264 V Trsta« v soboto 27« septembra 1919 xuv Jzhsj* vsak dan, udi ot nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: n!Ica •v. Frmctfka Asttkega štev. 20, I. nadstiopje. — Dopisi naj se po$i!jajo nred-piSUu. — Neflrmk*:ana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se se vračajo — Izdajatelj in odgavonH urednik Štefin Godini. — Lastnik koaaordj Hsti Edinosti. — Tipk tiskarne Edinost — Naročnina znaia na mesec L 3'—, pol leta L !S — in celo leto L 35 —. — Telefon o:edn8tva in npmve štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po iO stothik. — O.4 V. >c raCunajo v iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in ob-mkin .?/.-« ro -0 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, ogf-^i dc;r r uii zavodov mm po 20 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L l'—. Oglnse sprejema inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije pošilja.io Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata Y Trstu, ul. sv. Fraičiška Aj 2Ql Wllson ne priznava Reke ItalUl. Predložitev novoga nairta. \VHsonove brzojavke. RIM. 26. Pariška izdaja »Chicago Tribune« piše, so je Wffson zahteval od italijanske vlade, naj izmene D'Annunzija iz Reke in da je zagrozil v nasprotnem slučaju z gospodarsko blokado s strani S&edmjen^h držav. Ta vest ni resnična. VVilson je (poslal the brzojavki. Prvo včeraj zjutraj ameriški delegaciji v Parizu, a drugo danes v Rim min-istrskemu predsedniku. V teh dveh bnzojavkah m t?.kih groženj, temveč se celo izražajo zelo prisrčna čustva napram Italiji- Trdi se, da so sicer načela v njegovem nacrtu neomajna, toda vkljub ••termi, se lah-ko sprejmejo ublažitve. Wilsonov odgovor. RIM, 26. Po vesti iz Pariza je prisipel Wil-SOTK»T/ odgovor na clairefontaineski načrt za rešitev jadranskega vprašanja. Točno bese-dtilo ni še znano, toda vendar sc da. sklepati na glavne točke, predvsem glede reškega vprašanja. Italijanska delegacija v Parizu j« Urila sprejela !a Reka, obsegala po priliki ozeunlie med Labenom, Šentpetrom in Sušakcm. Reka s pristaniščem bi imela svoj lastni Štatut. Tako poročaio o tem novem Wilsonovem načrtu italijarski l»sti. ki seveda samo ugibajo. Koliko ie na ten mesnice, se za sedaj ne ve. Pcložaj na Reki. LONDON, 25. (S) Zakasnelo. Reuterjeva a^en-rija inravi, da se smatra, po zadnjih (zanesljivi vesteh položaj, ki ga je ustvaril D'An-nurzio na Reki. za zelo resen. Popolnoma je jesno da ni italijanska vlada nikakor podpiral* D'Annunzijevega čina, toda vse kaže, ds rasfe navJ"?enie orebivalstva za D'Annun-zl-ev in I?^ko se zgodi, da nastane vsled tala čina oolorai, ki bi mogel prinesti za Italijo najtežje zanletljaje. Zavezniki in pridružene vlade popolnoma upoštevajo težave, ki so v zvezi s tem zelo kočljivim položajem in »o preSiniene s čustvi simpatije napram italijanski vladi v sedanji krizi, čeravno ni no-ber.'h uradnih vesti o zadnjih dogodkih, vendar kaže. da so mogoči še drugi zapletljaji, v katere bi bili zapleteni Jugoslovani. Vkliub nasprotnim vestem, se ni prejšnja zavezniška politika ?lede reške usode izpremenila. Želi se in se dela vse mogoče, da bi se to vprašanje rešilo mirnim potom. Istočasno se izraža mnenje, da ti dogodki dokazujejo, kako je nujna takojšnja ustvaritev Zveze narodov. »Secolu« brzojavljajo iz Reke, 23. t. m., da so bili sklenjeni med majorjem Giurattijem in sus?.škim podžupanom dogovori, vsled katerih se ^opet pošlji mleko iz Sušaka na Reko. Vlada pomankanje mesa, ker so mesarji večinoma Slovani in ker ne prihaja sedaj meso iz Barija. Reški občini se ni nikdar posrečilo rešiti se tega podjarmljenja, pripominja »Secolov« poročevalec. Tudi rib ni preveč, ker jih ribiči prodajajo rajši v Puli in Trstu za višje cene. W3son in resko vprašanje. ROTTERDAM, 24. V Londonu se govori, da Wilson ne bo prej razmotrival o reškem vprašanju, preden ne bo Italija napravila konca razmeram, ki jih ie povzročil P'Annupziip. PODLISTEK Uileua oporoko. (S1> Avgust Šenoa. — prevedel M C—č. — Takoj pojdeš z menoj! — je dejal odvetnik in porinil pištolo v žep. Petričevič je vzel klobuk in pipo, ter potegnil še enkrat pošteno iz steklenice. Odvetnik ga je prijel pod pazduho m hitro odprl vrata. Toda kakor da je udarila vanj strela, je odskočil za korak. Pred vrati je stal Tomo, magistralni p risar in visok, lep človek, dolge Crne brade In enakih las, oblečen črno. — Počakajte malo, gospod Jelušić, — je dejal Tomo, — ta goepod bi rad z vami ic-pregovaril par besedi. Vsi trije so stopili v sobo in pisar je zaklenil vrata za seboj. Odvetniku se je izpremenil obrv. Niti kaplje krvi ni bilo v njem, modrikast« ustnice »o mu neprestano podrhtavate, od pt ji upiral t Hm. lapasthNK Petri-1 Pred rešitvijo krize. BELGRAD, 24. Seja Demokratske Zajednice, sklicana za jutri popoldne ob 17, se je od-godila radi konference Šefov posameznih kluibov s člani naše mirovne delegacije. Na tej konferenci se bode razpravljalo o notranji politiki. Govori se, da so pogajanja za rešenje notranje krize stopila v akuten stadij ter da le danes popoldne konča referiranje naše mirovne