Zabavno-zbadljiv in šaljiv list.
Št. 18.
V Ljubljani, 25. septembra 1884.
Tečaj II.
Lokav si je kruha krog prosil Raztrgan i zmršenih las, A v glavi Iokavej je nosil, Razuma več nego vsa vas.
Pobiti je s točoj znal polje, Zagovore čudne je znal. Gotovo ne pičico bolje Sam dekan propo vedo val.
I.
Ve hiži Lokav propoveda, Da kraja je greh silno hud. Vse gane njegova beseda, Utira solzfce si ljud.
„Vse čisto povrnem", obljublja, Kdor komu je že kaj ukral: „„Ker krfija gotovo pogublja, Vsak tat bode vragu zapal.""
Navdušenje vedno mu rase, A skrfvši se smeje Lokav, Ker v kuhinji krade klobase Tovariš mu v tem brez težav.
II.
Orožniki ponj privihrajo, Dobodo ga ter ga zvežo.
Lokav.
A v trg ga na svojo postajo Pod večer stoprv priženo.
„Ve mesto je daleka cesta, Uječe pa nema naš trg . . . Dvtremo ga jutri do mesta A v shrambo črez noč ta izvrg !"
Orožniki sinjo zavfdno, A večer Lokavu je pust, Zaman krog iztika prav pridno, Da del bi si kaj mej čeljust.
Skroz okno zamreženo zvezda Prisije v temo mu svetlost. „Ha, pojdem iz vražjega gnezda, Pot kaže mi zvezda v prostost!"
Poprime za mrežo, zamaje, Oprezno jo guga skrbno. Zid kruši se, stvar se udaje, „N6 zlodej, da ne bi mi šlo!"
On maje ter guga previdno, Udaje počasi se mu. — Razkruši bramio se zidno, Izdrta je mreža, juhii!
Prav tiho izleze na piano, A mrežo vzeme se soboj:
„Železo ne slabo, prodano Za žganje še bode nocoj."
Kovaču takoj si proda jo, Zapije še tisto jo noč. A v jutro ve vas privesla jo, Pijan jo privriska na moč.
III.
Na Rantovem lilevi umira, x) Zlo moči Lokava bolest, Oko se mu vedno zapira, Iztisne se vzdihljaj mu čest.
„Ti pošljemo-li po gospoda? Izpoved olajša ti smrt." „„Ne! mirno končaj me priroda!"" Šepeče ta mroč i potrt,
A skoro zasliši zvončkanje: „„Prizvali so vender ga res! Grene nam celo umiranje!"" Ubegne srdit jim ve les.
Beže se prevrne ve jarek Slaboten ostane ve njem. Poslednji živenja mu žarek Ugasne ve jarki le-tem.
Čivkoslav Lažau.
IV 1*T,
- na seniku, kraj, kjer je seno. Tako govore pri nas, ker je ta kraj nad hlevom. P.
ajskemu arzenalu, ki so ga Fran-"?rl.o se mu je Fučev,
Okrajšani ABRAKADABRA.
KARBA ARBA RBA BA — a —
*
* »
Pismo radikalca.
Gearg : Icli sage dir, Hans Cade, der Tuchsclie-rer will dea Stiat neu appretiren, ihn wenden und wieder aufbu^eln.
Heinrich VI. II. Teil.
„Katilinarske eksistence, Basermauove postave, puhloglavi mladenči!" Tako sem čital one dni v jedino izveličalnem glasilu slovenskega Herodota. Pa v resnici povem, da s tem nisem bil nič kaj zadovoljen, ker sein več pričakoval. Kajti dobro vedoč, da je naš preučeni in prenadarjeni zgodovinar Notranjcem dr. Zarnika tudi zato odsvetoval, ker neki nema — dosti vere, anislil sem da takoj za zgornjimi nazivki pride nadaljevanje iz nekdanje Danice: rudečkarji, prostomavtarji, konkordatopom-peži, Garibaldicigumigovci i. t. d. Pa tu me je g. Šuklje pustil ma cedilu. Iznenadjen sem bil, kakor on takrat, ko je bil pro-pal pri ljubljanskih mestnih volitvah in žalosten, v dnu duše užaljen sem mali listič položil na stran.
