki je v Idriji izdajal od 1903 do 1908 list «NAPREJ» in tiskal socialistične propagandne brošure, med njimi prvi slovenski prevod «KOMUNISTIČNEGA MANIFESTA» leta 1908. V Idriji je bil leta 1911 izvoljen prvi socialistični župan na Slovenskem, Ivan Štravs. Po prvi svetovni vojni so se rudarji povezali z delavskim gibanjem v Italiji. Ko je bila leta 1919 ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije, je imela v Idriji mnogo pristašev - simpatizerjev. Osvobodilno gibanje med drugo svetovno vojno je našlo v delavstvu odlično oporo. Mestni odbor OF je bil ustanovljen 22. novembra 1942 v bližnjih Stajah. Do kapitulacije Italije je odhajala v partizane zlasti mladina, potem pa je sledil množičen odhod v partizanske enote. V neposredni bližini Idrije je operirala Vojkova četa. Prebivalstvo je borce pod piralo z raznim materialom, posebno so z njim za lagali bolnišnici Franjo in Pavlo ter partizansko tiskarno Slovenijo. V začetku leta 1944 so partizani vdrli v rudnik in uničili vodne črpalke, v februarju istega leta so minirali idrijsko elektrarno. Marca 1945 je Idrija do- živela močan bombni napad ter utrpela veliko škode v središču mesta. POMEMBNI IDRIJČANI: Dr. Aleš Bebler (r. 1907), narodni heroj, politični delavec in publicist. Ing. Stanko Bloudek (1890 do 1959), konstruktor letal, smučarskih skakalnic in telesnovzgojni delavec. Damir Fajgelj (1879 - 1959) humoristični pisatelj. Ivanka Ferjančič (1850 - 1879) pospeševalka čip-karstva. Dušan Fortič (r. 1923), novinar in soustvarjalec Partizanskega dnevnika na Primorskem. Henrik Fret/er (1802 - 1866), prirodoslovec in speleolog. ' Jože Mihevc - Rudar (1922 - 1944), narodni heroj. Ivan Mohorič (r. 1888), gospodarski strokovnjak in pisatelj. Vasja Pirc (r. 1907), šahovski velemojster. Nikolaj Pirnat (1903 - 1948), slikar in kipar. Roman Poniž (1904 - 1968), elektrotehnični strokovnjak. Zorko Prelovec (1887 • 1939), skladatelj in pevovodja. Ivan Seljak : čopič (r. 1927), akademski slikar. V okolici Idrije so številne izletniške točke in planinske postojanke: Hleviške planine (907 m), Jelenk (1108 m), Sivka (1006 m). Kovačev rovt (4 km). Bela (10 km) in Klavže (15 km). Na Vojskem (12 km) je edinstven spomenik NOB - Partizanska tiskarna ^Slovenija* in grobišče na Vojščici. V Cerknem (24 km), prvi Primorski partizanski prestolnici, so številni spomeniki NOB: SPV bolnišnica <'Franja», spomenik 47 padlim tečajnikom partijske šole na « Brcih*, nova šola - spomenik NOB in številna spominska obeležja na hišah, kjer so med vojno delovale številne partizanske ustanove in delavnice. V Cerknem je največja delovna organizacija v idrijski občini, TOTA* Cerkno, znana doma in, v svetu po svojih elektrotermičpih izdelkih. Črni vrh nad Idrijo je poznan po svojih smučiščih. Trnovskem smučarskem maratonu in razsežnih planotah ter gozdovih, ki privabljajo obiskovalce poleti in pozimi. V Črnem vrhu je hotel «BOR», tu pa bodo gratjili industrijski obrat LIPE iz Ajdovščine. Spodnja Idrija 14 km), kraj z 1200 prebivalci. Tu sta tovarni Slovenijales in Iskra - Montaža. V gradnji je več novih stanovanjskih blokov, tako da se kraju obetajo novi objekti. Godovič (11 km) s svojo planoto je postal pomembna industrijska cona idrijskemu gospodarstvu. IMP -TIO Idrija je tu zgradil novo proizvodno dvorano, v gradnji pa je obrat Slovenijalesa iz Sp. Idrije. Idrijski grad IDRIJSKI GRAD — V njem ima mestni muzej veliko gradiva o tehnični, kulturni in socialni zgodovini rudnika in idrijskega kraja. Notranjost gradu je potrebna obnove. Na pečini nad hudournikom Nikova, na zahodnem koncu idrijske kotline, stoji rudniški grad Getver-. kenegg iz leta 1527. Sprva je bil'grad utrjen in v njem so do 18. stoletja hranili živo srebro, potem pa so to dragoceno kovino spravljali v rudniški topilnici. Rudniška uprava se je leta 1930 iz gradu preselila v novo u-pravno poslopje pred topilnico. V zadnjem letu druge svetovne vojne, je bil grad večkrat bombardiran in poškodovan. Zažigalne bombe so povzročile požar, pri katerem je zgorelo mnogo dragocenih zbirk. Po osvobidilvi so del prostorov v obnovljenem gradu spremenili v stanovanje, ostali del pa je leta 1949 prevzel Mestni muzej. V gradu so bogate zbirke v idrijskem rudniku najdenih rudnin, v svojih kartotekah pa je obilo gradiva za tehnično, kulturno in socialno zgodovino rudnika in idrijskega naselja. Na grajskem dvorišču je muzej uredil zbirko tehničnih znamenitosti iz prvega razdobja razvoja rudnika. Pred leti se je v gradu pojavila lesna goba, ki so jo le s težavo zatrli. Kljub temu, da mestni muzej vsako leto nameni znatna sredstva za obnovo gradu in ureditev novih zbirk pa je del muzejskega gradiva spravljen v zabojih in Irko okrog 50.000 obiskovalcev, ki si letno ogleda muzejske zbirke v gradu, nima možnosti spoznati še drugih zanimivosti najstarejšega rudarskega mesta. Mestni muzej v Idriji pa vzdržuje tudi druge pomembne zgodovinske objekte na Idrijskem. To to: Klavže na Idrijci. Belci in Kanomljici, 1-drijsko kamšt, tiskarno Slovenija na Vojskem, bolnišnico Franjo, Divje jezero — muzej v naravi. V sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo, po se obnavlja del topilnice Rudnika živega srebra v Idriji. MERCATOR TODZ ILIRIJA Telefon: 065/77-013 Teleks: 31574 Ob občinskem prazniku Vam iskreno čestita in Vas vabi na obisk — UDOBNE SOBE — KVALITETNA HRANA — ZIMSKI ŠPORT — KEGLJIŠČE — IZLETI V OKOLICO N a s v id e n j e ! .'■'J -L LEP POZDRAV ZAMEJCEM IN BRALCEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Soško gozdno gospodarstvo Tolmin TOZD GOZDARSTVO IDRIJA in OBRAT ZA KOOPERACIJO Iskreno čestitamo ob prdzniku občine Idrija! s trnovSKI maraton Organizacijski komite 65280 IDRIJA, Vodnikova 2, telefon 065-71 -090 OBČINA IDRIJA PRAZNUJE Lesna in pohištvena industrija Idrija N. SOL. O. SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA TELEFON: (065) 76-010 Proizvaja: • SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO • MASIVNE REGALE IN MIZE • ŽAGAN LES IN EMBALAŽO Razvojno projektivni center Idrija TOZD Atelje za projektiranje TOZD Elektronski računski center POSLOVNI PREDMET: prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje projektiranje gradbenih objektov inženiring raziskovalne in razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve avtomatska obdelava podatkov Vsem občanom občine Idrija iskreno čestitamo ob občinskem prazniku KOLEKTOR p. o. tovarna kolektorjev, drsnih obročev in stikal za vgradnjo idrija, vojkova 10 OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 15-LETNICI NASE DELOVNE ORGANIZACIJE ISKRENO ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM OBČINE IDRIJA! / ja ;... ; i-Hc..- i'«- .'• J/./ti£>j i .rliiUsbsi iljd SV on. . aJUO: 613X1 \ V ft l i j mil lun n .iiVf ■is ■ Al CERKNO - Jugoslavija TOVARNA ELEKTROTERMIČNIH APARATOV n. sol. o. Tel. 75030 - Telegram: ETA Cerkno - Telex: 34319 Tekoči račun: NB-SDK eksp. Idrija 52020 601-11053 Žel. postaja Škofja Loka 'e< OB 1. OKTOBRU — PRAZNIKU OBČINE IDRIJA ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM IDRIJSKE OBČINE! Lep pozdrav vsem bralcem «PRIMORSKEGA DNEVNIKA»! 'h ' 'jv m j i iho m ibiisaiina ju >>. e v | r.i i • fr' > ! TOZD Prehrambena gosto! oprema OBRAT IDRIJA 65280 IDRIJA Kapetana Mihevca 15 tel. 71-108 goriške strojne tovarne in livarne n. sol. o. Nova Gorica Yu VSEM OBČANOM OBČINE IDRIJA ČESTITAMO OB 1. OKTOBRU - OBČINSKEM PRAZNIKU! Posebne pozdrave vsem bralcem PRIMORSKEGA DNEVNIKA D G RA D G. P. IDRIJA 65280 IDRIJA - Vojkova 8 ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE IDRIJA! troinn nn debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 idrija, St. Rozmana 1, p.o. telefon: h. c. 71-028, 71-486, računovodja 71-026, telegram: Mercator, TOZD Idrija, p. p. 37 — 65280 Idrija m Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n.sub.o., Ljubljana V sestavu delovne organizacije so: TOZD UNIVERZAL Idrija, Ljubljanska 5 trgovi/ia na drobno TOZD PRESKRBA Idrija, Mokraška vas (Sp. Id.iju) trgovina na debelo TOZD JAVORNIK Idrija, Staneta Rozmana 35 gostinstvo Lep pozdrav bralcem PRIMORSKEGA DNEVNIKA mercator/ rudar idrija VLOGA ŠOLE S CELODNEVNIM POUKOM V ZGONIŠKI OBČINI GRE ZA POSKUS NOVEGA NAČINA POUČEVANJA ZA ČLEN K POVSEM NOVI, REFORMIRANI ŠOLI Namesto da bi otroci delili pouk na šolo in na domače učenje, se vse opravi v šoli, kjer je učencem na voljo učno osebje - Kaj vse bi se še dalo storiti Te dni so se ponovno odprle šolske duri, za dijake in šolarje se začenja šolsko leto 1978/79 z vsemi skrbmi in težavami, pa tudi didaktično in življenjsko obogatitvijo, ki jo bo prineslo vsekemu posamezniku. Na osnovi posebnega odloka so že nekaj let nekatere osnovne šole na Tržaškem dobile status šole s celodnevnim poukom, čeprav je taka ureditev le začasna in eksperimentalnega značaja. Med te šole spadata tudi osnovni šoli v Saležu, (1. in 2. razred) in v Zgoniku (od 3. do 5. razreda). Po pričevanju merodajnih dejavnikov (ravnateljstvo in učiteljstvo, starši, občinska uprava) so bile dosedanje izkušnje več kot pozitivne in vzpodbudne, saj taka oblika šolske ureditve nadvse pozitivno vpliva in učinkuje na o-blikovanje osebnosti ter nabiranje znanja naših malčkov. V taki šoli otroci dejansko prebijejo vas dan pod strokovnim vodstvom, poleg o-bičajnih šolskih predmetov, gojijo še druge dejavnosti, domače’ naloge kar skupinsko ali posamezno rešujejo v šoli v popoldanskih urah vse do 16. ure, opoldne pa seveda dobijo tudi kosilo. Da bi kaj več zvedeli o šolskem ustroju, o izkušnjah in o načrtih osnovne šole s celodnevno zasedbo v Zgoniku, smo se obrnili do učitelja Armanda škerlavaja, ki po 22 letih požrtvovalnega dela z mladino pričenja letos svoje zadnje leto didaktične dejavnosti pred upokojitvijo. VPR.: «Kaj pravzaprav je šola s celodnevnim poukom?