delegacije članom posameznih klubov o zunanji politiki. Mišljenje je, ako bi drju. Pavlovi ću ne uspelo sestaviti koncentracijskega ali širokega koalicijskega kabineta, da bi se sestava poverila zopet uglednemu članu de-mokratsko-socijalnega bloka. Pismena formulacija predlogov za sporazum. BELGRAD, 24. Govori se, da je želja poKti-čarjev, da se v pogajanjih, ki se bodo vršila v četrtek za rešitev krize, formulirajo glavne točke za sporazum vedno pismenim -potom. Dr. Smodlaka v Narodnem klubu. BELGRAD, 24. Včeraj je konferiral član mirovne delegacije dr. Smodlaka s prisotnimi člani Narodnega kluba. Govori se, da je refe-riral o zunanjem položaju, da pa je (bilo govora tudi o notranji politiki države SHS. Tej seji je zopet prisostvoval tudi dr. Dežman. Seja se je vršila od 11. do 13. ure. Minister Bukšeg v Zagrebu. ZAGREB, 24. V Zagreb je prišel minister prehrane Bukšeg in načelnik ministrstva za socijalno politiko dr. Jovanović. Njihov prihod je v zveza s stavko bančnih uradnikov. Moratorij. BELGRAD, 23. V ministrstvu za pravosodje se je izdelal načrt zakona o moratoriju. tem členu se ne smejo uporabiti za plačilo samo pravi dolžniki, za menice pa samo ak-ceptanti. Za časa vojne obresti ne tečejo. Država prevzame nase izplačevanje vseh privatnih meničnih dolgov v gotovem denarju ali z boni. Ustanovila se bo vojna likvidacijska banka, ki bi te dolgove prevzela od dolžnikov za deset let. V prvih treh let!h bi dolžniki plačevali samo obresti, ki bi znašale 6%. Dolg bi se sorazmerno razdelil na sedem delov, ki se morajo plačati v teku sedmih bodočih let. Ohranijo se nadalje privilegiji poljedelcev in obrtnikov, ki so jih uživali na podlagi člena 471 državljanskega zakonika. Po tem členu se ne morejo vporabiti za plačilo dolgov hiša, gospodarska poslopja, pet oralov polja, dva vola, krava itd. Obrtnikom se ne more vzeti za plačevanje dolgov orodje, potrebno za izvrševanje obrti. Netočna vest LJUBLJANA, 25. Vest »Hrvata«, ki smo jo včeraj citirali, da je predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc interveniral, da so bile izpuščene nekatere osebe, ki so imele v Zagrebu vsled svoje naivnosti konferenco z Ra-dičevci in bile zato aretirane, ni točna. Res je sicer, da so nekateri nasedli prijaznemu vabilu in s tem prišli v sumnjo protidržavnega dela in da so bili izpuščeni takoj,, ko se je izkazal dejanski položaj; vest o intervenciji dr. Brejca pa je docela neresnična. Sednica Sokolskog Saveza SHS. LJUBLJANA, 23. 20. i 21. ov. meseca održavana je ovde prva sednica Sokolskoga Saveza SHS. Sednicu je otvorio br. dr. Ivan Oražen, starešina Saveza. Prisutni su sednici Saveza: dr. Lazar Car, dr. Lazo Popovič, dr. Riko Fux, dr. S. Budisavljevič, Ante Malović, Toša Janqanin, Franta Sušnič, Dušan Bogno-vič, Mika Kovačević, Franta Hofenan, Stare Vidmar, dr. Berce, Bogumil Kajzelj, Eng. Gangl. — Sednica je održana u prostorijama Slov. Sok. Zveze, koja je 21. ov. m. priredila čevićevo roko, se je umaknil v kot sobice. Pijanec je sedel na posteljo in si začel čisto mirno basati pipo. Crni tujec je stopil dva koraka naprej, sedel in dejal z mirnim glasom odvetniku: — Gospod Jelušić! Prišel sem v Zagreb, da kzpregovorim par besedi z vami. Ker vas nisem našel v vašem stanovanju, sem šel po vašem sledu, in sreča je hotela, da sem vas našel pri vašem prijatelju. Pripeljal sem seboj tudi ta dva gospoda. Prijatelji smo in moremo govoriti tudi vpričo njifu. — Kdo ste vi? Kaj zahtevate? — ga je vprašal Jelušič, ne da tu ga pogledal. — Vse izvesta, samo po trpite malo. Moja hiša stoji v Primorju, v Bakru, imenujem se Jakob Randič in sem sin bogatega brodo-lastnika Nikola Randića v Bakru. Moj oče je bogat, zalo bogat, kila je stara in ugledna, trgujemo veliko z južnim In prekmorskim blagom. Tako se ja zgodilo, da se ja moj oče spoznal S pokojnim Oijem Radićem« katerega ste gotovo poznal. Pokojni Radič je jemal veliko blaga pri nas, plačeval ja točno in ja bal »Sokolski dan« kao slet Slov. Sok. Zv. Savez SHS. Društva t župe pozvat će se posebnim naputkom, da prevedu u najkraće vreme reformu u društvima na osnovi zaključaka Sok. Sabora u Novem Sadu. Rešeno je financialno pitanje saveza i omogućeni prvi veliki početci u stvaranju jedinstvene sokolske organizacije. Izabran je gospodarstveni odbor, koji ima u najkraće vreme da re&i pitanje zajedničkog kroja, odznaka itd. Izabran je br. Eng. Gangl predsednikom prosvetno kulturnog odeljenja Saveza. Glavnim urednikom »Sokolskog Glasnika«-izabran je dr. Laza Popović. Početkom 1920 u mesecu januaru održat će se veliki prednjačiti tečaj Sokolskega Saveza SHS, koji će trajati 6-—8 nedelja. Izdat će se »Sokolski Kalendar« za god. 1920. Sav idejni i tehnički rad Saveza, sme da bude samo u pravcu narodnog ujedinjenja. Dosadašnji Savezi imadu u tom pravcu da rade i ne smiju poduzimati ništa, što neide n korist Sokolskog ujedinjenja. Tehniški odbor, koji se sastaje 22. i 23. ov. mes. i Viade da odmah izda najpotrebnije zapovedi za zajedničku komandu. Rešeno je pitanje sediŠta župa. Pojedinim sok. društvima, gde se