Pa ta moja žalost ni trajala dolgo. Ko namreč dr. Zarnik mi bil voljen je profesor rekel, da sedaj je radikalizmu povsod odklenkalo ; voljeni bodo torej odslej le taki, ki so meseca kimovca rojeni; torej tudi on sam, ki je kar čez noč postal vodja vseh teh pogumnih nSiegfriedov". S tem je slovenskemu svetu javno obljubil, da se poboljša in več ne propade, kakor spomladi. In kdo bi vesel ne bil, če čuje vsaj obljubo poboljšanja. Upam, da slovenski volilci, kjer že bodo, ne bodo tako kruti, da bi mu ne dali priložnosti plačati dolga, ki ga je s to obljubo naredil. Te izjave seveda nisem bral v „E'ii-nosti", ker je bila obelodanjena (!) v novejšem času ko že izhaja list, kteri se imenuje po nekem mestu, ktero so stari Rimljani poznali za Aemono, kar nam spričuje verjetniše, kakor vse stare listine, aemonska cesta na perifeji tega mesta.
V nekem drugem listu, v Pekingskem namreč nahajajo se sem ter tje slična obetanja izhajajoča pa od pravega kitajskega cesarja. Če obiskujejo to osrednjo deželo kake posebne uime kakor velike ciklone, nalezljive bolezni ali kobilice, piše nebeški sin v ta gotovo originalen časnik, da se hoče poboljšati, ker cela dežela njega dolži, da je zakrivil zadnjo šibo bažjo. Kitajci so s to obljubo večidel zadovoljni in vživajo daljo svoje posušene in prekajene podgane.
Bodimo tudi mi zadovoljni, da se nam ni zgodila veča nesreča, kakor da je g. Obreza postal notranjski poslanec, saj on še ni toliko nevaren. Res je sicer nekdaj v državnem zboru hotel predlagati postavo o borsnem davku, s čimur je bil veliko strahu napravil v Izraelu. Zmedel je bil mnogo borznih po-godeb in veliko poguma je bil vzel predrznim „contre mineur-" jem. Hausse se je hitro spremenila v baisse, in ultiino- in medio-likvidacije kdaj so se potem vršile? Tega niti ne vedo borzni mešetarji. Znano mi je le toliko, da so se tiste dni opravljale po vseh izraelskih templjih javne molitve, in to je pomagalo; g. Obreza je pustil svoj zakon. Zmaj je pa sedaj premagal sv. Jurija. Ko bi se bili radikalski agitatorji tudi zatekli v svetišča, kjer molijo svojega Boga, morda bi bil g. Obreza sedaj popustil kandidaturo, kakor ono leto borsno davčno postavo. Pa pri nas je bilo to težje, ker se molitve po cerkvah ne opravljajo brez duhovnikov, in duhovniki v tem slučaji ra-■dikalcem niso bili prijazni. Radikalci naj bodo veseli, da se niso molitve proti njim opravljale, kajti potem bi še ne bili prišli do srečne rešilne misli, postaviti mesto g. dr. Zarnika novega kandidata.