* ODG.: «Ustanovitev take šole predstavlja poskus novega načina poučevanja in sploh vzgajanja mladine, je neke vrste prehodni člen med tradicionalno obliko osnovne šole in nove, reformirane šole, zato je tudi v poskusni fazi. Ta eksperimentalni značaj velja tako za učno osebje, ki se mori izpopolnjevati in prilagajati novemu sistemu, kot za otroke same. če bodo uzakonili tako obliko šole, bodo seveda morali prej rešiti še marsikateri vzporedni problem, organska ureditev zahteva primeren program in pa sredstva za izvanjanje takega programa. Sedaj je breme za dodatno učiteljstvo prevzela država, prevoz, kuhinja in vse ostalo pa je na ramenih krajevnih uprav*. VPR.:«V čem se odraža, na o-snovi dosedanjih izkušenj, pozitivnost take šole?* ODG.: »V tradicionalni šoli je na eni strani učitelj, ki poučuje posamezne predmete, otroci pa se morajo učiti doma. V celodnevni šoli pa dijaki prebijejo vas dan pod vodstvom dveh učiteljev, ki si razdelita poučevanje predmetov, je večja elastičnost v poučevanju, posamezni predmeti so obravnavani z vseh zornih kotov, diskusijo, raziskavo in vaje otroci delajo kar v šoli, kar predstavlja pomembno razbremenitev tako otrok kot družin, saj se jim ni potrebno več ubadati z domačimi nalogami. Npr. pri zgodovini iščejo po knjigah, enciklopedijah, nato pride do skupne debate; pri likovni vzgoji gledajo, opazujejo, diskutirajo, nato narišejo vsak na tak način, kakršno predstavo si je ustvaril. Najvažnejše je vsekakor uvajanje v skupinsko delo, o-troci se zelo socializirajo, so bolj sproščeni, odpravijo vse bojazni in nimajo večjih težav pri izražanju*. VPR.: «Kako pa starši gledajo in reagirajo na vse to?» ODG.: »Marsikdo ima še vedno predsodke do teh novih prijemov, vendar pa mislim, da so vsi pomisleki povsem odveč. Ker večina staršev dela, je družina razbremenjena vseh skrbi in je tudi manj priložnosti za razne anomalije, s tem, da so otroci vas dan skupaj in pod strokovnim vodstvom. Obenem pa imajo možnost, da pokažejo svoja posebna zanimanja in nagnjenja pri opravljanju raznih dodatnih dejavnosti, kot je npr. glasbena vzgoja z ORFF inštrumenti, pletenje, fotografski krožek, tiskarska dejavnost (ob raznih prilikah otroci sami izdajajo glasilo »Veverica*), kulturni nastopi ob raznih praznikih in prireditvah itd.*. VPR.: »Kakšen je učinek te metode s pedagoškega, socialnega in narodnostnega vidika?* ODG.: «Po mojem mnenju je ta oblika pedagoško zelo pozitivna, ker otrokom bolj odpira obzorja, imajo možnost, c’i poglobijo snov in jo torej boljše dojemajo. Seveda bo treba še spremeniti in prilagoditi strukture. S socialnega vidika je vloga take šole nenadomestljiva, ker vzgaja otroke v odprte, razgledane in družabne člane naše družbe, ki se obenem tudi narodnostno utrjujejo*. VPR.: «Kakšrio razliko je npr. opaziti med Vašimi sedanjimi učenci in tistimi, ki so obiskovali tradicionalno šolo?* ODG.: «Čeprav je težko oziroma ni prav posploševati, si verjetno u-čenci v tradicionalni šoli naberejo več formalnega znanja, šola s celodnevnim poukom pa prispeva, več za socializacijo, elastičnost, dovzetnost za skupinsko delo, uvajanje v samostojnost in tudi določeno medsebojno tekmovalnost*. VPR.: «Kaj bi se dalo, po vašem mnenju, gospod Škerlavaj, še narediti na šoli v Zgoniku oziroma kako še obogatiti razne dejavnosti?* ODG.: «Za to so potrebni ekonomski pogoji in strukture, strokovno usposabljanje in podobno. Kar se pa specifično osnovne šole v Zgoniku tiče, je že pred leti padla zamisel, da bi uvedli kaj novega. Kot smo se že pogovarjali z gospodom ravnateljem in gospodom županom, ker je zgoniška šola v primernem okolju, bi lahko tu ustvarili nekak kulturni center, po zgledu nekaterih šol v Sloveniji. Zamisel bi bila ta, da bi v ta umetniški center (forma viva) vabili slovenske in druge umetnike, ki bi ustvarjali na kraju samem in bi ta kulturni center postal permanenten. Posluževali bi se treh elementov: kamna, lesa in železa in te umetnine bi bile razstavljene kar zunaj na dolskem dvorišču, pa lahko tudi po vasi, v notranjosti šolske stavbe pa 'bi lahko imeli razstavo slik. Otroci bi imeli tako priložnost, da vidijo umetnike pri ustvarjanju, kar bi jih gotovo stimulirano za likovno dejavnost. Obenem pa bi umetniki razložili o-trokom razne tehnike in skrivnosti. Nekaj umetnikov je že obiskalo našo šolo (in so tudi pustili šoli svoje umetnine, ki so jih ustvarili na licu mesta), kot npr. Robert Hlavaty, Atilij Kralj in Pavel Ferluga*. VPR.: «Ta zamisel o kulturnem centru se nam zdi precej dobra: kaj vse mislite, da bi z njo dosegli?* ODG.: »Poleg vzgojnega momenta za otroke, bi to pomenilo veliko kulturno in umetniško pridobitev za šolo, za krajevno skupnost in obogatitev sploh za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji. To bi bila tudi priložnost srečanja med ljudmi različnih narodnosti in kulture, bila bi tudi stimulacija, da večinski narod spoznava našo kulturo, umetnost, navade, ideale iz NOB in da se tako ustvarijo še boljši pogoji za mimo sožitje in sodelovanje med tukaj živečima narod-nostima*. —bs— niHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiilitliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Grožnjan nekoč in danes Zgodovina malega mesteca na kamnih O Grožnjanu smo že velikokrat pisali in vsakokrat poudarili da se je to mestece, ki je kakih 7 km vzhodno od Buj, v nekaj letih spremenilo v poletno mestece likovnih umetnikov, hkrati je to tudi mednarodno središče zveze mladih glasbenikov. V tem danes živahnem mestecu pa je veliko znakov davne preteklosti, hkrati pa skoraj niti sledu več o življenju, kakršno je Grožnjan doživljal do druge svetovne vojne. Grožnjan je bil tedaj občinsko središče in središče kmetijskega območja, na katerem je v nekaj vaseh in zaselkih živelo okoli 1500 ljudi, v pretežni večini kmetov. Ta njegova značilnost se je ohranila tudi nekaj let po drugi svetovni vojni. Grožnjan kot administrativno središče in osrednje naselje kmetijskega področja pa je bil tudi .obrtniški.centap, vduča-m mer pričajo razni znaki, ki sq se--ohranili v malem mestecu na griču do današnjega cjne. Že,, sam,., grožnjanski grb nad mestno ložo, na stavbi, v kateri je danes grož-njanska mestna galerija in v kateri je bilo do Napoleonove Ilirije skladišče žita za primer vojne ali elementarnih katastrof, je karakterističen za preteklost Grožnjana kot obrtniškega središča. V tem grbu namreč vidimo rastlino — lan ali konopljo — ki jo drži človeška roka proti soncu. To pa verjetno pomeni, da je bilo tod nekoč v navadi pridelovanje lanu ali konoplje, hkrati s tem pa tudi izdelovanje oziroma tkanje la nenih tkanin. Nekateri menijo, da je tudi sa mo italijansko ime kraja t.j. Gri-signana v zvezi s tem, da so prebivalci Grožnjana nekoč tkali grobo tkanino, ki ji rečejo tudi — «gris». Da so prebivalci tega področja pridelovali rastline za izdelovanje tekstila, pričajo tudi kamni, s katerimi so obdane lokve v bližini Grožnjana, torej tiste velike »luže*. v katerih so ljudje namakali lan in konopljo. Pa tudi v grož-njanskem starem statutu je rečeno da so se prebivalci mesteca ukvarjali s pridelovanjem teh rastlin in z njihovo predelavo. Več o tem govorijo kamnite konzole v obliki masivnih kolobarjev, ki so vgrajene v hiši pod okni. V te kamnite kozole so ljudje vtikali kole, na katerih so sušili povesla kodclje ali tudi ovčje volne. Prebivalci Grožnjana so bili i amreč tudi barvarji tkanin. Barvali so jih z naravnimi barvami, po navadi z barvo, ki so jo pridelovali iz ruja. Toda kamen pove, da Grožnjanci v preteklosti niso bili samo tkalci in barvarji, pač pa tudi kovači in kolarji. Na dveh starih grož-njanskih hišah sta še danes ohranjeni dve plošči iz 16. stoletja, na katerih so vklesani plug, lopata, motika, kar pomeni, da so tiste plošče bile nekoč nekakšne «napisne table* izdelovalcev tega orodja, da so to bile namreč nekakšne «firme» kovačev. Kovaška obrt je bila na tem področju zelo razvita, saj je tedaj bilo veliko živine, predvsem vprežne, to pa je treba stalno podkovavati, vozove je treba popravljati in opravljati še marsikatero drugo kovaško delo. Slovenski slikar Jože Spacal je pred leti vzel v najem prav eno fžrhed' teli '"kovačij. ' Nad oknom njegove hiše so znaki kovačije in hr&ffiti spomin na, davnega grož-njanskega- kovača, ki je delal v prostoru, kamor on vsako poletje prinaša na ogled svoje nove stvaritve. Čeprav v Grožnjanu danes ni več ne obrtnikov ne njihovih ma lih delavnic, so