misli, da bude sedište župa, poslat će se privremeni nacrt »Organizacija župa«. Jugoslovansko Sokolstvo sude-lava kao celina na sletu u Pragu 1920 sa posebnom simboličnom točkom. U koliko sokolski rad dozvoli i praškkn vežbama. Kod dolaska Nj. Vel. prestolonaslednika Aleksandra u Ljubljanu i u Zagreb, sudelovat će i za tu svrhu postaviti četru Sokolova u »broju od 500. Izdat će se proglas na narod i štampu u pogledu Sokolstva. Dosadašnji list slovenačkog pomladka »Sokolić« postaje organom sokolr skog pomladka SHS. Rešeno je još mnogo tekućih stvari. Sledeča sednica Saveza držat če se za mesec dana. Tihotapstvo na vseh koncih. LJUBLJANA, 25. Subotički »Neven« javlja, da so v Baji zaplenili veliko količino blaga, ki so je verižniki hoteli vtihotapiti na Madžarsko. Blngo je vredno 4 mlijone kron. Poslano je bilo iz Italije in ni bilo nikjer zaca-rinjeno. Kako je pošiljatev mogla priti z italijanske na madžarsko mejo, ne da bi je kdo zapazil, je nerazumljivo. Preiskava bo sigurno dognala, kje je iskati sokrivcev pri tihotapstvu. Stavka v tiskarnah v Zagrebu. ZAGREB, 24. Nocoj proti polnoči so jeli stavkati v Zagrebu vsi zagrebški stavci. Stavki kvalificiranega osobja se je priključilo tudi vse pomožno osobje. Vsled stavke jutri ne izidejo zagrebški časopisi. Raz§ooor s MMm. Ljubljana, 25. sept 1919. »Slovencev« belgrajski poročevalec poroča svojemu listu z datumom 21. t. m.: Popoldne -r*b štirih sem šel na stanovanje bivšega ministrskega predsednika Protića na Kneza Mihajla ulici, kjer se je kot Protičev gost nastanil prvi delegat v Parizu, Pašić. Oddam posetnico. Bil sem takoj sprejet, čeravno sta pred mano čakala dva mladeniča, najbrž časnikarja. Ko vstopim, mi pride gosp. P?šić nasproti in se z dobrohotno smehljajočim se ob-a»zom zahvali za pozdrav, podavši mi roko. Ponudi mi naslonjač in takoj vpraša po g. dr. Korošcu. Povem mu, da ga poseti jutri. »Samo da se zopet vidiva.« Medtem sem premotril Pašićev obraz. Po njegovih slikah, ki sem jih videl že pred leti v časopisni, bi ga takoj spoznal tudi na ulici, že po njegovi bradi in čelu, vendar sem si ga predstavljal malo drugačnega. Njegove, oči prav nič niso kazale moža z burno politično preteklostjo, iz njih ne bi sklepal, da sedi pred menoj mož, ki je v najburnejsih in najtežjih časih z občudovanja vredno vztrajnostjo vodil usodo Sibije in se — kakor so pisali evropeiski dnevriki'— z veliko premetenostjo kljub hudim nasprotstvoim v domovini obdržal na krmilu. Takoj je povprašal o razvoju vladne krize in naglasil, da se delegati brzo vrnejo v Pariz. Izrazil je upanje, da se bo kriza ugodno in kmalu končala. »Malo stranpoti ste prišli v z bo-rici,« je dejal. »Po moji sodibi se je strankarsko vpredeljevanje prehitro začelo, ker še naše vsprašanje v Parizu ni rešeno, kakor vem je znano.« — »To je tudi . mišljenje Jugoslovanskega kluba,« mu pritrdim. ^Najnujnejše,« je nadaljeval, »je ureditev komunikacije. Dokler to vprašanje ne bo dobro rešeno, bo tudi vse drugo težko urediti, ravno tako nujna je ureditev naših financ; vse drugo bi se dalo odložiti, to dvoje pa ne.« »Upravo smo si prej malo drugače zamislili, kakor veste, je bila prej v posameznih pokra- jinah naie države različna uprava z različno zakonodajo, pri vas druga nego v Bosni, druga v Hrvatski, druga v Srbiji. Zato smo menili, da bi se pozamezne pokrajine pod kraljevimi komisarji same po dosedanjih zakonih upravljale, dokler se ne zenačijo zakoni.« Tu naznani sluga g. Spinčića. Da izrabim čas, vprašam, kako da je mogla ententa tako hitro pozabiti na vojne cilje, na popolno osvoboditev in ravnopravnost* malih narodov? »S temi idejami,« je odgovoril, »je ententa zmagala; ko pa so se začela mirovna pogajanja, so bile te ideje več ali manj pozabljene, ker so prevladovali le interesi posameznih velikih držav.« »Pa tudi Wilson je popustil od 14 točk svojega programa,« dostavim. »Tudi on dela vsled danih razmer kompromise,« pritrdi g. Pašić. Omenim mu ententno komisijo v Celovcu, ki biva v Celovcu, nima stika s slovenskim narodom in je vsled tega enostransko orijentirana. Ista komisija bo menda vodila plebiscit. »Znano nam je to,« odgovori na to, narahlo mahnivši z roko. »V Parizu smo se mnogo trudili in vsaj to dosegli, da se glasuje v dveh odsekih. Kljub vsem naporom Celovca žal nismo mogli držati.