Pa g. Obreza je sedaj notranjski poslanec in Notranjci so zavedni. Vodja neradikalski pa je začel precej po tej slavni volitvi snovati novo zaroto. Kar ni mogel njegov adlatus in urednik sprednjega dela „Novic", g. potovalni učitelj, to bo poskusil ta Herkul. Zatreti hoče lernejsko kačo, ki žuga z uničenjem vinogradov po Dolenjskem. On namreč pravi tega škodljivca, t. j. trtno uš, uničili borno s tem, da ustanovimo vinorejsko šolo na Dolenjskem, in to pravi precej potem, ko je začetkom članka zagotovil bil vse pohlevne ude svoje bratovščine, da sedaj bo začelo resno delovanje na gospodarstvenem polji. Ta načrt je čisto nov. Škoda le, da najnovejši preganjalec trtne uši ni povedal, kako si preganjanje tega mrčesa z vinorejsko šolo misli. Kdo bo tu v šolo hodit? Če bi hojili vinorejci sami, zgodilo bi se lahko, da bi jim tačas trtne uši doma vse vin,
grade vgonobile, kajti zfiana reč je: kadar ni mačke doma so miši dobre volje. Pripravniša bi bila druga pot, za te uši uvesti obligaten pouk lepega vedenja proti ljudem in njihovim trtam. Pri tej priliki bi se lahko delalo z zvijačo in posebno takemu machiavellistu, kakor je naš g. profesor, bi tega vest ne za-branjevala. Ko bi se namreč te živalice spravile na pot v šolo iz svojih zatišij v trtah, nič hudega sluteč, bi najeti morilci vse pobili. Stem bi bilo konec vsega besedovanja in šolovanja in če je bil namen vinorejske šole le proti tem škodljivkam obrnjen, bi se stroški zanjo lahko za kaj druzega porabili.
Ko bi bilo na tak nepresegljiv način dovršeno prvo resno delo, kateremu je bil do sedaj le dr. Zarnik na potu, prišla bo komisija iz narodnega centralnega volilnega odbora in bo zopet zagotovila slovenski svet, da je vničena ogromna večina trtnih uši na Dolenjskem in sicer po samih Dolenjcih, ki so jih pobili po svoji volji, brez tujega upliva in pritiska; tako n. pr. kakor so Notranjci po lastni volji g. Obrezo postavili svojim kandidatom. Kdor pa tega še ne bode razumel, rekli mu bodo: ti si radikalec, Bog ti grehe odpusti!
Da radikalec! Kar parkelj otrokom, kar križ hudobcu, to je radikalec vzoru zmerne politike slovenske. To morajo biti ljudje z vmazanim perilom, in z obleko na vseh plateh cvetočo. Jed si prislužujejo po krčmarskih kuhinjah in pri samostanskih vratih s prosjačenjem. Skupaj pa jih največ vidiš pri javnih godbah; tam gredo pred in za godci, katere tako zvesto spremljajo kakor gorkota solnce. Če ne verjameš, dragi bralec, vzemi v roke vladno trobento; tam bodeš še več izvedel o teh pomilovanja pa tudi zaničevanja vrednih ljudeh. Dunajski pismouk je celo iznašel, da izpuščajo od sebe smrad, kakor severo-amerikanski skunk. Tacih lj udi j se še navaden človek rad ogiblje, nikar pa plemstvo po duhu in po znanji, da ne govorim o plemstvu po rojstvu.
Pri tej priliki ne morem si kaj, da bi nekaj ne omenil. Tudi v meni je namreč precej radikalnega olja, a da bi me bil kdo doslej zamenjal s to blago dišečo živalico, tega se ne spominjam ; kar si tolmačim le s tem, da tudi radikalci nemarno vsi jednacih lastnosti. Priznavam sicer, da bi bilo človeku dobro imeti sem ter tje kako skrivno orožje, da bi odganjal sitne nasprotnike, katerim ne more naravnost povedati, kako ljuba bi mu bila njihova odsotnost. Šel bi v kaki deželni zbor in tam bi prav po skunkovsko zadišal, kadar bi se dovoljevalo 600 fl. za umetnost, še bolj kvariti naš jezik z nepopolnim znanjem nemščine, kakor je bilo doslej raznim nemškim napravam mogoče; prepričan sem, da bi vsi tamkajšnji zakonodajalci izginili kakor kafra in 600 gld. bi se lahko za zboljšanje okrajnih cest ali učiteljskih plač porabilo; gospodu Šuklje ju, ki je toli mogočen, bi se morda tudi posrečilo, s tem denarjem Dolenjcem sezidati železnico.