likovni umetniki v svojih galerijah in delavnicah ohranili vzdušje nekdanjih obrtniških delavnic. Posebno velja to za kei arnike, med katerimi je tudi nekaj takih, ki svojo produkcijo izdelujejo kar tu in jo tu tudi razstavljajo in prodajajo. Stisnjen v preteklosti v ozke okvire mestnega obzidja, je Grožnjan postal miniaturno mestece in prav v tej njegovi majhnosti, strnjenosti, rekli bi drobnosti je tudi še danes njegov čar. In želeti bi bilo, da bi Grožnjan tak tudi ostal, le da bi likovni u-metniki, ki so od samega začetka oživljanja Grožnjana dajali ton temu procesu, v tem smislu tudi intenzivneje nadaljevali, da bi ne tu prebivali le skozi poletje, pač pa da bi svoje bivanje podaljšali in da bi s tem ves Grožnjan postal ena sama velika «delavnica umetnosti*, ki bi jo v poletnih mesecih dopolnil obisk domačih in tujih glasbenikov, v okviru v začetku omenjene pobude federacije glasbene mladine. T. F. POHIŠTVO T?iftAFx1 OPČINE, Prnseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTRD ŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! Nedelja, 1. oktobra 1978 Ponedeljek, 2. oktobra 1978 SPLOŠNA OPREMA ■^1 — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Nediški zvon: 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Podrata; 11.05 »Drevo* — mladinska rad. igra; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.C0 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Poje Tereza Kesovija; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.41 Plošče; 10.45 Vanna; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Ralpha MacDonalda; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina avtomobila: 14.33 Pesmi tedna; 15.00 Stisk roke: 15.30 Folk glasba; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 - 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik: 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.15 Umetnine velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila: 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Poje Renato Zero; 9.10 Nabožna odda-’ ja: 9.30 Maša; 10.20,'11.30 Glasbeno - govorni spored; 11.45 Program z Enzom Jannaccijem; 13.30 Gostje, beležke prosti čas in glasba; 14.45 športna panorama; 15.50 Nogomet od minute do minute; 17.05 Nagradno tekmovanje s P. Baudom; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Simon Boccanegra - radijska priredba; 22.10 Mala Italija; 23.08 Lahko noč iz.... RADIO 2 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Oni drugi dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Pesmi za vsakogar; 9.35 Veliki variete z D. Modugnom; 11.00 Program z Giannijem Bon-compagnijem; 12.45 Kvizi narobe; 13.40 Najlepše strani glasbenega gledališča; 14.00 Zgodovina varietejskih prireditev; 15.00 Športna nedelja; 15.50 Glasbeni popoldan: 19.50 Franco Soprano - Opera 78; 21.00 Glasbeno - govorni spored; 22.40 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 6.00. 8.00. 9.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.1a,1J}anps je . n$:,„ delja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijskfrnieta .na . »trake; 9.05 še pcmrtttB^^tovariši^.r 10.05 Panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.15 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska i-gra; 19.30 Zabavna glasba: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba; 10.13 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Ploščna dneva; 12.00 Kdo je na vrsti?; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 1978; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Risani film — 7. epizoda 21.55 Zadnji veliki jezdeci ' ZDA — v deželi kavbojev 22.45 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00,10.-00, 11.10, 15.00, 16.00 TV šola 16.15 Ljudje in zemlja 17.20 Vrtec na obisku: Tam je vr tec. tam je grad 17.35 Čudovita leta filma — serijska oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Delo. dohodek, delitev 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 120XX) Ob.. Župančič: VERONIKA ' DESENIŠKA - SSG - Trst 22.05 Oton, Župančič — kratki film mobmmK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Skrivnosti Jadrana: «VIS -KOMA* Dokumentarna oddaja - 1. del 21.05 Gospa ministrica — TV dra ma — 2. del 22.00 Baletni večer JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. DO 7. OKTOBRA 1978 TOREK, 3. oktobra 8.45, 10.00, 14.45 TV šola; 16.15 Šolska TV, ponovitev; 17.25 Rock koncert; 17.55 Obzornik; 18.05 Pisani svet: 18.40 Trimska TV; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Delavec v ZDA; 20.55 A. Tolstoj: Trnova pot, nadalj.; 22 20 Dnevnik; 22.35 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja. KOPER 19.30 Odprta meja: 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema: Ali nacisti še obstajajo?; 21.20 Noči in dnevi: »Peter in Tereza*: 22.10 Poletje v Grožnjanu; 22 50 Narodna glasba. SREDA, 4. oktobra 9.00, 10.00 TV šola: 16.00 Šahovski komentar; 16.35 Z besedo m sliko: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka: 16.50 Poskočna domišljija; 17.15 Obzornik; 17.25 Prenos športnega dogodka: 19 15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna; Izgubljena čast Katarine Blum; 21.50 Miniature; 22.25 Dnevnik. KOPER 17.25 Nogomet: Jugoslavija Španija; 20.09 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Obsedenost, celovečerni film; 22.05 Svetovno prvenstvo v košarki: Jugoslavija -Kanada. ČETRTEK, 5. oktobra 10.00. 10.30, 15.55 TV šola; 16.50 Trinajstletniki, mladinska serij ska oddaja; 17.20 Obzornik: 17 30 Radost Evrooe; 18.45 Ne prezrite: Holandska 17. stoletja v očeh svojih umetnikov; 19,10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20 00 O-bleka, to sem jaz; 20 35 Iz koncertnih dvoran; 21.35 Barvni svet Nikolaja Omerse: 22.10 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Lov na diamante, celovečerni film; 22.05 človekovo telo: Žive pregrade; 22.35 Koncert mestne godbe na pihala »D. Visentin* iz Trevisa. PETEK, 6. oktobra 15.00 TV šola; 16.35 Šahovski komentar; 17.10 Velika predstava na dnu morja; 17.25 Norosti Maje Skovvron; 17.55 Obzornik; 18.05 Koncert Ibrice Jusiča; 18.40 Kje so skrajne meje. film; 19.10 Ri sanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo: Od včeraj do danes; 21.00 Razgledi: Nasilje nad otroki; 21.35 Dnevnik; 21.50 Bereita, serijski film. KOPER 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik- 20.35 Ko mine vihar, celovečerni film; 22.20 26 festival gorskih filmov v Trentu; 22.55 Košarka: Jugoslavija - Filipini. SOBOTA, 7. oktobra 8.30 Trinajstletniki, serijska od daja; 9.00 Pisani svet; 9.35 De lavec v ZDA: 10.25 A. Nevvman: Šopek z bodečo žico, nadaij.: 11.15 V partizanski šoli; 1145 Trimska televizija: .12.40 Maniia' Svetovno košarkarsko prvenstvo: 15.15 Nikoletina Bursač, mladin ski film; 16.40 Obzornik: 16.50 Nogomet: Partizan Velež; 18.45 Muppet Show: 19.30 Dnevnik: 20.00 Šerif v New Yorku, film; 21.40 Dnevnik; 22.00 Večer slovenske zabavne glasbe; 23.10 Rre gled programa. KOPER 12.40 Manila' Svetovno prvenstvo v košarki: 16 50 Nogomet (Beograd); Partizan Velež; 19.30 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik: 20.35 Mladi odvetnik - Zadeva Russel, film; 21.30 Dosje našega časa; 22.30 Gospa in kavboj, film. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Še bolj kot Selan je bil presenečen Kolman. Dana je videla, da je v zadregi segel po cigareti, jo mečkal, dokler si je nazadnje ni prižgal. Njegove oči so ves čas visele na njej, kakor bi jo hotel vprašati, če je vse to res. Razumela je njegov pogled. 'Ali ga je presenetilo, ker imam otroke?’ jo je obšlo. 'In tisto o — vozičku?' — Ko je bil ta gospod v kotu razkrival resnico o njenem življenju, je bila sama presenečena in prvi trenutek se ji je zdelo vse grdo, surovo. Bala se je, da bo v svoji •jasnovidnosti« še dalie odkrival trdo življenjsko resničnost. Takoj zatem pa mu je bila že hvaležna: pri vsem kramljanju z mladim človekom se ji je podzavestno vsiljevalo, da o svojih otrocih ne bi govorila. Da, tudi na voziček je bila pomislila, na ves sprevod z vozičkom po mestu. Hotela je, da bi se od vseh poslovila prej, po čakala na peronu in šla šele, ko bi že vsi odšli. Šele kasneje, naslednje dni si je priznala, da se ji je bil Kolman prikupil in da je želela, da bi se srečavanje nadaljevalo tudi potem, jutri, pojutrišnjem, nekako skrivaj, ob robu, neobvezno, s prikritim ozadjem. Pri tem seveda ne bi bilo treba pripovedovati, kdo in kaj je. Nič posebnega ni želela, razen da je morebiti ne bi pozabil kar že ta dan, da bi kdaj posedela kje z njim in pokramljala kakor zdaj tu v kupeju. Da, takšno »vlakovno« srečanje med neznanimi ljudmi, kar vse se nekega dne tudi konča mirno, brez bolečin. O vsem tem ni razmišljala zavestno, ni delala načrtov. Samo od sebe se ji je vsiljevalo. Kakor vest p a, se je v ta njen korak z ravne poti oglasil iz kota dremajoči gospod in )o postavil spet pred resničnost. Nehote se je ozrla po njen in zdaj... zdaj mu je bila že hvaležna. Prav tako nehote je ta trenutek pomislila na svoje otroke, ki jo zdaj že čakajo pred izhodom. Skoraj bi jih zatajila,’ jo je zabolelo. Če bi bila sama z onim v kotu dremajočim, bi se mu zahvalila. Kolman jo je še dalje gledal sprašujoče, kakor da mu kaj ni jasno. Bil je zmeden. Nehote se je spomnil svojih srečanj z drugimi ženskami v teh letih, ki se je pri njih nazadnje vedno razočaral, ker niso bile kakor njegova Vida. Toda pri tistih je odkril v njihovem značaju kaj, kar mu ni ugajalo, dokler se ni razočaran odvrnil od njih. Tu je to «razočaranje» izviralo iz odkritja, ki je človeka hromilo: da ima ta ženska otroke, morda celo veliko kopico! Otroke je imel rad, želel si jih je. Če bi se oženil, bi hotel vsaj tri otroke. A tu se je nepričakovano srečal s tujimi. Zdelo se mu je, da so stopili na njegovo pot in ga ne pustijo dalje. Njegovi .najboljši nameni«, ki jih je gojil v razgovoru z Dano, so obtičali v zagati. Iskal je žensko, iskal jo je, da bi jo vzel za ženo. Pri Dani še nikakor ni mislil tako daleč; ti otroci pa so ga vendar presenetili. Iskal ji je v obraz, da bi nekaj do kraja razkril. Ni se mu posrečilo, Dana je mislila s kljubovalnostjo in prizadetostjo- ali ji bo kljub temu pomagal nesti prtljago ali pa se je bo «znebil» na lep način? Tedaj se je Ogrinec v kotu zganil, se vzravnal, si prižgal cigareto, vstal in dejal: «Otroci, vsak čas bo postaja... vaša domača postaja. Tu je ločitve čas, kot pravi pesnik.