« Ker sem bil razmeroma dolgo pri g. Pašiću in je čakal na avdijenco že drugi tovariš, sem vstal in se mu za informacije zahvalil. »Veseli me, da smo se spoznali,« je dejal z isto izredno ljubeznivostjo, ki jo je kazal ves čas med pogovorom, podal mi roko in me spremil do sredi sobe. Občudujem moža, ki je kljub svojis taresti ostal duševno tako čil; ves čas je govoril gladko in premišljeno, nobena misel mu ni zastajala in nikdar se ni lovil za nobenim izrazom, znak, da se na lovil za diplomatskimi frazami, ampak gov-oril iskreno, kakor je mislil. Angleške čete izprazajujejo Rusijo. LONDON, 25. ~Daily Chronicle« trdi, da nadaljujejo angleške čete svoje umikanje iz Rusije na zadovoljiv način. takorekoč naš najboljši odjemalec. Prihajal je pogostoma tudi v Primorje v našo hišo in se tu sprijateljil z mojim očetom. Trgovina j pa je zelo spremenljiva stvar, ladje plavajo, po morju, in morje nima dna. Nenadoma sej je zgodila velika nesreča. Velika, natovor-njena ladja, nakrcana z južnim blagom, se je razbila. Denarja je bilo malo, mojemu očetu je pretila poguba, pomoči pa od nikoder. Mojemu očetu je bilo, da obupa. Toda nenadoma je prišla pomoč. V Bakar je prišel Dija Radić. Dejal je, da je izvedel za očetovo nesrečo in da mu je prinesel na posodo veliko svoto denarja brez obresti. Moj oče, ginjen vsled takega prijateljstva, se je razjokal in poljtribil pokojnika, a ko je Radić odhajal, mu je moj oCa prmngel pri živem Bogu, da mu ostane večno dolžnik, da niti njemu niti njegovi rodbini ne pozabi te dobrote. Radićev denar nam je pomagal zopet na noge, trgovina se je iznova razcvetela. Bogati smo, zelo bogati, toda Če bi ne bilo pokojnega Ilija, bi MH berači. (Dalje.) IZ RUSIJE. Protflranje Denjlkinove vojske. -LONDON, 26. (S.) »War Office« poroča, so zaplenili tudi 30 vojaških avtomobilov. Angleži izpraznilo Kavkaz. LONDON, 26. (S.) Agencija *Rcuter« zatrjuje, da izpraznjujejo angleške čete kavkaško pokrajino; provizorično ostane v batunskem okraju le ein vojaški oddelek, dokler se ne odloči usoda »dežele. ffofg^fr ie odreka časti načelnika vse ruske vlade. LONDON, 25. Boljševiška radiobrzojavka poroča, da je Kolčak baje obvestil vifcovni svet, din sc odreka časti načelnika vseruske vlade v prid generalu Pen jI kinu. Iz Romunske. Romunska in njeui sosedje. DliNAJ, 25. Romunski minister, pooblaščenec v Budimpešti, Diarnandi, je za svojega bivanja na Dunaju imel razgovor z državnim kancelarjem dr. Roimerjem in z državnim tajnikom 7.a prehrano. Razpravljal je z njima o načinu, kako bi se živila iz Romunske dobavljala N-cmški Avstriji po Donavi in po zele-zrrici. Pogodili so se, »Ja se bodo v najkrajšem času sestali zastopniki Romunske in Nemške Avstrije, najbr/e v Budimpešti, ter določili smernice za obnovo (gospodarskih odno?aiev med obema držiavama. DUNAJ, 25. »Wiener Allgetneine Zeiiimg« piše: V Tazgovom, ki ga je ime! romunski pooblaščenec Diamandi z našim urednikom, je Diamandi fejavil: Rormmja hoče v bodoče živeti z Ogrsko v prijateljskem razmerju. V interesu Romunske je. da ima zdravega in življenja sposobnega soseda. Romunska je zaradi tega pripravljena dovoliti Ogrski gospodarske olajšave. Te gospodarske koncesije bodo obst^ale v dobavi sirovin za ogrsko industrijo, ki je koncentrirana v Budimpešti, in v otvoritvi romunskega trga za cngrske industrijske produkte- Na vprašanje, kdaj bodo romunske čete izapustrle Budimpešto, j-e odgovorit Diamandi, da >e bi-1 on osebno za to, da zapuste romunske čete petjdni po svojem vhodu Budimpešto. Prisotnost romunskih čet je povzročila Diamandiju težkoče pri njegovi nameri, vzpostaviti z Ogrsko prijateljske odnošaie. Diamandi je nadalje izjavil, da se o političnem položaju na Ogrskem po odhodu romunskih čet sedaj še ne da ničesar reči. Glede ednošajev Romunske do zaveznikov je izjavil Diamandi, da so ti odnošajii najprisrčnejšl. Iz {ehesloyaik». Generalni konzul SHS ▼ Pragi. PRAGA, 23. Predsednik republike Masaryk je z odlckom z dne 7. julija 1919 g. Jovanu Vučkoviću, ki je imenovan za generalnega konzula kraljestva SKS v Pragi, podelil ekse-kvatur. Zamenjava 1 in 2 kronskih bankovcev na Češkem. PRAGA, 23. Praški listi priobčujejo besedilo zakona, ki odreja zamenjavo eno- in dve-kronskih bankovcev in ki jo je včeraj sprejela narodna skupščina. V zmislu te postave se ■bodo eno- in dvekronski bankovci avstro-ogrske banke, ki krožijo na ozemlju čeho-slovaške republike, do določenega roka zamenjali za nova plačilna sredstva. Pri zamenjavi se bo od nominalne vrednosti zame-njalnih bankovcev odtegovala 10 odstotna pristojbina. Zakon stopi v veljavo z današnjim dnem. PRAGA, 24. Od 14. oktobra naprej nimajo stari eno in dvekronski bankovci v Čehoslo-vaški republiki nobene veljave več. Tešinsko vprašanje in nemški socijalisti. PRAGA, 22. »Tribuna« poroča iz Moravske Ostrove: Včeraj je bila v Bohuminu konferenca nemških socijalnih demokratov iz ostrovskega in tešinskega okoliša. Sklenili so, da je tešinsko vprašanje sicer krajevna zadeva, kljtab temu pa da je celokupno državnega značaja in da se mora torej rešiti v sporazumu z ostalimi nemškimi sccijalnimi demokrati. Vsled tega bodo prosili predsedniŠtvo nemške socijalne demokracije v Čehoslovaški republiki, naj skliče čimprej sejo strankinega načelstva v Toplice, kamor bodo prišli tudi tešinski delegati. Pri tem posvetovanju se bo najbrže končnoveljavno sklepalo o stališču tešinske nemške socijalne demokracije. Grška in Čehoslovaška. PRAGA, 25. Čehoslo vaški korespondenci poročajo iz Aten: Poročeval-ec Cehostovaške korespondence je imel pogovor z grškim ministrom za zunenje posl-e DionidLsotn m s trgovinskim ministrom Tirhdisr/m. Minister 1 za zunanje posle Dio-n:dis je izrazil simpatije Grčije napram 6ehosio-vaški državi in ie izjavil, da bodo odnošaji med obema državama vedrro najprisrčnejši. Ko