Pred počitnicami še po priznanja Občina Kamnik je tudi letos pripravila sprejem za najboljše učence in dijake. Župan Marjan Šarec je knjižne nagrade podelil dvaintridesetim najboljšim iz kamniških osnovnih in srednjih šol ter Glasbene Blagoslovitev kapelice na Kopiščih Kamniška Bistrica – Društvo Demos na Kamniškem, Združe­nje Odkrićemo istinu – Dušan Niklanović iz Črne gore in Ob­čina Kamnik vabijo na slovesno blagoslovitev kapelice ter Par­ka spomina in opomina na Kopiščih v Kamniški Bistrici, ki bo v soboto, 13. junija, ob 15.30. Obred blagoslovitve kapelice bodo opravili cetinjski nadškof in metropolit Črne gore dr. Amfilohije Radović, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore in škof Evangeličanske cerkve augsburške ve­roizpovedi v Republiki Sloveniji Geza Filo. Slavnostni govor­nik bo Vlado Niklanović, prireditev bo povezoval Tone Fti­čar, s pesmijo pa bodo blagoslovitev pospremili pevci Me­šanega pevskega zbora Odmev. J. P. Spominska slovesnost v Češnjicah Češnjice v Tuhinju – Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik vabi v nedeljo, 14. junija, ob 10. uri na tradici­onalno spominsko slovesnost v Češnjice, kjer se bodo po­klonili padlim borcem, vodji ameriške vojne misije, dvema ameriškima oficirjema ter dvema britanskima oficirjema, ki so padli za svobodo v teh krajih 1944. in 1945. leta. Navzoče bo pozdravil komandant preboja partizanske enote iz oku­patorjevega obroča na Menini planini Franc Sever - Franta, slavnosti govornik pa bo župan Marjan Šarec. J. P. šole Kamnik. Jasna Paladin starši, saj so bili učenci prav ta dan na izletu v tujini. V Osnovni šoli Toma Brejca so za nagrade predlagali Bora Prezlja, Majo Toni in Vitjo Bizjaka, na Osnovni šoli Marije Vere pa Majo Ilić, Niko Kralj in Jerco Šu­štar. Iz Osnovne šole Stra­nje so prišli Anže Kališnik, Nejc Uršič in Aleksej Sever iz Osnovne šole Šmartno v Tuhinju pa Nika Homar, Matej Poljanšek in Maša Ko­tnik. Odličnega uspeha na Osnovni šoli 27. julij se je razveselil Primož Mohar, na Osnovni šoli Cirius Kamnik Luka Tavčar, priznanja za uspehe na Glasbeni šoli Ka­mnik pa so prejeli Filip Maj­cen, Peter Gregorič ter Ma-tic in Gašper Tonin. Župan je priznanja podelil tudi dijakom iz obeh kamni­ških srednjih šol. Na Gim­naziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so največ uspehov dosegli Neža Vavpetič, Danijel Erdani, Blaž Slabajna, Nina Perha­vec, Iztok Derstvenšek, Špe­la Hribar ter še ena njena soimenjakinja Špela Hribar, na Srednji šoli Cirius Ka­mnik pa Almira Sertollaj in Dominik Žaberl. Kamnik – V prijetnem oko­lju gradu Zaprice so se v po­nedeljek zbrali predstavniki občine, ravnatelji kamniških šol, starši in tisti, ki se v teh dneh veselijo odličnih uspe­hov in uspešno zaključene­ga šolanja – učenci in dijaki kamniških šol. »V izjemno čast mi bo pode­liti ta priznanja. S svojim de­lom ste dokazali, da ste naj­boljši. Ampak to ne pomeni, da morate svoje znanje zdaj čuvati zase, ampak da mora­te biti koristni celotni sku­pnosti. Pred vami je nova ži­vljenjska pot in karkoli boste izbrali, delajte to s srcem, is­kreno in odgovorno. Ni po­membno, kaj boste delali in za kakšen poklic se boste od­ločili. Tudi ni sramotno opravljati nobenega poklica, četudi se boste izšolali za kaj več. Vse to je častno. Sramo­tno je zgolj goljufati. Verja­mem, da si boste to vaše zna­nje, za razliko od nekaterih, ki so magisterije kupili, pri­služili