« Nenadoma se je obrnil najprej k Selanu in mu rekel: «Da je ne boste opazovali... če je namreč res, kar sem bil rekel. Lahko verjamete, ni zanikala! In vaša žena bi lahko bila ljubosumna. Kar lepo se zakobalite nazaj v sveti zakon.« Nato se je obrnil h Kolmanu, rekoč: »Vsekakor boste gospe tu vi pomagali nesti? Sicer bi moral jaz...» »Da, bom.» je zagrgral suho Kolman pred tem ukazom, kakor da je bil doslej omahoval. Drugi so samo presenečeno strmeli, celo Anžlovarjeva. V kupeju se je začelo premikanje. Ljudje so vstajali, Anžlovar se je celo iztegnil. Z ženo sta napolnila kar pol kupeja, starko s prstani in uhani sta stisnila k oknu kakor desko. Ljudje so se oblačili, jemali prtljago s polic, jo postavljali na klopi. Zdelo se je, da so si že vsi tuji. Nič več ni bilo prijetne domačnosti, ki je prej polnila kupe. Vendar se je Ogrincu zdelo potrebno, da se predstavi vsaj Dani in se opraviči. Nasmehnil se ji je toplo. Nekaj plemenitega je bilo na njem, kar je Dano presenetilo, ko ji je stisnil roko in dejal: »Ogrinec sem, inženir. Oprostite — morda vas le nisem preveč žalil? Ne poznava se in najbrž se ne bova več srečala, a vseeno — ne bi hotel, da ste užaljeni. Spoštujem vas. Velja? Ne boste jezni?« «Ne,» je odvrnila iskreno in ta trenutek bi mu vse odpustila «Nasprotno...» Premislila si je, ni povedala do kraja, Gospod Ogrinec je nagnil glavo in jo še tako po- zdravil, nato se je nenadoma predstavil še drugim v kupeju, da ne bi bilo grdo, ko se je že Dani. Gospodu Selanu je dejal- »Morate se še mnogo učiti. Opazujte ljudi. To rečem samo vam, ker ste tako zelo radovedni na druge. — No, vsem zbogom in lahko noč!» Vzel je aktovko in se zrinil na hodnik Bradavičasta gospa je siknila za njim.- »Domišljavec!” Bili so jezni nanjo, ne nanj. Najmanj še Dana, ki ga je spremljala z očmi, kakor bi se skušala spomniti, če ga morda le ni kdaj srečala. A tudi Selan ni'mislil o njem, da bi bil domišljavec. Tudi on je brskal po spominu- bil mu je kakor znanec. Ne toliko po obrazu, kolikor bolj po nečem, kar se ne da opredeliti. »Potem boste tako ljubeznivi, da mi pomorete nesti kovček iz vlaka?» je vprašala Dana Kolmana in čutila, kakor da vse to počne pod strašnim vplivom tega inženirja Ogrinca. »Tam dalje do izhoda ga že zavlečem.* »Nimam prtljage,* je odvrnil Kolman, se nepričakovano polglasno zasmejal, ker se je tudi sam spomnil Ogrinca. »Samski sem. Ne švercam.« «Oh,» je rekla, »kako je to prijetno.* »Ali pa ne,» je dejal, »kakor se pač vzame.* Čez čas je dodal, pri čemer mu je bilo zelo neprijetno: »Ali vas čakajo otroci?« »Čakajo. Otroci,* je prikimala. Tokrat sta oba čutila, kako sta se lotila tistega, s čimer ju je bil Ogrinec tako prizadel. Dana je sicer čutila, da ji zdaj ne bo treba ničesar prikrivati, vendar — neko upanje ali kaj že se je s tem sesulo. Sesulo se je upanje na »ponedeljek«, na »nadaljevanje”, ki ga je, no da bi se zavedala, ves čas pričakovala. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA DANES PRIČETEK SP V MANILI Vse tri kolajne v Evropo? Jugoslovani, Sovjeti in Italijani glavni favoriti - ZDA bodo igrale z mlado in neizkušeno postavo - Težave z vročino in vlago - Lahka naloga Jugoslovanov v kvalifikacijah V Manili na Filipinih se bo danes pričelo 10. svetovno košarkarsko prvenstvo. Štirinajst najboljših reprezentanc na svetu bo skušalo dostojno in po svojih močeh predstavljati svoje države. Ko se predstavlja vsaka večja športna prireditev, se seveda poraja vprašanje favorita. Torej, kdo je favorit na tem SP v Manili? Po mojem mnenju, gre vsekakor iskati favorita za osvojitev prvaka v eni od evropskih držav. Jugoslavija, Sovjetska zveza in Italija so glavni kandidati za osvojitev naslova najboljših na svetu. Postavil sem Jugoslavijo na prvo mesto, saj imajo «plavi» vrsto izkušenih in prekaljenih košarkarjev, ki so že osvojili srebrno kolajno na 01 v Montrealu in so tudi zanesljivo osvojili naslov evropskega prvaka na zadnjem EP v Liegeu. Jugoslovanska reprezentanca se že nekaj dni mudi na Filipinih, da bi se primemo pripravila za to prvenstvo. «Plavu> ne bi smeli imeti v kvalifikacijah težje naloge s Kanado. Korejo in Senegalom in se tako uvrstiti v sklepni del tekmovanja, kjer bodo «plavi», po mojem mnenju, imeli največje težave s Sovjeti in Italijani. Žal. jugoslovanski reprezentanti se niso pripravili natanko tako, kot so želeli. Nekaj pomembnih prijateljskih tekem je namreč odpadlo in tako bodo «plav» startali na tem SP brez primernega števila težjih srečanj, ki so seveda za tako zahtevno prireditev zelo pomembna. No, Nikoličevi varovanci so na Filipinih pred samim pričetkom SP že odigrali dve tekmi z domačima profesionalnima kluboma. V eni tekmi so zmagali, v drugi pa izgubili. Drugi favorit tega SP je Sovjetska zveza, ki brani naslov svetovnega prvaka, ki so ga Sovjeti osvojili v Portoriku. No, SZ je v Manilo dopotovala z zelo staro postavo, v kateri naj bi nosili glavno vlogo veterani, kot so: Sergej Belov, Je-deško, Balašov in drugi. Vsi ti košarkarji so sicer dokaj izkušeni i-gralci in imajo tudi možnost, da posežejo v Manili po eni od kolajn. Pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da verjetno Sovjeti so povsem pozabili na olimpijske igre. ki jih bodo sami priredili. V taki postavi bodo namreč na 01 brez vsakršnih izgledov za boljšo uvrstitev. SKUPINE SP SKUPINA A: Jugoslavija, Senegal, Kanada, Južna Koreja SKUPINA B: Italija,. Briazilfjk,1* *Kitajska, Portoriko = ; „ SKUPINA C: ZDA, Dbrriihikanška republika, Avstralija. ČSSR Reprezentanci Sovjetske zveze (kot svetovni prvak) in Filipinov (kot organizator) bosta neposredno igrali v polfinalu. DANAŠNJI SPORED Svečana otvoritev 12.45: ZDA - Avstralija JUTRI, 2. oktobra 9.15: Kanada - Južna Koreja Jugoslavija - Senegal 11.00: ČSSR - Avstralija Brazilija - Kitajska 12.45: ZDA - Dominikanska rep. Italija - Portoriko Italija je favorit številka tri. «Az-zurri* so dopotovali na Filipine z izkušeno postavo, ki se je v zadnjih letih dobro izkazala na vseh večjih košarkarskih prireditvah. Verjetno bodo naši čitatelji nekoliko presenečeni, ker med favorite nisem uvrstil ZDA. Američani pa bodo v Manili igrali z dokaj mlado in neizkušeno postavo Athletic in Action, ki ni slabo moštvo, vseeno Pa ne bi smelo ^evropski trojki* delati velikih težav. V širši krog favoritov sodita tudi ČSSR in Portoriko. Čehoslovaki so že več let nevaren tekmec za vsako, tudi močnejšo reprezentanco, vseeno pa niso tako močni, da bi lahko osvojili naslov Prvaka. Isto velja za Partoriko, ki Pa je letos nekoliko oslabljen, saj sta njegova dva boljša košarkarja KOŠARKA Bleda igra Bora 62:59 •or — Scoglietto (32:35) BOR; Oblak, Žerjal 1 (1:5), Koren L., Ražem 13 (3:6), Trevisan, Klobas 20 (2:6), Kneipp R„ Paro-v«l, Vatovec 17 (1:1), Kneipp B. U (3:5). Zmagi Bora nad Scogliettom in Jeans Cornerja nad Ferroviariom sta določili ekipi, ki se bodo borili prvo mesto na miljskema turnirju ekip promocijske lige: Jeans Cor-ner in Bor. Scoglietto in Ferrovia-rio se bosta borila za tretje mesto. V četrtek zvečer niso «plavi» (kljub zmagi) preveč prepričali. I-Rrali so pod svojimi sposobnostmi: Y obrambi so odpovedali na vsej crti, v napadu pa so zgrešili obilo "godnih metov. Le v zadnjih 13 minutah drugega polčasa so se nekoliko zbrali, tako da jim je za las le Uspelo zmagati. Treba pa je vsekakor reči, da j? Žerjal, ki je gonilna sila ekipe, večji del prve polovice tekme presedel na klopa zaradi Poškodbe na stopalu in je, seveda, v drugem polčasu zaigral pod svojimi sposobnostmi. Kar se tiče posameznikov lahko rečemo, da je Bruno Kneipp igral najbolj racionalno in je večkrat tudi popravil številne napake svojih tovarišev, Vatovec pa je bil praktično edini, kateremu je uspelo do *adetka od daleč. f.p. prestopila med ameriške profesionalce. Filipinska reprezentanca ne bo resnejši tekmec