bo ,podpisan mir in ko bodo vsa vprašanja rešena, je izjavil minister, se bodo takoj vzpostavile diplo-n>2tične zveze med Grško in Čehoslovaško. Na vprašanje, zakaj se š-e niso začde poprave tako važne mednarodne solunske luke, je odgovoril minister, da bo solunska luka dobila vse naprave, ki so potrebne za veletrgovino. Iz PeSfske Odstop Paderewakega. PARTZ, 24. Kakor doznava »Chicago Tri-' bune« iz krogov mirovne konference, bo Pa-derewski v kratkem odstopil; njegov naslednik |bo baje Bilinski. Iz Madžarske. Konfiskacija živil na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 25. Izšla je uradna odredba, katera zaplenja letošnjo žetev pšenice, rži, prosa, ajde in ječmena. Osebna količina je odmerjena tako visoko, kakor lansko leto in sicer za producente nad 15 lel na mesec 20 k£ žita, pod 15 leti in za rodbinske člane proJu-centov 16 kilogramov, za druge osebe pa 7 2 kg moke, oziroma 11 kg žita. Žito se sme prodajati samo prevzemnim organom dru;"be za vojne produkte. Razmerje mletja se 2 czirom na tehnično upravo mlinov določa med 75 in 80%. ______ Iz rtaiije. Seja kronskega sveta. RIM, 26. V očigled sestanku kronskeaa sveta so se razpostavile že ob 7'30 pred Kvirinalom n bližnjih križiščih karabinjerske straže in policijski agenti. Ob 8 se je prikazal kraljev avtomobil, ki sta ga spremljala dva agenta na kolesih. Takoj nato so začeli prihajati drugi avtomobili in priproste kočije 7. uglednimi osebami, ki so bile povabljene h kronskemu svetu. Ministrski predsednik se ie pripeljal ob 9. Za njegovim avtomobilom je vodi avtomobil s 6 mestnimi agenti. Ministrski predsednik je prišel v »taitu« in slamniku. Z Gio-littijem, ki je prišel v cilindru, je šel Salandra v jopiču in slamniku. Prišli so tako eden za dm'- m vsi povabljenci, razun Sonnina, ki je zbolel, s.»-cijalisita Turatija in republik, nca Colajannija, ki je bij povabKen, kakor pravi vMessaggero^, zadnji hip. Bivši ministrski predsednik PeMoux, k? jc bil vladni načelnik od 1898 do 1900, ni bil povabljen, ter jc zato poslal Nitti brzojavko, v kateri uro-testira proti izključitvi in graja vladno politiko. Turati je pojasnU ministrskemu predsedniku odklonitev svojega sodelovanja pri kronskem svetit s pismom, ki se glasi: »Dragi predsednik! K r ti je znano, izključuje tradicija socijalističke u-■pine udeleževanje svojih članov pri dvornih e-stankih. in ne jaz ne moji tovariši ne SiTiw.tr. 'o — iz mnogo očitnih vzrokov — da bi morali b tej priliki prekršiti to tradicijo. Z druge stran: jo ■bilo naše stališče večkrat obširno Ln javno pojasnjeno, zato se ne more pripisati želji, da b< se izognili dolžni odgovornosti, če ga danes ne pojasnimo ponovno v visokem svetu. Nočemo pustolovščin ne sodelovanje pri pustolovščinah, ki pomenjajo, pripravljajo ali groze z vojno in vojaško samovlado, vkljub vsemu temu, da nas gospodarski matcrijalrzem uči, da se vedno skrivamo pod to zastavo. Naprej po vzorni poti javnih mednarodnih dogovorov, naprej pogumno ioi zaupno, danes, jutri, vedno! Predvidevamo splošno nesrećo in se je bojimo. Na vsak način prehaja vsled sedanjih težav več kot kedaj poprej pravica in odgovornost za reševanje od postojećih oblasti na oblasti, ki iih mor i ustanoviti narod. Ni več čas za privatne kongrese in dolgočasne skupščine, temveč >za narodne »svete«. Vprašan';, so že pred narodom, ki bo sodeč minulost, pokazal in odprl pot v bodočnost, in čim prej se to zcnli, tem bolje. Zahvaljujem še Ti medtem za povabilo in ostajam tvoj presrčno laiani FHip Turati.« Na ta način so bili nezastopani v kronske a svetu socijalisti in republikanci. Ministrski predsednik je smatral, da bo nastopa! republikanca Barzilal, ker se je pa izpostavilo, da ni BarzilaJ več Član republikanske stranke, je Nitti v zadnjem hipu povabiJ Colajannija, toda republikanci so bili že skleniili, da se ne udeleže kronskega sveta. O Sonninovi odklonitvi se križajo mnenja. Nekateri praviijo, da je bolezen samo izgovor in da jo izjavil, kla se ne udeleži kronskega sveta, ker so njegovo sklicanje protivi ustavnim pravicam. Seja se je vršila v sprejemni dvorani na Kvi-rinalu. Sienognaiov ni bilo, tako da ni bila napisana niti črkica o poteku seje. Vsi ud-dcženci so se Zvezali, da bodo držali sejo tajno, toda vkljub temu poročajo nekateri listi potanko o potegu ta seje. Pišejo, da. je imela seja značaj poKovora. Kralj je baje naglašal, da ne bodo uJeleženci na kronskem svetu ničesar sklepali, temveč samo izrazili svoje mnenje. Sklepanje sc prepusti kabinetu, ki je edini odgovoren zbornici in državi. iNitti je pojasnil posledice, ki bi jih lahko imel reški dogodek. Tittoni je pojasnil staH-šČe konference napram reškemu dogodku. Konferenca bi <&a ne moete smatrati za Izvršen Čin, ker bi na t>a način »dala Cehi« slovaški proste roke, da si vzame Tešin. Jugoslaviji, da si vzame Radgono in Celovec. Romunski, da si vzame Banat, Grčiji, da si vzame Tracijo itd OovoriM so nato CBohcd, Luzzattt, Salandra, ©oseffl ta Ofiurio. Opotatf m Jfe 'ffadaijevsla ss ;e ob 16. Ttttoni je iavU. tfa je prispel \WSonov odgovor. 