Po tem načinu bi jaz toliko ljudem olajšal težo življenja in si pridobil njihovo in njih naslednikov hvaležnost; ali brez tega daru so kranjski deželni poslanci mogočniši kakor jaz ubogi Ikarus, ki si želim tako umetnega orožja.
Vse, ki to bero, prosim naj mi odpuste, ker se tako dolgo pečam s hudim duhom te severo-amerikanske specijalitete; premislijo naj, da jo je na svitlo spravil prvi naš estetik koncem spomladi. Pripravljen sem na očitanje: Quod licet Jovi non licet bovi: pa naj imajo od našega prepira, če ga nemarno že mi, vsaj prodajalci parfumerij kaj dobička.
In ko to pišem, se je resno delovanje že pričelo, ali da z drugimi besedami povem, kranjski deželni zbor se je že odprl. Odprl s slovesno sv. mašo. Do sedaj so po redutni dvorani samo „cancan" plesali, sedaj pa bodo^ tako, kakor bode politični g. profesor godel in piskal. Ne'	lani go-
vorili, da je bila verifikacija mandato	~ -""'h
je do sedaj še malo doživel „kranj° sane politične glave je bil to ' Razdvojilo je to delovanje prei* ' prijele velike veternice " sapa potegne Da pridobili ,eJm" elastjg* " (lep-
tie moremo videti prave resnosti, ker vrte se večjidel le otro-čaji in plesalci. Seveda bo kdo ugovarjal, da se na svetu vse vrti: zemlja, solnce in mesec in vse zvezde gori na nebu, kažoč nam ljudem, da se je i nam sukati po okoliščinah. Pa tega ugovarjalca lahko zavrnem, če ga spomnim na neko jako krat-kočasno napravo, ki se tudi vrti in katere se človek poslužuje, kadar hoče biti najmenj resen. Malo izmed nas jih je, ki bi se v svoji zorni mladosti ne bili vozili po njej, ali recimo raje po njem, saj ga vsakdo pozna tega neizrekljivca po nemškem, da si malokdo ali nikdo po njegovem slovenskem imenu! Naši pradedje ga pač niso iznašli in ne poznali, sicer bi nam bili zapustili tudi ime njegovo. Dalječ se ž njim ne pride, ker gre vedno le okrog, zato pa je taka vožnja tudi po ceni in dobre volje je človek za tisti čas. — In dobre volje so tudi tisti zastopniki narodovi, ki se vozijo po političnem „ringelspiel-u", h kojemu dela godbo najmlajši naš dnevnik. In zakaj bi dobre volje ne bili? „Saj cesar da pol hleba — in kar je treba."	— ull.
Par nobile fratrum.
Oblasten mož v Ljubljani Se je strašno zaklel, Da pesenco Slovencem Prav novo bo zapel.
Zapel je prav izborno Kot truma kavk in vran; Na Dunaji pritiskal Pa je junak srčan.
In pesen se razlega Kot zadnje trombe glas; Zastonj zapoje v vsako Se i najmanjšo vas.
Kako je milo vbrano To petje, kdo ne ve? In cep in bet je spremlja Po svetu, kamor gre.
No, dunajski junak se Je menda že izpel; Morda, da zdaj kesa se, Da sploh je kdaj začel.
Ko druzemu se skrhal Bo glas sreberni kdaj, Ostane jima slava Le vendar vekomaj:
Da mnogo naredila Za rod slovenski sta; če več ne, izučila Sta psovk pošteno ga.
Koštrun.
\7	šolskega sveta kranjskega.
"■nega zaukaza" ministerstva za marca 1884, št. 338 spomnil se Slovenec. Ker mu je pot odprt dajejo službe itd., hotel
oni do-Moje
E k s c. Dragi moj! Pusti to* slcrb meni. Vsaj veš, da se v tem oziru zelo trudim.
O n. Znano mi je, ekscelenca, in nikdar Vam nesem svojega priznavanja, ki je zelo merodajno, odrekel.
Eksc. To je tvoja dolžnost.