na pošten način. To je najbolj pomembno. Da si med seboj pomagate. Da ste dobri ljudje. Da ste tisti ste­bri te družbe, kakršne si želi­mo in kakršne od vas priča­kujemo, in da boste nekoč, ko boste v svojih poklicih, morda to družbo znali pope­ljati po kakšni lepši poti. Spo­štovane najboljše, spoštovani najboljši, dragi straši, iskre­no vam čestitam ob teh pri­znanjih in nikoli v življenju ne mislite, da je pot zaprta, vedno se najde kakšna druga rešitev,« je mlade nagrajence in druge zbrane nagovoril župan Marjan Šarec. Za sproščeno vzdušje z obilo smeha je v nadaljevanju po­skrbel voditelj Boštjan Go­renc - Pižama, ki je tudi predstavil dosežke vsakega nagrajenca. Teh zares ni manjkalo in najboljši doka­zujejo, da so aktivni na raz­ličnih področjih, od športa do glasbe, ter na najrazličnej­ših tekmovanjih v znanju. In kateri učenci ter dijaki so prejeli knjižne nagrade za najboljše? Na Osnovni šoli Frana Albrehta so bili naj­boljši Sergej Mihajlov, Nik Aleksander Toš, Peter Ko­kalj, Jan Trebušak in Gora­zd Motnikar, a so nagrade v njihovem imenu prevzeli Foto: Gorazd Kavčič OBČINSKE NOVICE Sedežnica Šimnovec bo julija nared Poletje je pred vrati, začela se je tudi že pašna sezona in na Veliki planini hitijo s še zadnjimi obnovitvenimi deli na sedežnici, na katero šte­vilni domačini in turisti že nestrpno čakajo. stran 3 AKTUALNO V planinskih kočah še več energije Začela se je poletna planin­ska sezona in minulo soboto sta svoja vrata odprli tudi koči na Kamniškem in Kokr­skem sedlu, ki sta opremlje­ni z novima vetrnima elek­trarnama. stran 5 KULTURA Pozdrav Mariji v Tunjicah Letošnje 17. Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin Pozdrav Mariji v Tunjicah je bilo uvod v praznovanje tri­desetletnice delovanja do­mačega okteta. stran 8 ZANIMIVOSTI Dvajset let mažoretk Članice Društva kamniških mažoretk Veronika so ob svojem jubileju dokazale, za­kaj si veliko prireditev v obči­ni brez njih ne znamo pred­stavljati. stran 12 Občinske novice Kamnik – Občina Kamnik je z majhnim, a pomembnim posegom razveselila številne občane, ki poti po središču mesta premagujejo s kolesi. Na južnem delu Šutne so nam­reč zarisali kolesarsko stezo na odseku od križišča pri Mais­trovi rojstni hiši do nekdanje Metalke, ki je namenjena vož­nji kolesarjev proti severu. S tem posegom je celotna Šutna za kolesarje prevozna v obe smeri. j. P. Prizidek šole v Zgornjem tuhinju brez dovoljenja Zgornji tuhinj – Občino Kamnik je pred dnevi presenetilo dejstvo, da leta 2001 zgrajeni prizidek k Podružnični šoli Zgornji Tuhinj nima gradbenega dovoljenja. »Ministrstvo za šolstvo nas je opozorilo, da je treba vse oddelke podruž­ničnih šol vpisati v ustrezne evidence, za uspešen vpis pa je bilo treba predložiti vso dokumentacijo, med drugim tudi gradbeno dovoljenje. Ob pregledovanju arhiva in razpolož­ljive dokumentacije pa smo ugotovili, da za omenjeno pod­ružnico ustrezne dokumentacije o gradnji ni,« nam je pove­dala predstavnica za stike z javnostmi Občine Kamnik Janja Zorman Macura. Občina je že pristopila k reševanju težave. Minuli četrtek so na povabilo Upravne enote Kamnik opra­vili ogled objekta na terenu z namenom izdaje ustreznih potrdil, skladnih z zakonodajo. j. P. Posvet o reorganizaciji nujne medicinske pomoči Kamnik – Iz občinske uprave so sporočili, da bosta župan Marjan Šarec in Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, v