v borbi za kolajne, saj je znano, da bodo za Filipine i- grali le amaterji, medtem ko vsi najboljši filipinski košarkarji igrajo za profesionalce. Po tem kratkem pregledu torej izhaja, da so Jugoslavija. Sovjetska zveza in Italija glavni favoriti. Pri tem pa gre upoštevati tudi zunanji faktor, to je faktor aklimatizacije. Na Filipinih je namreč vlaga izredno visoka, pa tudi vročina je neznosna. Vprašanje je torej, če se bodo Evropejci znali prilagoditi tem okoliščinam in če bodo v tem okolju znali zaigrafi v najboljši formi. Klima bi torej lahko ugnala vsa moja predvidevanja. Sicer pa bodo že prve borbe dokazale, če sem pri predvidevanju zadel v črno. .. MIRKO NOVOSEL NOGOMET V PRVENSTVU C -1 LIGE Danes start za Triestino V otvoritveni tekmi bo igrala z Mantovo - Obramba močnejša Z današnjim spopadom proti ekipi iz Mantove se bo uradno začelo za Triestino prvenstvo C-l lige. Struk-turatura v letošnjem novem prvenstvu bo letos dokaj spremenjena. Prvenstvo bo razdeljeno na dve skupini (lani tri) po 18 ekip (lani 20), Triestina pa bo igrala v skupini A, kjer bodo nastopale naslednje ekipe: Alessandria, Biellese, Cremonese, Como, Forli, Lecco, Juniorcasale, Mantova, Modena, Novara, Parma, Padova, Piacenza, Reggiana, Spezia, Treviso, Trento. Kot je razvidno je kakovostnih ekip mnogo več kot v lanskem prvenstvu, prvenstvo pa bo zanimivejše tudi zato, ker bodo letos kar štiri ekipe izpadle iz lige, dve pa bosta napredovali (lani tri oziroma ena). Naloga Triestine bo v taki konku-, renči izredno težavna, prav zato se je v prestopnem roku tržaško moštvo primemo ojačilo. Najprej sta Športno društvo Dom iz Gorice in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obveščata, da (kakor vsako leto v času rednega pouka) priredita tečaj splošne telesne vzgoje (telovadbo). Da so naši otroci, zlasti mestni, nadvse potrebni strokovno vodene telesne vzgoje, ugotavljamo že dolga leta; saj je skoro 75 odst. šoloobveznih otrok z raznimi deformacijami, od ploskih nog do deviacij hrbtenice V šolo jih peljemo in gremo ponje. Doma pa sedijo po ves popoldan, od takrat, ko pišejo naloge in se uče glasbe, do takrat ko se igrajo z «lego» kockami in gledajo TV program. • - — Če se kje zamujeno ne da popraviti, je to pri otrocih! Vadba bo kakor doslej dvakrat tedensko. Predšolski otroci od 3 do 6 let starosti bodo vadili vsak ponedeljek in petek od 15. do 16. ure pod vodstvom vrtnarice Damjane Peric in študentke Adrijane Bukovec. Šolski otroci od 1. do 5. razreda osnovne šole bodo vadili prav tako vsak ponedeljek in petek od 16. do 17. ure pod vodstvom telesnovzgoj-ne pedagoginje Mije Ušaj - češču-tove. Učenci, rojeni leta 1968 in 1969, se lahko prijavijo za tečaj košarke, u- čenke, rojene leta 1968, 1969, 1970, pa k tečaju modeme ritmične gimnastike. Če bo dovolj prijav, bodo tak tečaj priredili tudi za dijakinje 1., 2. in 3. razreda srednje šole. Z vpisovanjem bodo pričeli v ponedeljek, 2. oktobra, od 15. do 16. ure v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13. Zamudnike bodo vpisovali pri rednih urah STV, začenši od petka, 6. oktobra. Vpisnina znaša 3.000 lir. Čim pa bodo pričeli z vadbo v novi telovadnici v Ul. Brass, ki jo pravkar končujejo, bo učnina 3.000 lir mesečno. Predvidoma bodo v novo telovadnico šli takoj po novem letu. tehnični direktor Scuderi in trener Tagliavini skušala izboljšati obrambo, predprvenstvene tekme so pokazale, da sta bila tržaška strokovnjaka uspešna. Mascheroni. Pre-vedini in Cei so izvrstni branilci, tako da je lanskoletna šibka točka Triestine dejansko postala. . . steber ekipe. Kar je Triestina pridobila v obrambi, je izgubila v napadu, kar je pravzaprav tipično za ekipe, ki skušajo ojačiti svoje vrste, ne da bi razpolagale z ustrezno vsoto denarja. Tako je Triestina odstopila napadalca Drija in znatno oši-bila napad, saj se novi nakup Pa-nozzo doslej res ni proslavil kot strelec. Sredina igrišča je v glavnem ostala nespremenjena. Triestina je izgubila mladega talentiranega Mitrija in pridobila izkušenega Quadrellija, glavno vlogo pa bo bržkone prevzel Franca, ki igra iz leta v leto bolje. Triestina je torej gotovo zelo homogena ekipa brez velikih vrzeli, tako da bo verjetno v prvenstvu o-digrala vidno vlogo, čeprav po zelo visokih mestih na končni lestvici ne bo posegla. Lani je bila Triestina sedma, letos pa lahko realno računa na približno enako uvrstitev, kar bi bilo nedvomno večji uspeh, saj je boljših nasprotnikov mnogo več. In kdo so favoriti za prva mesta? V prvi vrsti je treba omeniti moštvo Parme, ki se je letos izredno ojačilo. Parma je odkupila kar štiri igralce, ki so nastopali v A ligi: vratar Boranga, branilca Agretti in Battisodo ter napadalca Bonci-ja. Mnogo znanih igralcev ima tudi Como, ki je lani izpadel iz B lige. Najprej se je k lombardijskemu moštvu vrnil trener Marchioro, ki je že treniral pri Milanu, z njim pa so dospeli tudi naslednji igralci: Fiaschi (Verona), Campidonico (Ge-noa), Pozzato (Cesena). Vidno vlogo bosta imeli tudi Cremonese in Novara. «Outsiderjb pa bi morali biti moštva Piacenze, Mantove in Biellese ja. Kandidati za izpad pa sta v prvi vrsti ekipi Padove in Trevisa, ki sta kljub slabim lanskim prvenstvom še naprej odstopili najboljše igralce! Njima se bosta najbrž pridružili še Trento Forli in Alessandria. Današnji domači nastop proti Mantovi je za Triestino zelo važen. Nasprotnik sodi v ožji krog favoritov, kar pomeni, da bo že v Trstu skušal osvojiti celoten izkupiček. Tržaški navijači so to srečanje nestrpno pričakovali, saj igra v vrstah Mantove bivši član Trie- stine Dri, ki pa je poškodovan, tako da danes ne bo igral. Gotovo pa bo nastopil pri Triestini Quadrelli, ki je lani igral pri Mantovi in bo danes proti bivšim «kolegom» igral zelo motivirano. Tudi Triestina ne bo igrala v popolni postavi, saj je zvezni sodnik dosodil kazen branilcu Schiraldiju. Tagliavini lahko izbira: ali bo kot branilec igral Fontana ali pa bo po dolgem času ponovno nastopil Lucchetta. To pa je tudi edini dvom tržaškega trenerja, tako da bo postava najverjetneje naslednja: Bartolini, Cei, Lucchetta (Fontana), Politti, Prevedini, Mascheroni, Andreis, Fontana (Lenar-duzzi, Trainini), Panozzo, Franca, Quadrelli. A. K. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Posnetek z društvene regate SPK čupa šahovski dvoboj za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Korč-nojem se je po petih zaporednih remijih spet premaknil z mrtve točke: v 27. partiji je Karpov premagal izzivalca ter tako povedel z rezultatom 5:2, kar daje Korčnoju le malo upanja, da se bo v tem dvoboju, kjer zmaga tisti, ki prvi doseže šest zmag, spet opomogel. Oba velemojstra sta v zadnjih partijah jasno dokazala, da sta že zelo utrujena, saj sta delala res neverjetne napake, ki prav gotovo ne spodajo v dvoboj za najvišji možni svetovni naslov. Spet se je pokazala psihološka vojna, vendar pa ne več izven šahovnice, temveč samo na njej. Šahista ne skušata več presenečati nasprotnika z raznimi izvenšahovskimi aferami (spomniti se moramo borovničinih jogurtov, parapsihologa Zuharja, indijskih «gurujev» ter še drugega), temveč samo s čudnimi ali malo i-granimi potezami le na šahovnici, ki so čestokrat slabe, vendar po dosegajo svoj namen, saj presenečajo nasprotnika ter mu po drugi strani še onesposabljajo domače analize sekundantov. Medtem pa lahko na tem dvoboju opazimo presenetljive podobnosti z dvobojem leta 1927 med takratnim prvakom Kubancem Capablanco in izzivalcem, mladim Aleksandrom Aljehinom, ki ga imajo iiiiiiiiHi*mtiMiiitdni»iii>tHiiMiiihiftimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniAMjibii)iiiiiiiiiiiiiiii>iimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiOiiifiibttih)iiitiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHii r ■ ........ ,. . _ H -o .•* > . ....... , t - ZA SVOJE NAJMLAJŠE: ČLANE Športna šola pri Boru Društvo namerava s to pobudo že zgodaj navajati otroke k telesnim vajam ŠZ Bor je sklenilo letos uvesti v svojem delovanju vrsto novosti. Ena izmed bistvenih je vsekakor ustanovitev športne šole, ki naj bi predvsem nudila našim najmlajšim enotno telesno vzgojo kot o-snovo za njihovo kasnejše športno delovanje. Spoznanje, da se mora otrok že zelo zgodaj začeti ukvarjati na strokovni osnovi s telesno vzgojo, da bi kasneje lahko dosegal v tekmovalnem športu vidne uspehe, namreč ni več nobeno odkritje. Nasprotno: to je nuja, kateri se ni mogel, izogniti niti Bor, če je hotel na področju svojega delovanja v bodočnosti dosegati še vidnejše rezultate. Športna šola bo zajemala predvsem predšolske in osnovnošolske otroke, ki bodo vadili pod strokovnim vodstvom svojih vaditeljev in to po učnem načrtu, ki bo za vsako starostno kategorijo točno določen. Osnovni namen tega pouka bo predvsem razvijati v otroku gibalno sposobnost, spretnost, veselje do telesne vzgoje in tudi osnovne etične prvine športa. O podrobnem učnem načrtu tu ne bi govorili, saj je to stvar izvedencev, katerim je bila njegova sestava poverjena. Lahko pa poudarimo, da strokovni poduk ne bo edina skrb, ki jo bo Bor posvetil svojim »šolarjem*. Deležni bodo tudi zdravstvene oskrbe in drugih pobud, ki bodo vsekakor le potrdile veljavnost te novosti. Glede na hudo pomanjkanje telovadnic in vadbenih prostorov sploh, se vodstvo Bora še vedno trudi, da bi zagotovilo možnost obiskovanja športne šole čim večjemu številu naših otrok. Ponekod so telovadnice že zagotovljene, drugod pa jih bo treba še najti. Tre- SPDT vabi vse planince v nedeljo, 8. oktobra, na tradicionalni vsakoletni DAN PLANINCEV SPDT Zbirališče je od 8.30 do 9. ure na terenu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu. Na sporedu bo ocenjevalni planinski pohod za skupine in družine od najmanj 3 do največ 7 članov, ki se bo zaključil na kriški gmajni tpri razbojnikih* (ob cesti malo pred vasjo s prose-ške strani na levi). Tu bo ob 13.30 na sporedu še poligon za otroke ter pozneje za starejše nogometna tekma med moškimi in ženskami ter še druge zabavne igre. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. nutno bodo športne šole ustanovljene verjetno za ta področja: Bar-kovlje - Rojan, center (Sv. Frančišek - Donadoni), Sv. Jakob. Sv. Ivan in Škedenj - Sv. Ana. Na vseh teh področjih bodo v prihodnjih dneh ah tednih ustanovili posebne odbore, ki bodo pomagali pri u-pravljanju vadbenega procesa na svojem sektorju. K tej zanimivi Borovi pobudi se bomo v prihodnjih dneh še povrnili. Letošnjega evropskega telovadnega prvenstva, ki bo v Madridu od 10. do 12. novembra, se bo udeležilo osemnajst reprezentanc, med katerimi bosta tudi italijanska in jugoslovanska. Delovanje ZSŠDI Sestanek z Adrio Na torkovem sestanku med ZSŠDI in njegovo članico Adrio iz Lonje- rja je tekla beseda o kolesarski Priprave dejavnosti v prihodnji sezoni tega edinega zamejskega društva, ki goji to panogo. Sklenili so, da bo v prvi polovici marca tretja izvedba otvoritvene amaterske kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI. ki jo bo organizirala Adria in ki bo mednarodnega značaja. Dirko bodo vključili v mednarodni koledar evropske kolesarske zveze. Ta teden pričetek mladinskih odbojkarskih centrov Kot je bilo že med poletjem dogovorjeno in javljeno, bosta s tem tednom pričela delovati dva mladinska centra za moško odbojko: eden v mestu Trst pod okriljem Bora. drugi pa na zahodnem Krasu v režiji Krasa. Trenerske posle bo dvakrat tedensko opravljal pri- DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 1. oktobra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Campanelle Campanelle - Breg * * * 15.00 na Proseku Primorje - Sovrana * * * 15.00 v Trebčah Primorec - Libcrtas * * » 15.00 v Bazovici Gaja - Zaule • * » 15.00 na Opčinah Opicina - Zarja # * # 15.00 v Gradišču Itala S. Marcu - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Farri Pro Farra - Mladost # * * 15.00 v Krminu Brazzanesc - Sovodnje « * « 10.30 na Proseku Esperia S. Giovanni - Kras * * # 15.00 v Križu Vesna - Esperia S, Luigi NARAŠČAJNIKI 9.30 v Medeji Medca - Sovodnje # # # • 9.30 v Krminu Cormonese - Juventina 10.00 v Bazovici Zarja - Giarizzole ZAČETNIKI 11.00 v Gradišču Itala S. Marco - Juventina « « # 8.45 v Trstu, Vrdelska cesta Soncini B - Primorje * # # 10.45 v Dolini Breg - Chiarbola NAJMLAJŠI 9.30 na Opčinah Zaule - Primorje * * # 10.00 v Miljah Fortitudo - Primorec * « * 9.00 v Dolini Breg - Giarizzole # * # 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Kras « « • 9.00 v Križu Vesna - Olimpija TENIS 10.00 na Padričah Gaja - Triglav KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 10.00 v Bazovici 6. pokal Adrie JUNIORJI 13.00 v Canevi (PN) Nastopa tudi Adria AMATERJI 13.00 pri Trevisu Nastopa tudi Adria znani strokovnjak Adolf Urnaut, ki bo istočasno vzgajal po enega mladega trenerja v vsakem centru. za Mursko Soboto 14. in 15. oktobra bo v Murski Soboti 2. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Nastopila bo tudi reprezentanca .naših športnikov v naslednjih panogah: moška in ženska odbojka (mladinci), nogomet (mladinci), moški in ženski namizni tenis ter šah (brez starostnih omejitev). Že v tem tednu bodo odgovorni referenti ZSŠDI objavili sezname nastopajočih in organizirali nekaj skupnih treningov. Plavalni tečaj v Lipici Tudi v letošnji sezoni bo imelo ZSŠDI na razpolago bazen v Lipici, in to kar dvakrat tedensko, da se bo lahko mladina iz tržaške pokrajine učila plavalne abecede. ZSŠDI bo v prihodnjih dneh organiziralo sestanke z Združenjem staršev vzhodnega Krasa in drugimi dejavniki, da se dogovorijo o vseh podrobnostih in da plavalni tečaj čimprej steče. Press-center ZSŠDI Po poletnem premoru bo danes popoldne od 15. ure dalje ponovno pričel delovati na sedežu Združenja v Trstu Press-center ZSŠDI, ki bo odslej vsako nedeljo spremljal športne dogodke in zbiral podatke o tekmovalnih dosežkih zamejskih slovenskih športnikov ter jih nato posredoval širši športni javnosti. Press-center računa na sodelovanje in pomoč vseh zamejskih športnikov in telesnokulturnih delavcev, ki lahko sporočijo katero koli vest (ali po jo dobijo od Press-centra) na telefonsko številko 767.304. Poziv športnikom ZSŠDI poziva vse telesnokultur-ne delavce in športnike, da se v športnih dresih danes ob 11.30 u-deležijo v Križu protestnega antifašističnega shoda, kot tudi da sodelujejo pri častni straži ob oskrunjenem spomeniku bazoviškim žrtvam. Skupščina društev na Goriškem Pred dnevi je bila tudi na Goriškem skupščina vseh športnih društev, ki so včlanjena v ZSŠDI Omeniti moramo, da je bila udeležba na skupščini zelo dobra, saj so razen dveh izjem (manjkali sta samo Društvo slovenskih lovcev ter Balinarsko društvo Gradina), vsa društva poslala svoje delega te. Sestanek je v glavnem zaobjemal dve točki, in sicer v prvi je predsednik ZSŠDI Kocman prisotnim prikazal program, ki ga Združenje namerava izpeljati v prihodnji športni sezoni. Tu gre predvsem za razne tečaje ter gostova- nja v matični domovini. Posebno pozornost pa Združenje polaga na stike med športniki iz BiH. Društva naj torej premislijo in naj Združenju posredujejo svoje želje, kajti glavni cilj teh, že vzpostavljenih stikov, je da bi odslej naprej društva sama gojila prijateljske vezi s športniki iz te bratske reoublike. Beseda je nato stekla k splošni problematiki. Opaziti je bilo, da tudi društva, ki gojijo izključno tekmovalne panoge, bi rada pričela čimprej s splošno telesno vzgojo za najmlajše, tj. za otroke iz .vrtca ter osnove .šole. Juventina pa Sovodnje imajo trenutno največ možnosti, saj sta obe društvi poslali svoja dekleta na tečaj za- vaditeljice ,ki je bil. letos poleti v Mozirju. Izredno priložnost za razvoj te tako pomembne dejavnosti imajo v Štandrežu. kjer bodo v kratkem odprli novo ob činsko telovadnico in le od društva je sedaj odvisno, ali bo to možnost izkoristilo. Zaključna prireditev pa bi v letošnji sezoni morala biti v Gorici, upamo da že v novi telovadnici. Želja je, da bi vaditelji iz vsega zamejstva uskladili svoje programe ter se za zaključno prireditev dogovorili že mnogo prej. Tudi zaključni program naj bo nekoliko drugačen. Sklep le-tega je, da se mora pristojna komisija čimprej sestati in se mora o tem temeljito pogovoriti. Naslednji problem so komisije raznih športnih panog. Ker komisije zasedajo vedno v Trstu, so pogostokrat Goričani odsotni. Padel je predlog, naj posamezne komisije vsaj kakšenkrat imajo svoje seje na Goriškem. Komisije pa naj še vedno ostanejo deželnega značaja brez delitve na Tržaško in Goriško. To pa tudi zato, ker trenutno na Goriškem sta samo dve panogi, ki jih goji večje število društev, in sicer nogomet pa o-troška telovadba. Glede Slovenskih zimskih športnih iger je potrebno v bodoče izo gibati se nevšečnostim iz prejšnjih let. če naj bodo zimske igre, igre vseh zamejskih Slovencev, je glede določitve datuma potreben predhoden in pravočasen dogovor med vsemi našimi društvi, ki se s tem športom bavijo. Združenje si .je zadalo nalogo, naj v prihodnji sezoni stopi v stik tudi s tistimi slovenskimi športnimi društvi v zamejstvu, ki iz raznoraznih razlogov niso njegove članice. Delegati društev so se s tem predlogom strinjali. Padel je torej sklep, naj pride s temi društvi nečlanicami čimprej do konkretnih srečanj. Bliža se tudi občni zbor ZSŠDI. Ta naj bi bil 8. decembra v Gorici, ali v kaki vasi, vsekakor pa na Goriškem. Vili Prinčič sedaj za verjetno največjega šahista vseh časov. Tudi takrat se je igralo na šest zmag (remiji se niso šteli), ter sta nasprotnika prvih sedem partij remizirala, tudi takrat je po 21. partiji nastal miroljuben predah petih partij in tudi takrat je bil po 26 partijah rezultat 4:2, vendar pa v korist izzivalca Aljehina, ki je nato dvoboj osvojil po 34 partijah z rezultatom 6:3. Petindvajseta partija, v kateri je imel bele figure Korčnoj, je bila zelo zanimiva, pa tudi razburljiva. Po hudem boju in mnogih preobratih se je zaključila z remijem v 80. potezi. Izzivalec je odprl z 1. c4 ter tako ustvaril angleško otvoritev. V četrti potezi je nato zaigral čudno, bolje rečeno slabo potezo, po kateri je Karpov s črnimi figurami stalno večal svojo prednost. Ko pa je zanj nastopil trenutek končnega udara, ko bi lahko za trdnjavo in lovca dobil kraljico je naredil neverjetno serijo