O n. Kot zgodovinar nabiram si gradiva iz najnovejše dobe in mi so tedaj znane razmere povsod, posebno pa v deželah, kjer prebivajo Slovenci. Zato sem hotel Vašo pozornost obrniti na Koroško, Istro, Štajersko, Trst, Goriško. „Edinost" katero zelo rad čitam, ima n. p. v št. 101 letnik VIII. o odbitej prošnji zarad ustanovljenja slov. šole v Trstu članek z naslovom: „26.000 Slovencev brezpravnih". Ker velja 26.000 tržaških Slovencev vsaj toliko, kakor 5000 ljubljanskih narejenih „Nemcev" in ker tam niti statističnih dat ne manjka.....
Eksc. Ne beli si glave, dragi moj, to je moja skrb. Vsaj si ti najet samo za Kranjsko.
On: Ali, tudi na Kranjskem, n. pr......
Eksc. Paperlapa! Miren bodi. Bo že vse počasi prišlo. Za zdaj treba pravice 5000 ljubljanskim „Nemcem", ker drugače poginejo. Hodi lepo domov in napiši fulminanten članek, da dokažeš to potrebo.
O n odide, misleč si: Vsaj ima vendar-le prav ekscelenca. Tu imam zdaj zopet lepo priliko, udariti po šolskem odseku mestnega odbora, iz katerega so me izbacnili in kateri je sestavljen iz same elite »Narodovih" in „Slovanovih" pristašev. Grom in peklo!	Radikalen Či6.
A.	Ali si že videl lovskega psa, ki bi dva zajca na jeden-
kr at gonil?
B.	Ne. Saj tacega psa tudi ni. Zakaj pa tako vprašaš?
A. Zato, ker so tace mu psu podobni nekateri naši poslanci.
Laž ima kratke noge.
Najčmrnejši dnevnik je nedavno pisal, da „ Slovenski Narod" ni k a t o 1 i š k list.
Ne vemo, na kaj seje pri tej trditvi, recte pri tem obrekovanji opiral; ali ga jezi, da „Narod" ne prinaša pridig in latinskih dopisov, dolgih kakor kurja čreva, ali je pa to storil samo iz konkurence.
Bodi temu kakor hoče, dolgo se g. Jerič ni veselil te laži, kajti preteklo nedeljo so „Narod" na Igu v cerkvi brali. Mora torej vender biti izredno katolišk list, kajti taka čast se še „Slovencu" ni nikoli prigodila. Tudi reklama!
,----—--
?
Tonček: Z Bogom, ljubi Pepček, jaz moram proč iz Ljubljane! P e p č e k: Zakaj pa ?
Tonček: Zakaj ? Zato, ker še v šolo ne morem več hoditi.
Pepček: I kako to?
Tonček: Le pomisli: V l.in 2. razredu je vse slovenski, v 3. in 4. vse nemški, na gimnaziji pa zopet vse slovenski. Če tedaj prva dva razreda »izdelam", ne morem v 3. in 4., ker nemški ne znam.
Pepček: Saj res, in iz tretjega in četrtega razreda pa ne bodo mogli v gimnazijo, ker je tam vse slovenski.
Tonček: Vidiš torej, da tu ni več ostati.
Pepček: Pri takej kolobociji jaz tudi ne ostanem. Z Bogom bela Ljubljana!
Mej dvema nemškutarjema.
A.	Tschau! Grtiss dicli!
B.	Servus! Povej mi vender, kak razloček je mej ono dobo,
ko smo še mi nemškutarji imeli večino in mej sedanjo dobo, ko imajo Slovenci večino.
A.	To je prav lahko. Ko smo še mi imeli večino, smo vse
dobili, kar smo želeli, Slovenci pa kljubu svoje j večini ničesar ne dobe.
B.	Nič, tega bi vender ne trdil. Saj imajo »Ljubljanski
list"! Oba. Ha-ka-ha-ha!
Francozi pravijo, da ima pri njih vsak vojak maršalsko palico v to m is t ru. — Pri nas je kaj jednacega pri uči-teljstvu.