sredo, 17. junija, ob 10. uri v dvo­rani Doma kulture Kamnik organizirala posvet županov, direktorjev zdravstvenih domov ter predstavnikov občin, vključenih v Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, glede reorganizacije nujne medicinske pomoči na območju Republike Slovenije. Na posvetu bodo skupaj pro-učili zakonske možnosti ukrepanja zoper nespametno namero Ministrstva za zdravje, ki jo v občini Kamnik odloč­no zavračajo že od samega začetka. j. P. Preimenovanje knjižnice znova na dnevni red Kamnik – »V Listi Marjana Šarca – Naprej Kamnik smo se zaradi pregretega ozračja okrog preimenovanja knjižnice v Knjižnico Franceta Balantiča odločili, da bomo točko o tem vprašanju ponovno dali na glasovanje v občinskem svetu Občine Kamnik. Nekatere moti Balantič, druge pa kakršno­koli poimenovanje. Tako bomo omogočili javnosti širši vpo­gled v celo zadevo, predvsem pa umirili trenutno stanje, ki meče slabo luč na celotno občino,« je v sredo sporočil župan Marjan Šarec. j. P. Urednica: OglasnO trženje: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 OdgOvOrna Urednica: Zahvale, Osmrtnice: Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 K AMNIŠKI OBČAN – Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 26. junija, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 18. junija 2015. Foto: Gorazd Kavčič Hvala, ker darujete kri Območno združenje rdečega križa Kamnik je pripravilo slovesnost s podelitvijo priznanj krvodajalcem in zaslužnim aktivistom. med zbranimi je izstopal alojz Kuhar, ki je kri daroval že 152-krat. Jasna Paladin Kamnik – Manjša slovesnost je v dvorani Kluba Kino dom v prostorih Doma kulture Kamnik potekala v četrtek, 4. junija, na slovenski dan krvodajalstva, ki je bil letos jubilejen. Minilo je namreč natanko sedemdeset let od organizirane transfuzijske dejavnosti pri nas. Kot je zbranim povedal pred­sednik Območnega združen­ja Rdečega križa Kamnik dr. Marko Rifel, v občini Kamnik vsako leto oddamo več kot tisoč enot krvi. Lani je kri darovalo 1816 občanov, kar je 119 manj kot leto poprej. »Kri je vez, ki ohranja ljudi pri živ­ljenju, in kot zdravnik vem, da le z lastnimi rokami in brez vaše darovane krvi ne morem narediti veliko. Zave­dati se moramo, da je lahko vsak od nas tisti, ki bo jutri potreboval kri nekoga druge­ga. Zato je toliko bolj pomem­bno, da to počnemo prosto­voljno. Na svetu je le 62 držav – tudi Slovenija – v katerih poteka krvodajalstvo na prostovoljni bazi, razvese­ljivo pa je tudi to, da smo Slo­venci pri tem samozadostni,« je povedal Rifel in se vsem zahvalil za prav vsak deciliter darovane krvi. Slovesnosti sta se udeležila tudi župan Marjan Šarec in podžupan Igor Žavbi, tudi sam aktiven in dolgoleten krvodajalec. »Na marsikaj v naši državi smo lahko pono­sni, čeprav se ne zdi vedno tako. Ena od takih stvari je tudi krvodajalstvo. To je ple­menito poslanstvo, ki ga opravljate, zato ste lahko za zgled mnogim in prav zara­di vas lahko s ponosom živi­mo med drugimi narodi. Vsakič, ko darujete kri, darujete nekaj svojega, in tega ne zmore vsak. Za to se vam iskreno zahvaljujem in vam sporočam, da smo na vas ponosni in veseli, da vas imamo. Naj se vam ne zdi, da je to, kar opravljate, zaman, saj brez vas tudi živ­ljenja ni. Iskrena hvala,« je zbrane nagovoril župan. Letos je priznanja prejelo 81 krvodajalcev (tisti, ki se slo­vesnosti niso udeležili, jih bodo prejeli po pošti), in