1 WfIson da zahteva. na? i>o Roka svobodno mesto, ■a z.ato priznava kg&tf već I&tre nego pren. Kralj je pavabH strankoe voditelje, da fzrazijo svoje Trulije o poiožaju. Ob 18 je bHa seja končana. Ostala s-ta pri kraJiu samo Nttti m Titt&ni, ki sta po dokončanem pogovoru sklicala v palačo Braschi fiMtfistrsJo svet. Ministrski svet se ie sestal ob 20. Nit-ti je po-tU \ tovarišem o razpravi, ki se je vršila na Kvi-nn?.!o. Titlonf je j&vŠ, da je prišel toliko priča-kovani \VHsonov odgovor, in je preči:al besedilo brzojavke, ki je prišla iz VVashingtona. Sledila Je nr.io razprava* tekom katere se "ie sklenilo, da se ■zavrne prajlc-p, ki ga je baje predložil Giolitti v Jc renskem svetu, za takojšnje razpisanje volitev, ker bi to pomeniaJo takofšnjo razpustitev zbornice. Jmri, v soboto, se udeleži ministrski svet e.e!c v parlamentu. Tittcmi bo poročal o zunanji politiki ki o vladnem delovanju, o dogovorih z zavezniki in o VViisonovem odgovoru. Kabinet ne bo torej vprašal drŽave — naroda za mnenje, temveč se bo predstavil zbornici, i: bo sodila o delu »talijanske delegacije giede jadranskega vprašanja. I Seja se ie zaključila ob 21'30. Nedeljski počitek ra liste. RIM, 25. Nedeljski počitek za liste stopi t veljavo 4. januarja 1920. Mirovna kssiCereT&ca. Dogovori med dediči avstroogrske monarlije. PARIZ. 26. (S.) Vrhovni zavezanki svet ie odobril klavzirfe za načrt posedb«, Jti se sklene med desžči avstroogr&ke monarhije -za medsebojne od-ooSiic. — Vrhovni svet je tudi odobril neto maršala Focha, ki zahteva, da se izvolijo med dani oiedzavezaišksh kontrolnih komslM vojaški tehniki, ici imajo nalogo, da na kcncu vnakega trimestra določijo število nemške vojske za naslednji trimesten Vrhovni svet je nato odobril odgovor na nem •vaz. Ura. eabMek te ttaHtev ««r dMariao, ki se razno Mfcga, oe dafcUcpfagrf. ve p,eš.e m so-cleiovati a, entento pri vsdrievsnju miru in reda na Madžarsksm. Pristaja je tttii na to, da predloži komisiji za odškodnino in obnovo listo vojnega in železniškega materiMa, ki ga je za-Msfe'a na Madžarskem za evoje zadnje olciuive, ver. d ar pričakuje, da je bila aeplonrfca upravičena. Iz nezranlh vzrokov je včeraj ob 20'30 izpila Erzima Dcllsnz. stara 30 let, stanujoča v ulici Bcscherto 44, 10 gramov veronala. Zdravnik re-£sne postaje ji }e izpral želodec. Ni nikake nevarnosti. Vrgla se ie rz okna. Eliza Dougan se je včeraj vrgla vz IV. nadstrc-pja na n>i-co AoQuedotto in •km:.lu po padcu umrla. ZfkOrell ste. Včeraj popoldne so telefonirala na pcitajo »Treves« iz ulice Pasquale Revoltella 6, kjer je neka Marija G., stara 25 let, znorela. Re-vioo so pelje.li v opazovalnico — Gospod Treves je bil kJšcan tudi na stanovanje Marije P., stare 30 let, v uJici Risorta. Marija P. je že prej trpela na živčni bolezni; vsled nekrh prepirov pa se >e revicl zmešalo. Ker ni stver zelo nevarna, jo se jmstil zdravnik v domača oskrbi. Pošteni domačini. Katarina Apollomo kna v svojem stanovanju 5 najemnikov, s katerim se je do včerajšnjega dne dobro razumela. Ko >e prišla včeraj popoldne domov ,}e zapazila, da H manka okrog 3000 lir perila. Sumi,, da so ukradli blago njeni najemniki, ne ve pa kateri. Javila je tatvino karabšijerejm v ulici Ltiigi Rioci. Sart pođ vlakom. Včeraj okoli 6 je pobfrala ne-k-a Urša Pavtn, stara 40 let, na »Silosu« ob železniškem tiru seno; nenadoma je prJIiHel ravno tam mimo vlak in revica je padla pod njega. Ko- irkr&ailc bel- so ji prerezala truplo čres tre^.mb na dva dela. Tržaške slovenske Sole. StftrfB, ki bi radi posiliaii svoje otroke t slovenske fole v rees.n, naj te takoj pri^lase v tdka Ac^uedotio 20, L nadstropje. Prlglasitcr fe r:rt?goča vssJi dsn, iudi danes, od 9 do 12 do- poMiie in od 4 do 6 popoldne. Odbocm seja pclitičnega draživa »Edl-coit'cc se bo vrčila v sredo, 1. oktobra 1919 cfb 20 v Narodnem domu. Prodcednik. Poro!?! se jc dne 20. t. m. v Ljubljani goriški rojak g. Slavko Cerne z gdč. Maro KoncHija iz Novega mesta. Porskl sbor .Glasbene Matice«. Petje je glede na čas ?rva oblika zvočne umetnosti. Najprej so ?>d;c pdi. petem šele so začeli izdelovati glasbena o:od;a. Perie je pa tudi najpopolnejša oblika zvočne umetnosti, prvič, ker >e človešld glas zmožen ^ n ijra^ičnejiib rcodulacij, drugič, ker iz melodije, | pcutraj tatovi in odnesli vec blaga in pisalni stroj v skupna vrednosti 20.000 lir. Lastnik trgovine *5e tatvino rakoj javM karabinjerski pes^sjt v ul. Or&logio. — Karabln}erjl «o še tekom čneva zasledili tatove. Are^ali so Petra Romanija, stenujočega v ul. della Misra št. 3, medtem ko je vozil po ulici kjer sta-aute, voziček, na katerem se je nahajalo 25 kosov blaga. Aretirrii so tudi Ermlnija Pcrcpata, stanu-ioiega v uJ. Medi a. Ta je hotel shrani-ti pri pro«ti-tutld I-vanki Fazza 7 kosov blaga. Ra^un tega so sretirali: Josipino Zaro, siami.očo v ul. Pozzo d: Crosada 4, Ivanko Ti sebi cr, stanu-jočo v ul. Mura 5, in Ano Šnber, staro 30 let, stanujočo v ui. Poz-zo di Crosada 6. Vse tri so obdolžene soudeležbe pri tatvini. Arctirance so obdržali v zaporu. Karabin jerji raziskujejo dal]e. Tatvine. Aretirali