Pokojni Pirker bil je svoje dni »za tistega profesorja, kije zvonil" in postal je vender šolski nadzornik. Znati se mora!
A.	Tekoči mesec je največ godov v letu?
B.	Kako to?
A. Kaj ne veš, da se mu pravi kimovec.
A.	Kleeberg s svojo menažerijo je odšel, nekaj je pa vender
v Ljubljani pozabil.	* *
B.	Kaj pa ?
A. No, »Konjsko glavo".
V redutnej dvorani.
Žalosten je prizor, kakor še nikdar. Le poglej jih zastopnike narodove, kako so potrti. Ne vidiš ga skoro veselega obraza. Plaha skrb za obstanek obšla je vrste. Le jako redke so izjeme, in še te ne vedo, kaj prinese bližnja bodočnost.
In tam pri vratih sedi prva posledica notranjske volitve, živ opomin vsem poslancem, da kdor ne bo priden, utegne ga zadeti vsa peza Gospodove nemilosti. Druga posledica notranjske volitve nemščina v 3. in 4. razredu ljudskih šol pa trka s koščeno roko na duri zbornice. Kdo jej bode odprl? Gospoda si premišlja, stika glave vkupe, a „misli bledost" je v večini obrazov, mameluštvo prišlo je do razpotja. Prva posledica hoče razpravljati o drugej, to bi bilo vender preveč prozorno, videlo se bi, kakor da je na ravnost po gospodu svaku naročeno. Stiska velika, prava zagata! Treba počakati, da se oglasi še kdo drugi, na primer mestni zbor, da vidimo, so li tamkaj kaj bolj »korajžni" nego pri nas v reduti.
»Naglost nikoli ni pridna", „nur langsam voran!" to je bojno gaslo. Gosp. Klun si na tihem smije v pest, ker je njegova i šenica tako hitro pognala klasje, ker že dozoreva. Tam v ozadji pa se ironično muza g. Dež man, a baronu Apfaltrernu je po njegovem dopustu vsa stvar tako apatična, da samega dolgega časa v naslonjači spi. Najživalineji podobi sta novinca gg. grof Turjaški in baron Lichten-berg. Vidno sta vesela nove okolice, posebno sedaj, ko še ni nemškega gledališča.
Navadno vlada nekaka mučna tišina, gornji in spodnji veter še tekmujeta, kateri bode zmagal, zaradi tega tudi ni zanimljivih debat, le kadar se oglasi g. Dežman čuje se nekoliko zamolklih »oho!"; vse čaka in čaka kacega preobrata.-Ga li učakamo, kdo to ve ?
Velike premembe v položaji se ni nadejati, kajti upogljivi in ubogljivi gospodje poslanci požgali so mostove za seboj, in ni je nade, da bi se znatno predrugačili, kajti v političnem oziru »fecerunt sibi sicut Origines". Bomo videli, kako se začne prihodnji teden.
le dosledno!
Benjamin piše v članku „Lex Kvičala", da država nema pravice ukazovati starišem glede odgoje otrok.
Vprašam: Zakaj pa stariše kaznuje, ako otroci ne obiskujejo redno šole ?
Zakaj pa ukazuje, da se mora blizu 1500 slovenskih' otrok proti volji roditeljev mahoma nemški učiti?
U. A. W. G.
Iz starega Meidingera.
Nek dvornik, kateri se je rad ponašal s svojo dovtipnostjo, vpraša nekega dne kardinala, kakošen razlr"oli_ ie mej oslom in kardinalom. Ker slednji tega'ne ve, "	-..Osel
nosi križ na hrbtu, kardinal pa na prp:" na to kardinal; »kakošen razloček Jr' nikom?" — Dvornik (premišljajoč) nega". — „Jaz tudi ne." dinal. —
Izhaja 10. in 25. dan vsacega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol 1-Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v ^Narodni Tiskarni", kater«-
Slednji računijo se po d-