sicer za 20-, 30-, 40-, 50-, 60-, 70-, 80-, 90- 120- in celo 150-krat darovano kri. Slednjega je prejel Alojz Kuhar iz Sovinje Peči, ki je kri daroval že 152-krat. »Prvič sem kri daroval pri svojih osemnajstih letih, moj rekord pa je enajst odv­zemom letno, v kar pa ni všteta le kri, ampak tudi pla­zma. Zadnja leta kri daru­jem trikrat ali štirikrat na leto, večinoma kar v Ljublja­ni, saj me na Zavodu za transfuzijsko medicino že vsi poznajo in smo že skoraj prijatelji,« nam je po preje­mu priznanja povedal Alojz Kuhar, ki pa je za krvodajal­stvo navdušil tudi svojo ženo Marijo. Čeprav je tokrat prejela priznanje za 77-krat darovano kri, ima v svoji krvodajalski knjižici zabeleženih že 82 odvze­mov. Nič čudnega, da so krvodajalci postali tudi nju­ni otroci. Na podlagi predlogov krajev­nih organizacij Rdečega kri­ ža so podelili tudi štiri priz­nanja zaslužnim članom – aktivistom. Prejeli so jih Joži­ca Spruk, Iso Husaj, Klara Berlec in Andreja Hribar. Celotna prireditev pa je minila tudi v znamenju bogatega kulturnega progra­ma, za katerega so pod vods­tvom Karle Urh poskrbeli učenci Osnovne šole Stranje. Območno združenje Rdeče­ga križa Kamnik bo v Domu kulture Kamnik tudi letos organiziralo tri krvodajalske akcije. Dve sta že za nami, tretja pa bo 8. in 9. oktobra. Nadgradnja poteka po načrtih v centralni čistilni napravi domžale - Kamnik so junij poimenovali mesec znanja. Zbrane na strokovnem izobraževanju je v imenu občin lastnic letos pozdravil župan marjan Šarec, direktorica marjeta stražar pa nam je predstavila potek nadgradnje, ki aktivno poteka že nekaj mesecev. Jasna Paladin domžale – Centralna čistil­na naprava Domžale - Kam­nik (CČN), katere solastnica je tudi Občina Kamnik, izo­braževanja operaterjev čistil­nih naprav izvaja že več let, več strokovnih seminarjev s področja čiščenja odpadne vode pa bodo s pomočjo raz­ličnih strokovnjakov organi­zirali tudi junija v t. i. Mese­cu znanja. Predavanja, ki potekajo v treh torkovih dopoldnevih, so brezplačna, namenjena pa so predstav­nikom komunalnih podjetij in občin, vodjem čistilnih naprav, tehnologom in ope­raterjem bioloških čistilnih naprav in drugim. »Mesec znanja smo pripra­vili zato, da bi komunalni dejavnosti in predvsem čiš­čenju odpadne vode dali tisto mesto, ki ji pripada,« je na uvodnem srečanju poudarila direktorica JP CČN Marjeta Stražar. Kako pomemben, a večkrat pre­zrt segment je področje komunale, je poudaril tudi župan Marjan Šarec. »S CČN sem se prvič srečal v osnovni šoli, ko smo si jo ogledali v okviru pouka, drugič pa vrsto let kasneje v povsem drugačni vlogi in tokrat v njenih najbolj pre­lomnih letih, kajti CČN doživlja svojo nadgradnjo. Pomembno je tudi znanje, ki ga je treba ves čas nad­grajevati. Tisto, kar je nekoč veljalo za čisto, danes ne velja več in okolj­ske zahteve so čedalje ostrejše,« je povedal župan in poudaril, da CČN poslu­je tako, da so lastniki nanjo lahko ponosni. Poskusno obratovanje čez leto dni Sicer pa je območje CČN že skoraj leto dni veliko gradbi­šče. Pogodbo z izvajalci za izvedbo okoli petnajst mili­jonov evrov vredne nadgrad­nje so podpisali junija lani, gradbeni stroji so zakopali konec poletja, konec del in zagon poskusnega obratova­nja pa pričakujejo junija pri­hodnje leto. Skrajni rok za nadgradnjo in vpeljavo novih metod čiščenja je avgust 2016. »Delamo na polno in za zdaj gre vse po načrtih. Računamo, da bomo prvi