so včeraj Antona S., ker sc dobili pri njem za 220 iir nogavic. — Josipa S in Josipa I. so včeraj aretirali, ker so dobih v »;tmi prodajalni v uL dei Toro 3 kvint. bele moke, vredne 500 Ur, ki je bila ukradena v škodo par ob rodne družbe »Costriich«. — Marcel L. ki Roža G., oba mlado*etnika, sta priia včeraj v gostilno liektorja Gucfrina v ul. M. D'Azeglio In hotela ukrasti 360 lir iz preti::*!a. Gospodar gostilne ju je zasačil, ko sta spravljala tšenar v žepe. Oddal ju je karabinjer jem, ki so ju pciteno zlasaLi in ju nato izročili starijem. — Tudi Roza A. je prišla včeraj v manifaktur-m> trgovino A. Bcnaschija pri Stari mitnici. Med tem ko je hnel gospodar opravilo z drugimi strankami, je Roza zercbila. kos blaga in jo hotela popihati. Gospodar )e to zapazil, ji odvzel blago in jo Izročil karabinjerjem. Živčni napad. Ond-ina V., stana 50 let, stanujoča v ul. Istitu-to, je dobila včeraj na idici živčni napad. Pas la le na tla in se težko poškodovala na več krajih teiesa. Na zdravniški postaj so ji dali prvo poanoč. — Tudi Elizabeta DuSan }e jokala včeraj pomoči na zdra\Tiiški postaji. Du.šanova je stopila iz že-lezniSkefr?. voza, v katerem se je hotela izseliti v Jugoslavro, in pri tem tako nesrečno padla, fri si je prebila nosno kost Odpeljali so jo v mestno bobrHmico. Ukradli so tri kočiie. Neznani zlikovci so sacča Mrrli s pomočjo ponarejenih ključev v dvorišče bi5e št. 14 v ul. Molin grnnde. Razbili so vra^a kc-e, v kateri so se nahajale tri iuksosne kočije, last Jakoba Berpela. Tatovi so pripeljali s eeboj tudi konje, Jcatcre so vpregli v kočije in se iiato lepo kot gospoda odpeljali. Odnesli so h>di razne livreje in konjske opreme. O prebrisanih ta-fovih ni ne duha ne sluha. Kot osumljenko so aretir ili sil Priča Benedikt Cumar je pripovedoval, da |e sam vklel, ko je jemal Steiner razna živila od aprovizacfjske komisije; ah jQt je plačal, ne ve. Ivan Fabro izjavlja, da je kupil obtoženec prašiča, ki je bil vreden 100 kron, za 60 kron; tudi druge predmete da }e naknpovaJ po naravnost smešnih cenah. Razprava se je prekinila ob 13 in pričela zopet ob 16. Priča Jakob Negri je bil prisoten pri rekviziciji v hiši doktorja Bemba, ki pa se ie redno izvršila. Henrik Vitturi je kupil rekvirirano vhio In pred sodiščem trdil, da mu je storil Steiner mnogo dobrega. Ziravnik dr. Be-mlbo ne more izpovedati nič točnega, ker je bil odsoten; zahteva odškodnino. Josip Dellezuarri je botei opisati obtoženca v najslabši htči, kar se rrrn pa ni posrečilo, 'Ver si je v svojih izjavah večkrat nasprotoval. Razprava se danes nadaljade. Borzna poročila. Trst, dne 36. se^embra 1919. Tečaji: Jadranska banka Cosulich (Anstroamerican®) (Parob. ur.) - Dalmatia Gerolimich , Uoyd Lussino Martln v lepem petju, da iz n>Lh prednašanja žari vsa «k>č in ves sijaj pesmi. Do tai.ega viika so se ti zbori povzoe^i ^ mariji-vos:jo, vztrajnostjo, disciplino in neugasljivo telio po večno lepem. Pevski zbor naše »Gfcsbene Matice« bodi tudi tak gasite!} nejiremagliive no-trajrje siie lepe pesmi! Tudi cm nal podaja v kolikor možno dovršeni obliki posinšalcu domače in tuje umotvore, tudi on ba.i vsem pevskim društvom kažipot v napredku in vzor umetniškega tekmovanja. Da se bo pa moj-ei dvigniti zbor »Glasbene Maticc« do željene višine, je vsakemu pevcu nuino potrebno poznanje jrfasbene teoriie. Radi te-!U se bo uporablisi letos en del vsake pevske ure za pouk v teoriji, drugi de! v praktične vaie. Teoretično izobraženi pevec nasiopa cotovo, pojmuje e s tete no in vielešuie lahkotno glasbene misli skladatelja. — Vpisovanje za mešani zbor »Ql. M.c se bo vršHo 29. in 30. t. m. od 16 ido 19 v trosterih »Glasbene Matice«, via Galatti 20. Sladkor za vlroRfad.'ike se bo plačeval po lir ker nam je Tnsovska zbomfca javila, da ga debimo po 4Plnču-i je treba takoj: za Sv. Križ pri g. Koluta Fnncu št. 24. za Prošek pri gosp. Goriucu Alojzu, -za KcntoveJ v prodajalni aprovi-zacijskc Jiomisije pri g. Stareti Karlu, /a Opčine v jTrodajakri aprovtzacijske komisije pr Mafalanu Karle Ražnu. za P rko.lje pri g. Starcu Ferdi-nr.ndu, vSlt'm. za R:?jan in Greto pr! g. Per-totu Jcs:-pu. uč-teJju. v Ri-janu f:-a rebri za cerkvijo, Lr ter pri n. Coku Kari k. za Sv. Msrijo Magd. Zgcrno in Spe-.V:jo p« i g. M&iavcu Ame u, trgovcu v Sv. M. M. Sp., za Skedenj pri k. Sancinn Anto.ru D: cjaču. za vse druge kraje pri ji. Prdogu. trgovcu, trg Barriera-7Aolin a veeto 1. Sladkor se bo dobi" tam, kjer se pi-ča in siccr v torek. Na vsak kilogram odpade še ni^-'-ea troše k za pre- HlSA s 4 prostori, vrtom in vodnjakom pod vrčel-skiiti koiodvorom se proda. Naslov, pove ftis. odd. -Edinosti«. P 136 Porotno Mož, ki žh?el na tuj račun. Včeraj se je oadaJjevcda razprava proii Robertu j Steanerju, ki je obtožen, da je izkori^jal svojo obiast in zagrešil prestopke, ki so v nasprotstvu z zakoni. Ko ie dobil Steiner od predsednika dovoljenje, da se sme sam zagovarjati pred sodiščem, Je pri-povedoval. kakor smo že včeraj poročali, da je prišel pred 15 leti v DSnjan, da }e našel šolo v popolnem neredu, da so ga vsi