štirih zoporednih napak, tako da je namesto v popolnoma zmagani, prekinil v verjetno izgubljeni poziciji. Tega pa Korčnoj s svojimi sekundanti Keenom, Steanom in Pan-nom ni znal izkoristiti, tako da je bil tu na sporedu spet remi. Naslednja, 26. partija, je bila miroljubna, vendar pa ne brez psihološke ostrine. Karpov je z belimi figurami zaigral točno tako kot igra po -navadn-Korčnoj, tako da se je moral' slednji boriti proti svoji ot-tvoritvi - angleški igri: Za prvo potezo je Kočcnoj porabil pet minut, kasneje pa Karpov še več, tako da sta verjetno s tako partijo drug drugega presenetila in da torej niso tu domače analize odigrale prav nobene vloge. Potek partije pa je bil vendar miroljuben in se zaključil z naravnim remijem po 27 potezah. V 27. partiji je končno spet padla odločitev. Korčnoj je z belimi figurami v upanju, da preseneti nasprotnika, spet zaigral nekaj slabših potez, vendar pa se je partija po mirnem poteku bližala enaki končnici in torej remiju. Tu pa se je Korčnoju spet pojavil njegov verjetno na j večji sovražnik v tem dvoboju: časovna stiska. V izenačenem položaju je izgubil ključnega kmeta, s tem pa tudi zašel v popolnoma izgubljeno pozicijo. Partijo sta nasprotnika prekinila v 41. potezi, vendar pa se je Korčnoj vdal brez nadaljevanja. Objavljamo sedaj zadnje tri partije, vendar brez komentarja. Beli: KORČNOJ Črni: KARPOV Angleška otvoritev 25. partija dvoboja 1. c4 Sf6, 2. Sc3 e5, 3. g3 Lb4. 4. Db3 Sc6, 5. Sd5 Lc5, 6. e3 0-0, 7. Lg2 Sd5: 8. cd5: Se7, 9. Se2 d6, 10. 0-0 c6, 11. d4 ed4:, 12. ed4: Lb6, 13. Lg5 Ld7, 14. a4 h6, 15. Le7: De7, 16. Lf3 Tab8, 17. a5 Lc7, 18. Dc3 Tfc8, 19. Sf4 Ld8, 20. Tfel Df8, 21. Db3 Lg5, 22. Se2 Lf6, 23. Tadl c5, 24. Le4 Dd8, 25. Da2 Lg4, 26. dc5: Tc5:, 27. b4 Tc7, 28. Db3 Tbc8, 29. f3 Ld7, 30. De3 a6, 31. Ld3 Lb2, 32. Kg2 Df6, 33. Tbl La4, 34. Sf4 g6, 35. Te2 Lel, 36. De4 Kf8, 37. b5 ab5:, 38. Db4 Tc5:, 39. Tel; Tel:, 40. Sg6: Kg7, 41. Se7 T8c4, 42. Lc4: Tc4:, 43. Dd6: Tc3, 44. f4 Dd6:, 45. Sf5+| Kg6 46. Sd6: Lb3, 47. f5+ Kg7, 48. Se8 + Kf8, 49. Sf6 Kg7, 50. Sh5+; Kf8, 51. Sf4 Lc4, 52. Te5 Ta3, 53. d6 Ta2 +, 54. Kf3 Td2, 55. Te7 Td6: 56. Tb7: Ta6, 57. Tb6 Ta5:, 58. Th6: b4, 59. Tc6 Lb5, 60. Tel. b3, 61. Tbl Lc4, 62. Ke4 Ta2, 63. Kd4 Tc2, 64. Sd3 Ld3:, 65. Kd3: Th2:, 66. Tb3: Kg7, 67. Ke4 Ta2, 68. Kf4 Ta4 +, 69. Kg5 Ta5, 70. g4 Tc5, 71. Kh5 Ta5, 72. Tf3 Tb5, 73. g5 Tbl, 74. f6+ Kh7, 75. Th3 Tgl, 76. Th2 Tg3, 77. Thl Tg2, 78. Tal Th2 +, 79. Kg4 Kg6, 80. Ta8 Tg2+. remi. Beli: KARPOV Črni: KORČNOJ Angleška otvoritev 26. partija dvoboja 1. c4 e5, 2. Sc3 d6, 3. g3 f5, 4. Lg2 Sc6, 5. d3 Sf6, 6. e3 Le7, 7. Sge2 0-0, 8. 0-0 De8, 9. f4 Ld8, 10. a3 Tb8, 11. b4 Le6, 12. Sd5 b5, 13. Lb2 bc4:, 14. dc4: e4, 15. Sf6: +; Lf6, 16. Lf6: Tf6:, 17. Tel a5, 18. b5 Sd8, 19. Tf2 Sb7, 20. Lfl Sc5, 21. Sc3JT7, 22. Sd5 Ld5:, 23. cd5: Sd3, 24. Ld3: ed3:, 25. Dd3: Db5:, 26. Db5: Tb5:, 27. Tc7: Tf7 remi. Beli: KORČNOJ črni: KARPOV Angleška otvoritev 27. partija dvoboja 1. c4 Sf6, 2. Sc3 e5, 3. Sf3 Sc6, 4. g3 Lb4, 5. Sd5 Sd5:, 6. cd5: Sd4, 7. Sd4: ed4:, 8. Dc2 De7, 9. Lg2 Lc5, 10. 0-0- 0—0, 11. e3 Lb6, 12. a4 de3:, 13. de3: a5, 14. Ld2 Lc5, 15. Lc3 d6. 16. Dd2 b6, 17. Tfel Ld7, 18. e4 Tfe8, 19. Khl c6, 20. e5 cd5:, 21. Ld5: Tad8, 22. Df4 Df8, 23. Df3 de5. 24. Le5: Lg4. 25. Dg4: Td5:, 26. Lc3 Ted8, 27. Kg2 Ld4, 28. Taci g6, 29. De2 Dd6, 30. Ld4: Td4:; 31. Db5 Tb4, 32. Te8+ Kg7, 33. Td8: Dd8:, 34. De2 Dd5 + , 35. f3 Ta4:, 36. Tc2 Td4, 37. De3 b5, 38. h4 h5, 39. De2 a4, 40. De3 b4, 41. Tf2, beli se vda. DUŠAN JELINČIČ ATLETIKA V Portoriku bo prihodnji teden kongres mednarodne atletske zveze. Francoska atletska zveza je izjavila, da bo na tem kongresu predlagala, naj ponovno sprejmejo za članico atletsko zvezo LR Kitajske. NOGOMET PRED STARTOM V 3. AL MLADOST MERI VISOKO Tega mnenja je predsednik doberdobskega društva Giergio Ulian - Težave z mladinskima ekipama Giorgio Ulian, predsednik dober-dobske Mladosti Pred kratkim se je v Doberdobu zaključil nogometni turnir, ki ga je priredilo domače športno združenje Mladost. Vprašali smo predsednika Giorgia Uliana o dejavnosti, načrtih in problemih domačega športnega združenja. Vprašanje: «Kakšno je trenutno stanje športnega združenja?» Odgovor: «V zadnjih časih smo i-meli velike težave za sestavo novega odbora. To vprašanje smo s prihodom novih in mladih odbornikov deloma rešili. Jstaja pa še problem trenerja za mladinske ekipe. Glede organizacije smo napredovali, saj smo nogometni turnir dobro izpeljali in nismo pri tem imeli velikih težav. K trenutnemu napredovanju so pripomogli predvsem igralci, ki so s prostovoljnim delom pomagali društvenim delavcem pri njihovem delu. Glede trenerja za mladinske ekipe nismo dobili še nobene rešitve. Trenutno trenira začetnike Al-do Ferletič, medtem ko cicibane treniram jaz.* *Kako pa so te ekipe startale v raznih mladinskih prvenstvih?» Trenutno sta obe ekipi, tako cicibanov kot začetnikov, slabo uvrščeni na lestvici. Začetniki so po prvih treh tekmah doživeli tri zaporedne poraze. Cicibani pa so že v prvem kolu doživeli prvi poraz. Vzrok teh porazov je gotovo pomanjkanje treningov, saj ekipi trenirata le enkrat tedensko. «Danes pa bo članska ekipa star-tala v prvenstvu tretje amaterske lige. Kakšni so načrti te ekipe?» «Pri članski ekipi smo letos težili le za pomladitev z dobrimi, čeprav še neizkušenimi igralci. V predpr-venstvenih tekmah so se prav ti dobro izkazali in vse kaže, da se bodo tudi med prvenstvom v vrstah članske ekipe dobro uveljavili. Glede na uvrstitev v letošnjem prvenstvu pa po predvidevanju računamo na visoko mesto na lestvici.* D. Gergolet Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnoprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 Mr. za naročnike brezplačno revi|a »DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK 61000 Ljubljana. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 1. oktobra 1978 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. • j • V Član italijanske , „ „ , . Izdaja ZTT 2ve2e časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU V RIMU SENZACIONALEN PODVIG ITALIJE Včeraj je premagala favorizirano Kubo in se bo danes borila s SZ za zlato kolajno Že prva dopoldanska srečanja so obetala zanimive razplete in nepričakovane izide. Če je Italija v kvalifikacijah in polfinalu poskrbela za nekaj športnih podvigov je v včerajšnjem prvem finalnem nastopu pripravila senzacionalen podvig. Vrsta trenerja Pittere je povsem nepričakovano premagala Kubo s 3:1. S to zmago se je Italija uvrstila v današnji finale, kar pomeni, da ji je v najslabšem primeru zagotovljeno drugo mesto na tem devetem svetovnem prvenstvu v odbojki. Sicer je bila tekma pravi maratonski boj, saj je trajala skoraj dve uri in pol. Italijani so pokazali odlično igro in trener Pittera se je v tem težkem srečanju pokazal kot izreden strateg. Atmosfera v športni palači EUR je bila enkratna in gledalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so bili za enkratno navijanje nagrajeni s pravo športno poslastico. Sam začetek ni bil najbolj obetaven za Italijo, a kaj, ko je Kuba začetno prednost (8:1) hitro zapravila in po izenačenju pri devetici je bil spopad za zadnje odločilne točke neizprosen in enkraten. Če so Kubanci igrali povsem na moč, so jim domačini odgovorili e-nakovredno in občasno še bolj z duhovito in kombinatorno igro. S skrajnimi močmi so Kubanci le izbojevali prvi set, ki se je igral na razliko. V drugem nizu smo bili priča povsem obratnemu razpletu. To pot je bila Italija tista, ki je povedla s presenetljivim 9:0. Po izenačenju pri desetici pa so bili Lan-franco in tovariši veliko bolj prisebni. Tretji set je bil izenačen samo v prvi tretjini. Potem je vrsta Herrere prevzela pobudo in prednost vse do 12. točke. Zanimiva je bila spet končnica, ki je tudi to pot pripadala Italiji. Po vodstvu z 2:1 v nizih so postali «azzurri» še bolj samozavestni in to tudi rezervni i-gralci, ki so v preteklih tekmah i-grali zelo malo ali pa celo nič. Kubanci so imeli pobudo in vajeti igre do 10. točke. V odločilnih razpletih so bili spet Italijani bolj zanesljivi in samozavestni, da jim je uspelo izbojevati zadnje tri odločilne točke in s tem največji uspeh v zgodovini italijanske odbojke. Neposredni obračun med Bolgarijo in Mehiko je bil zanimiv ne glede na to, da se je igralo že ob 9. uri zjutraj. Bolgarsko vodstvo je poslalo na igrišče mlado šesterko, brez dveh ključnih igralcev in veteranov, DANAŠNJI SPORED RIM Za končni vrstni red od 1. do 12. mesta: Za 11. mesto 9.00 Japonska - Mehika Za 9. mesto 11.00 Bolgarija - NDR Za 7. mesto 14.30 Poljska - LR Kitajska Za 5. mesto 16.30 češkoslovaška - Brazilija Za 3. mesto 19.00 Kuba - Južna Koreja Za 1. mesto 21.00 SZ - Italija BENETKE Za končni vrstni red od 13. do 24. mesta: Za 23. mesto 9.00 Tunizija - Egipt Za 21. mesto 11.00 Venezuela - Argentina Za 19. mesto 14.30 ZDA - Kanada Za 17. mesto 16.30 Belgija - Finska Za 15. mesto 19.00 Francija - Nizozemska Za 13. mesto 21.00 Madžarska - Romunija Karova in Zlatanova. Zadnji porazi so izredno negativno vplivali na vse bolgarske odbojkarje. Prav tefiiu gre pripisati, da