zavidali, zjJa^ti ker je poročil najlepšo Dinjanko. Povedal je, da je po njegovem prihodu v Dinen poljedelska 5c?a bitro vzcvetela, nakar je posta! ravnatelj te šole. Občinske finance so bile jako elabe in njemu se je posrečilo, da ie spravil izopet vse v red; danes ie v občinski blagaini več sto tisočakov lir. dočim ie imofc. pred njegovim pribaJoni občina Ie dolgove. Obtoženec je rekel, da ni nikdar preganjal prebivalstva, temveč le izvrševal irkaze, ki jih je dobival od mtTEstrstva in katerim «e je moral pokoriti. Nasprotno: po njegovi zaslugi je bilo mnogo dmjancev oproščenih vojaške službe; gledal je na to, da bi podii šp&k-uiantje ne izkoriščali ubogega prebivalstva. N-" se bavil z n!kai:o pa trije'.:č«o propagando. Simpatizirai ie vec.no z Italiiani in prizadeval si je mnogo, da se je ustanovila v Dioja-nu italijanska šola. Steiner je izjavil, da je vrhovno poveljstvo avstrijske vojske ob začetku vojne z Kalijo sklenilo na nekem sestanku v Puii, da zažge Pirio ">n uniči vse druge pokrajine, da bi r.e prišlo rt*.č v roke sovražnika, ki je že bil pred vrati. Obtoženec se ie odločno prot-ivil temu načrtu in prepričal oblasti. da niso uiejstvile groznega načrta. Ker so bile razmere glede prehrane v Isrtri skrajno -slabe, je osebno intervenira! pri Fries-Skeneiu, n.kar jc prišlo v Diiran 300 kg koruze, od katere si je on vzel 5 kg za setev na zemljišču pc,TcJelske §ok. Obtoženec je cdločno zantkai vsako krivdo ta skušal dokazati, da je obiožnka polomoma »e-uteme!jena. N^to so bile ziisiišane priče. Rouma I>cbetto, občinski uradnik in razprodajalec pri aprov^za-kc^&STji, jc tni-11, da ie sicer jemal S.elner 43LETM vdovec, samostojen obrtnik, želi znanja v svriio ženttve s pridnim dekletom ett vdovo b/ez otrok od 32-36 let staro. Le resne ponudbe s fliko pod »Obrtnik« na ins. odd. Edinosti. 4111 VEC J A KISA, v izelo prometnem kraju pr! kolodvoru, kjer se nafiaja sedaj trgov!na in kavarna, se proda, oziroma se odda v najem. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4112 TOVARNA na deželi «če zanesljivega vratarja, po možnosti bivšega vojaka pri trem? aH konjici. Natančne ponudbe pod »Energičen« na »s. odd. Edinosti. 4115 SLOVAN! 1 Nikjer v Trstu ae dobite tako dobre črne in bele kav«, kakor v kavarni id. dei Bo~ sco št. 10. Priporoča se lastnica Marija Iteplenk. 4115 PRODAM, oziroma aamenfrin 2 koala za dve molzni kravi, istotam se proda nov«a, lahka, odprta kočija, nov krrAl m ta gig. Op«ae 5t. 33. 4162 DOSPELI so krasni fcaržunasfti klobski po ugodnih cenah. Spre je«: zho se naročHa in popravila. — Novi močni salon, Corso Oaribaldi 28. 4103 ZARADI odpotovasja prodam konw>lotno spalnico, iediiaico, sakrn, kabinio. Ogledati v ul. 30. oktobra 17, H. od 8-11. Odkleni v Mor io sprejmem naloge. TaROlnJe pfinod&e pod „Mor IU im oči mm. 9 ^iVBHII, ki Ima veseQe poučevati t zavodu, se *>cejae. Prednost ima ona, Id zna igrati na glasovir in Je vešča kakšnega modernega Jezika. Natančna pojasnila daje vodstvo zavoda. Kle pove laser, oddelek Eolo in po t mboli PLES. Svira godba iz Sv. Križa. — Dobitki: činkvina 100 L, tomboJa 200 L. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Pozor! lBSe, posestva m opekarno, rtufokope ima vedno na razpolago prometna pisarita Zagorski, Maribor, BIsma kova ulica 14. mi ifl kpc zračno, Cisto, Bče tc«o*ec pri družini. Plača se dobro. Prašini tskoisaio pomdbe na las. odd. Edinost! pod .Poštenje in Čistost.« mo v Sežani toBI vso p!e:ažslIno mladino na 3» ki se bo vršil isti, v Bšljs, ZO. septembra. V slučaju dežja se ples preloži na prihodnjo nedejo. Strsj za N^ja is Tsaaj« pmi i marci Seidel & Neumann In -^g^^gsgai vSinger* Gast & Gasser T*rd^a o«tannvl)en 1. 1ST8 fham€esco mmi Trat, ul. Caru pande 1«) IBogcta zaloga vseh poirebšSo. *>Wbaničn delavnic« za vsako popravllanja. FRANZUna ZOBOZDRAVNIK v Trstu, nlica Genova št. 13, I nadratl .it/*0^ ictctlm obre-stim v tMftcojm) prometu proti iVt> letnim a-brestiin. IM tKtpovcJ rur. crane zneske sprejema po najugOilfleji li pobojih. Ki ie l:najo pogoditi od slučaja do slučaja. Bil« % ujsj rmmbi pnili Ui'ii Um',]]). Blagajna pt^uje od 9 do 1! »nji-pai .«■■ ^ Ka ! fmm^mm. Na cirobn z> E Obveščam, da sem zopet odpri trgovino v no*em prostoru bogato založeno z vsemi jestvinsklmi predmeti. — V izberi imam vsakovrstno testenino, mito, o'je, oves, otrobe Itd. itd. Kupujem fižol, krompir in druge jestvfnske predmete po naj išji dnevni ceni. Se priporočam JAKOB Trii, o!« Gfjlia It 6 Navor ..a Sport). Cene brez konkurence. Postrežba solidna. aOSTILNlŽAHJS I n THOOVCI predao kuptte I^atijc, obUČlte »kladlStc e v m*s*u z mL Do liia iJ 3, vosa! a. Frensoaeo. La^.ia dasima« đja v IkaCll u Ct. 1921. — Trma«to: prosta luka. Se priporočava ŽAG&it A des tlftdja pristnega iganja i . trg v la na debelo TRSI. JPMM Pozor! P^ior I •v pisarna I Edino le menjalnico in InformocUsiro d. z o. z. v UuKJanl Kolodvorska uUca $t. 43, nasproti Juž. kolodvoru menja lira po naiviljih dnevnih kuP2"h ter daje brezplačno najzanesllivelže bančne in trgovska informacije. MILAN STUBELJ. Dirigent