so prvi set izbojevali poprečni Mehikanci, ki so zaigrali izredno odločno in tudi zanesljivo. V nadaljevanju so Bolgari le uredili svoje vrste in srečanje spra- ............................llllllIMllIllltllllHt... NA PRIJATELJSKEM SREČANJU V DOLINI Gostje spet boljši Tekmovalci RTV-U so tudi v tretjem srečanju odpravili ekipe ZTT z 10:6 Včeraj je bilo v Dolini i-rijateljsko vili v ravnotežje. To pa nasprotnike ni niti najmanj zbegalo, saj so povedli po tretjem nizu z 2:1. Zadnja seta so bili Bolgari boljši in so tako zasluženo zmagali. Izredno lep je bil tudi neposredni obračun med LR Kitajsko in Češkoslovaško. Kitajci so v prvem setu zaigrali res od'ično, toda to je bilo obenem vse, če potem izvzamemo še zaključni del 4. niza, kar je bilo obenem premalo, da bi lahko dosegli kaj več kot časten poraz z dvakratnimi svetovnimi prvaki s 3:1. Odbojkarji Nemške demokratične republike na tem prvenstvu prav gotovo ne blestijo. V osmi tekmi pa so zaigrali najbolje in so nekoliko nepričakovano premagali Japonsko, ki je morala okusiti grenkobo še e-nega neuspeha. Nemci so povedli z 2:0 in vse je izgledalo, da se bo tekma končala po treh setih igre. V nadaljevanju pa so Nikoda in tovariši stanje izenačili. V odločilnem, petem setu so bili spet bolj učinkoviti svetovni orvaki iz leta 1970, ki bodo igrali danes za 9. mesto z Bolgarijo. Za 11. mesto pa se bosta spoprijeli Mehika in Japonska. Tako slabe uvrstitve Japoncev res ni bilo pričakovati, če povemo, da so bili leta 1972 olimpijski prvaki, na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih pa odlični tretji. Svetovni prvaki iz leta 1974 Poljaki, so v Rimu pripravili še eno bridko razočaranje. Predzadnjo tekmo na tem prvenstvu z Brazilijo so izgubili s prepričljivim 3:0 in bodo ig-ali danes za sedmo mesto na končni lestvici z LR Kitajsko. Poljaki so le bleda senca odlične šesterice, ki smo jo občudovali najprej na svetovnem prvenstvu v Mehiki in potem še na olimpijskih igrah v Montrealu. VČERAJŠNJI IZIDI RIM Za končni vrstni red od 1. do 12. mesta: Bolgarija - Mehika 3:2 (-12, 8, -13, 12, 12) LR Kitajska - Češkoslovaška 1:3 (14, -7, -5, -12) NDR - Japonska 3:2 (9. 7, -8, -11, 8) Brazilija - Poljska 3:0 (11, 12, 7) Italija - Kuba 3:1 (-15, 11, 16, 12) Sovjetska zveza - Koreja 3:0 (5, 3, 9) BENETKE Za končni vrstni red od 13. do 14. mesta: Egipt - Argentina 1:3 (—8, 10, -8, —10) Venezuela - Tunizija 3:0 (12, 8, 8) Kanada - Finska 0:3 (-10, -A, -10) ZDA - Belgija 1:3 (—12, -10, 12, —10) Francija - Romunija 1:3 (11, -12, -5, -5) Madžarska - Nizozemska 3:1 (9, -13, 7, 5) KOŠARKA «Turnir Del Negro» Na mednarodnem košarkarskem turnirju v skednju so sinoči v polfinalu dosegli naslednja izida: Alabarda - Servolana 73:67 Medveščak ZG - Kras Sežana 103:98 AVTOMOBILIZEM Na poskusnih avtomobilskih vožnjah za VN ZDA v Watkins Glenu so dosegli včeraj te čase: 1. Andretti (ZDA), lotus 1’38”114 2. Reutemann (Argentina) ferrari 1’39”179 3. Jones (Avstralija) williams 1’39”742 4. Villeneuve (Kanada) ferrari 1'39”820 5. Lauda (Av.), brabham 1’39”892 6. Hunt (VB), mclaren 1’39”991 7. Watson (Irs.), brabham 1’40”000 8. Jarier (Fr.), lotus 1’40”034 9. Jabouille (Fr.), renault 1’40”136 10. Laffite (Fr.), ligier 1’40”228 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE NlllllllllllllinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMUKIIIMIIIinillllliniNllllllllllllltlllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll VESTI S KOPRSKEGA Priprave pa proslavo 30-letnice radicionalno športno srečanje med islužbenci ZTT in RTV-LJ. Kot je ■ik) pričakovati so zmago tudi to-:rat odnesli Ljubljančani, vendar pa nanj prepričljivo kot v prejšnjih Iveh dvobojih. Letos so namreč zma-:ali z izidom 10:6. V posameznih panogah so doseli te izide: )DBOjKA ZTT - RTV-LJ 2:0 (15:8, 15:9) kOŠARKA RTV-LJ - ZTT 79:65 NOGOMET RTV-LJ - ZTT 4:1 1LIŽANJE ZTT - RTV-LJ 3:0 PENIS RTV-LJ - ZTT 2:0 vAMIZNI TENIS ZTT - RTV-LJ 8:1 iAH RTV-LJ - ZTT 4:2 1ALINANJE RTV-LJ - ZTT 13:6 Srečanje se je odvijalo v prija- eljskem vzdušju, v katerem so gn- itje in gostitelji navezali med seboj ie tesnejše stike. Hitropotezni turnir Dne 8. oktobra bo v Piranu hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest, na katerem bo nastopilo petnajst jugoslovaskih ekip ter več moštev iz obmejnih krajev Furlanije-Julijske krajine ter Koroške. Ekipe bodo sestavljali po štirje igralci. Vse ekipe, ki bodo osvojile eno od prvih osmih vrst, bodo prejele nagrado. Britanski prvrk supervelter kategorije Batten se bo boril za naslov evropskega boksarskega prvaka te teže s Francozom Cohenom. Trenutno v tej kategoriji ni evropskega prvaka, ker je Britanec Hope odstopil. Bivši svetovni prvak srednjetežke boksarske kategorije Britanec John Conteh je premagal s t.k. v 7. krogu Dominikanca Leonarda Rogerja. Predstavniki Skupnosti italijanov Antonio Gfamsci iz Kopra so obiskali predsednika koprske občinske skupščine Maria Abrama in ga seznanili s pripravami na proslavo 30-letnice te organizacije. Slovesnosti se bodo začele 10. novembra in bodo trajale ves teden. Med drugim bodo organizirali o-kroglo mizo o vprašanjih, ki zadevajo italijansko narodnostno skupnost, likovne razstave, literarni večer, pripravljajo pa tudi ustanovitev kluba delegatov. Slovesna a-kademija bo 17. novembra v koprskem gledališču. Predstavniki Skupnosti italijanov so se s predsednikom koprske občinske skupščine pogovarjali tudi o nekaterih vprašanjih s področja šolstva. UGODNA GIBANJA V GOSPODARSTVU KOPRSKE OBČINE Delegati vseh treh zborov koprske občinske skupščine so razpravljali o poletnih rezultatih gospodarjenja v koprski občini in ugotovili več ugodnih pokazateljev. Tako je .celotni dohodek za 26 odstotkov višji v primerjavi z enakim razdobjem lani, čisti dohodek pa za 24 odstotkov. Opozorili p.a so na še zmeraj nizko akumula-tivnost in na nekatere žgoče probleme, zlasti kar zadeva oskrbo z vodo in kruhom. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriški — NORA VOJNA BRATOV MARX ob 16.00, 18.00 in 20.00 francoski — MADAME PIPPI IZOLA: ob 10.00 avstralski — SIN VIHARJA ob 16.00, 18.00 in 20.00 francoski — KAKO POSNETI PORNO FILM PIRAN: ob 10.00 nemški — DEČEK TRINI IN ZAPATA ob 16.00, 18.00 in 20.00 hongkon-ški - PEST SOVRAŠTVA PORTOROŽ: ob 20.00 nemški - IZGUBLJENA ČAST KATHERINE BLUM PRIREDITVE SEČOVLJE: ob 14.00 — letalski miting ob odprtju novega letališča. ŠVAB KORADO — Assicurazioni Ge nerali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14. Tel. 61034-5. Mali oglasi KUPIM knjigo «Povejmo po slovensko*. Kdor jo lahko proda, naj se zglasi pri vratarju — Ul. Montecchi 6. od 13. do 19. ure. MLADA družina išče trisobno stanovanje, tudi za krajše obdobje. Pavel Stranj, tel. 34 905, od 8. do 13. ure. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74. AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73. 128 71. 124 68 m še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hcr telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menja vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via ">. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. Restavracija «DA FLEGOi TRŽIČ (Monfalcone) UL Basni 39 • Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke. birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. ŽELITE se poročiti? Informacije a- IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Gio-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie vanni 3, tel. 040 - 61061, 16 - 19, 6, Videm — odprto ob sredah, so- išče za svoje kliente za prodajo ali botah popoldan in ob nedeljah do- najem: stanovanja, hiše, hišice tudi poldan. Tel. 295923. | na Krasu. Zajamčena resnost. fKOIM (g) pametna izbira cena ključi v roke SKODA S 105 2.795.000 lir ŠKODA S 105 L 2.957.000 lir ŠKODA 120 SL 3.400.000 lir TAKOJŠNJA DOBAVA Ekskluzivni zastopnik za TRST in pokrajino: flutoagenzia CLAUDiO ULICA DELLA GEPPA 8 — TEL. 62-640 — TRST MOTORJI JAWA - CZ po izrednih cenah in takojšnja dobava večletne ___ državne zadolžnice odšlo zapadlost 1. oktobra 1983 VELIKI SALON POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST- TEL. 813301 SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah PRODAJAMO POHIŠTVO ZA KUHINJE podjetja ^mordliZZD Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! dejanski donos 12,87, emisijska cena za vsakih 100 lir nominale 98,25 oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev Vpisovanjje se lahko vrši po zgoraj omenjeni ceni 98,25%, k čemur prištejemo še prispele obresti, pri podružnicah zavoda Banca d’ltalia, pri ustanovah ter pri kreditnih zavodih. Zadolžnice ter ustrezne obresti so oproščene vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi in to v kateremkoli času v polletju pred njihovo zapadlostjo. javno vpisovanje bo trajalo do 20. oktobra OBIŠČITE JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM Sodobna elektronika 78 OD 2. DO 6. OKTOBRA 1978 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Urnik sejma: za poslovne partnerje od 9. do 11. ure, za oh'skovalee od 11. do IR. ure Dne 2. oktobru otvorilev ob 13. uri - Dne 6. oktobra bo sejem odprl do 17. ure