niz novih bioloških reaktor­jev pognali že oktobra. Ker kljub nadgradnji čistilna naprava še vedno opravlja čiščenje odpadnih voda, toliko večji pomen namen­jamo kontroli in analizam. Tudi občine z dobičkom iz preteklih let še lahko plaču­jejo dela, čeprav s projek­tom računamo na denar iz kohezijskih skladov. Čakan­je na to je sicer mukotrpno, a gradnje ne ogroža,« nam je še povedala direktorica Marjeta Stražar. Občinske novice Sedežnica Šimnovec bo julija nared Poletje je pred vrati, začela se je tudi že pašna sezona in na Veliki planini hitijo s še zadnjimi obnovitvenimi deli na sedežnici, na katero številni domačini in turisti že nestrpno čakajo. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Sede­žnica Šimnovec ne obratuje že od decembra 2013, konec lanskega leta pa so občinski svetniki potrdili investicijski načrt, ki predvideva njeno temeljito obnovo. Zaposleni v družbi Velika planina so skupaj z nekate­rimi strokovnjaki in podi­zvajalci morali počakati še, da se je spomladi stopil sneg, nato pa so se aktivno lotili zahtevne, okoli tristo dvajset tisoč evrov vredne obnove, ki bo sedežnici omogočila obratovanje na­daljnjih nekaj let. »Vsak dan posebej s tako lepim vreme­nom, ki obiskovalce vabi na Veliko planino, nam zdaj ogromno pomeni, zato si z deli res želimo zaključiti čim prej. Šele zdaj se vidi, koliko obiskovalcev manj pride na planino, ker sede­žnica ne vozi. Skupin prak­tično ni. Vsakodnevno nas sprašujejo, ali že vozi, in ker ne, se žal obrnejo. Odvisni smo tudi od lepega vremena ših zaposlenih žičničarjev namreč dela © na polno© ; fan­tje garajo od jutra do večera, vmes pa še nemoteno opra­vljajo vožnje nihalke na dve polni uri,« je svoje podreje­ne pohvalil Keder. Zamenjali so več kot tisoč delov Nad vsemi obnovitvenimi deli budno bdijo strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo, ki bodo tudi preverili in potrdi­li, ali so dela opravljena do­bro in skladno z vsemi pred­pisi. Njihova potrditev bo tudi osnova za uporabno do­voljenje naprave, ki ga bo iz­dalo Ministrstvo za promet in infrastrukturo. In kaj vse je obnova sploh za­jela? Izvedena je bila demon­taža vseh sto trideset sedežev in prižem ter varnostnih komponent (kolesnih baterij) na celotni dolžini sedežnice. Opravljena je bila celotna de­montaža transportne vrvi in kolesnih baterij iz podpornih stebrov dvosedežnice. Vse te elemente so prepeljali v svojo delavnico na zgornji postaji nihalke, kjer so jih očistili in razstavili na posamezne dele. Odstranili so stari elektromo­ Voščilo župana Marjana Šarca ob dnevu državnosti in vabilo na proslavo Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kamnik, iskreno Vam čestitam ob 24. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije, ko smo dobili tisto, o čemer smo sanjali stoletja – svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenijo. Sanje, za katere so naši predniki dali svoja življenja, so postale naša resničnost. Nismo prevzeli vloge opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Bili smo priče, sodelovali smo, prevzeli odgovornost in ponosno izobesili svojo, slovensko zastavo. Vabim Vas, da se tega dogodka spomnimo skupaj, s proslavo, ki bo v četrtek, 25. junija 2015, ob 20. uri na Glavnem trgu v Kamniku. V kulturnem programu bo nastopila Mestna godba Kamnik. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Kamnik. Hkrati čestitam vsem učencem in dijakom za dosežen uspeh ob koncu šolskega leta 2014/2015. Tako kot Vaši starši tudi sam s ponosom zrem na Vaše znanje, na Vaše neprecenljive izkušnje in doživetja Vaše mla­dosti, saj se zavedam, da boste prav Vi tisti, ki boste nosili odgovornost naše skupne države Slovenije. Delo naj Vam vliva olje v svetilko življenja, mišljenje naj vžiga njen plamen. Vsem občankam in občanom pa želim čim prijetnejše in kar se da sproščene poletne dni. Želim Vam, da vas spremlja nasmeh, ki nič ne stane, a vendar čudežno deluje. Ne osiromaši tistega, ki ga poklanja, in obogati tistega, komur je namenjen. in le želimo si lahko, da nam bo služilo tudi v teh dneh,« nam je povedal v. d. direktorja družbe Velika pla­Delavnica na zgornji postaji nihalke je te dni polna novih in nina Leon Keder in pouda­ tor in dostavili novega, obnovljenih delov sedežnice. ril, da je tako terminsko kot finančno projekt še vedno skladen z napovedmi. Rea­len rok ponovnega zagona sedežnice tako po njegovi oceni ostaja 1. julij. »Če ne bo kakšnih negativnih pre­senečenj, bo obnova stala celo manj od načrtovanega. Predvsem smo veliko privar­čevali zato, ker glavnino del opravimo sami. Sedem na­zmontirali so regulator krmi­ljenja ter ležaje in gume na kolesih, speskali in temeljito pregledali so tudi vseh dvaj­set stebrov, ki bodo po barva­nju sive barve in ne več zele­ne kot doslej. Kupili in očisti­li so tudi rabljene sedeže s smučišča Cerkno, ki naj bi bili udobnejši kot stari, prav tako starih ne bo treba obnav­ljati. Skupaj naj bi zamenjali več kot tisoč različnih delov, ne­kaj zaključnih del pa jih še čaka prav v teh dneh. Na planini že kraljujejo krave in pastirji Kljub obnovi se v družbi in­tenzivno pripravljajo na pole­tno sezono, ki se je začela že Vaš župan Marjan Šarec minulo soboto, 6. junija, ko so pastirji svoje krave že pri­peljali na Malo, Gojško in Ve­liko planino. Na spodnji postaji nihalke v Kamniški Bistrici so uvedli sobotne piknike z živo glasbo, od petka do nedelje obratuje njihova Gostilna Pod žičnico, družabno pa bo vsako nedeljo tudi na Zelenem robu. Na bazenih že živahno Svoja vrata je v petek, 5. junija, odprlo letno kopališče Pod skalco, v soboto pa se je sezona kopanja na prostem začela tudi v Snoviku. Jasna Paladin Kamnik, Snovik – Vroče vre­me že kliče k osvežitvi, zato ne preseneča, da je na baze­nu Pod skalco že nadvse ži­vahno. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je ba­zen odprl v petek, 5. junija, prvi dan pa je bilo kopanje brezplačno. »Prvi dan nas je obiskalo 506 plavalcev, v so­boto 521, v nedeljo pa 606, ves konec tedna pa smo pro­dali 393 sezonskih kart. Samo v petkovi akciji, s kate­ro smo že tako subvencioni­rano karto želeli še bolj pri­bližati ljudem, smo prodali 297 sezonskih kart. Želimo si, da se bodo taki dnevi na­daljevali in da bi nam bila sezona bolj naklonjena kot lani,« nam je povedal v. d. direktorja zavoda Franci Kramar. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik bo skupaj s Plavalnim klubom Kamnik in Vaterpolskim društvom Kamnik pripravil šolo vaterpola, plavalne teča­je, tabore vaterpola ter tria­tlona in še marsikaj zanimi­vega. V času pred počitnica­mi bo bazen odprt od 13. do 18. ure, ob koncu tedna od 10. do 19. ure, od 27. junija naprej pa od 10. do 18. ure, ob koncu tedna in med pra­zniki pa od 9. do 19. ure. Zunanji bazen so odprli tudi v Snoviku, kjer 13. juni­ja med 13. in 17. uro pripra­vljajo Utrip mladosti s špor­tnimi aktivnostmi za mlade. Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi Privatizacija V naravi ljudi je, da pazljiveje upravljajo s svojim premožen­jem kot pa s skupnim. Privati­zacija bi zato morala biti nekaj dobrega, ampak o priva­tizaciji se je v Sloveniji nemo­goče normalno pogovarjati, saj razprava ni racionalna, tem­več izjemno čustvena in dema­goška. Privatizacija se največ­krat predstavlja kot kraja državnega premoženja, ne pa jetje. Če se podjetje ne razvija, začne zaostajati za konkuren­co. Če podjetje zaostaja za konkurenco, potem ne more prodati svojih izdelkov. Brez prodaje izdelkov pa ni dobič­ka. Nihče namreč ne dela za izgubo. Vsakdo, ki zna sešteti ena plus ena, lahko hitro ugo­tovi, da je za vsakega odgovor­nega lastnika samoumevno, da bo postoril vse, da bo dobi­ček vlagal v razvoj, ne pa v jahte in nesmiselne svetovalne pogodbe. Zakaj se potem tako otepamo privatizacije? Zato ker nas vplivneži prepričujejo, kako je privatna lastnina nekaj slabega, državno last­ništvo pa višek socialne čuječ­nosti. Fronta proti privatiza­ciji je močna, ker vplivneži na račun državnih podjetji služi­jo milijone in bodo naredili Dobre novice iz občine Kamnik Trenutno se v občini Kamnik odvija mnogo pozitivnih projek­tov in investicij, saj se uspešno spoprijemamo z izzivi. V začetku maja je okoli 100 prostovoljcev v enem samem sobotnem dopoldnevu dodob­ra očistilo Stari grad in ga pri­pravilo na prenovo. KIKŠtarter je že dobro zaživel in se je izka­zal kot odlična spodbuda mla­dim podjetnikom. Oživljeni Klub kamniških podjetnikov bo prav tako pripomogel k razvoju kam­niškega gospodarstva. Še letos bo, če bo šlo vse po načrtih, občina pričela graditi protipoplavni zid ob Kamniški kovnjake«, ki trdijo, da ni pro­blem v lastništvu, ampak v upravljanju. Če kaj, potem že petindvajset let dokazujemo, da država ne zna upravljati z državnimi podjetji, ker se nobena politika doslej ni odpo­vedala apetitom po denarju državnih podjetji. Privatizaci­ja je edini način za umik poli­tike iz gospodarstva. Poslovni izkazi kažejo, da državno lastništvo podjetij ne zagotav­lja blaginje ljudem – nasprot­no, državno lastništvo prepre­čuje, da bi se hitreje otresli gospodarske krize. Če želimo ustvariti pogoje za boljšo Slo­venijo in dokončno razbiti sta­ra omrežja, potem moramo podpreti privatizacijo. Matej Tonin, poslanec Bistrici, zato bodo podjetja na Bakovniku in Duplici končno lahko pridobila vso potrebno dokumentacijo za investicije v nove objekte, s čimer bo pre­magana velika ovira za kamniš­ko gospodarstvo. Konec maja je bil odlično izpel­jan 6. Veronikin festival, ki je lahko vzor, kako privabiti obisko­valce v staro mestno jedro Kam­nika. V začetku junija se odpira tudi bazen, ki bo dodatna prilož­nost za rekreacijo v mestu. Znotraj občinske uprave je bil ustanovljen Oddelek za razvoj in investicije, ki bo skrbel za učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev na razpisih. Ker od države še nismo prejeli sklepa o dodelitvi kohezijskih sredstev, pa bo občina najela dodatno posojilo v višini 0,65 mio evrov, da bomo lahko dokončali začrtane kohezijske investicije na območju Tunjic. Izzivov in dela občinski upravi očitno ne manjka! Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik Največja težava Svetniki smo tukaj so krediti za ljudi Damjan Hribar, svetnik SDS Nina Irt, svetnica LMŠ – Naprej Kamnik Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Star sem trideset let, stanu­jem v Velikem Hribu (KS Zgornji Tuhinj). Po izobrazbi sem inženir gradbeništva, zaposlen pa sem v podjetju »V politiko sem vstopil leta 2004, ko sem se brez pretira­nega pomisleka odločil, da je moj pogled usmerjen v smer programa Slovenske demo­kratske stranke. Po vstopu v stranko sem kmalu prevzel vodenje lokalnega podmlad­ka, bil nato izvoljen v izvršil­ni odbor podmladka na drža­vni ravni. Pred šestimi leti sem prevzel vodenje občin­skega odbora SDS Kamnik, lansko leto še vodenje celot­ne gorenjske regije. Za mesto v občinskem svetu sem se potegoval, ker vidim izjemno veliko neizkorišče­nega potenciala za razvoj naše občine. Žal pa vse bolj ugotavljam, da je ravno poli­tika tista, ki vedno znova in znova ta potencial tepta pod težo lastnih interesov posa­meznikov in nekaterih vpli­vnih skupin in tako ovira nek normalen, povprečen razvoj. Občinski svetnik je izjemno zahtevna funkcija, saj konec koncev s svojimi odločitvami kreiramo priho­dnost občine. Te odgovorno­sti se vsi ne zavedajo.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Krediti ter finančni polo­žaj, ki nas še čaka, vezan na kredite.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Najbolj v občini definitiv­no izstopa področje sil za zaščito in reševanje. Ko govorimo o gasilcih te r Civilni zaščiti sem mnenja, da je naša občina daleč pred slo vens kim povprečj em. Urejenost, oprema, kadri ter strokovnost so garancija za varnost naših občanov. Tu velja pohvaliti delo vseh vpletenih v sistem zaščite in reševanja in pa seveda dobro delo poveljnika Civil-ne zaščite Matjaža Srše. Županu pa hvala, da vsaj tu ne varčuje.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Družina in prijatelji.« Življenjsko vodilo? »Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti.« (J. F. Kennedy) Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »V najlepših letih, razumeva­joča mama dveh hčera, najbo­ljša partnerica, ekonomistka, samostojna podjetnica.« Foto: Gorazd Kavčič kot iskanje odgovornih lastni­ vse, da naš državni denar še Kakšne so vaše izkušnje v Odelo Slovenija kot strokovni kov. naprej priteka na njihove politiki in zakaj ste se odlo­ delavec na področju varnosti Privatizacija je v svojem bis­račune. Fronta proti privati­ čili, da se boste potegovali za in zdravja pri delu ter investi­ tvu iskanje odgovornih lastni­zaciji je močna tudi zato, ker mesto v občinskem svetu? cij. Moje delo v podjetju obse­ kov. Odgovorni lastniki so lah­ se izpostavljajo zgolj primeri ga vodenje oddelka za var­ »Z lokalno politiko sem se ko zaposleni delavci, lahko so močno spogledovala v letih, Nina Irt / Foto: Gorazd Kavčič nost in zdravje pri delu ter Damjan Hribar neodgovornih lastnikov (taj­ uspešni lokalni ali tuji podjet­ vodenje investicij. Sem poro­ ko sem kot poročevalka za kunov), ki seveda obstajajo, niki. Bistvena lastnost odgo­ čen in sem oče dveh otrok.« »Moj cilj je zagotoviti konti­ revijo Kamniški občan spre-»Zame osebno je najbolj vendar so v manjšini. Odpor vornega lastnika je, da si želi nuiran in enakomeren raz­ mljala seje občinskega sveta. pereča rana © črna luknja© na proti privatizaciji je močan, zadovoljnih delavcev. Brez Kakšne so vaše izkušnje v voj celotne občine ter ustva- V ta svet me je potegnila področju nekdanjega Utoka. ker gredo lepo v ušesa parole, zadovoljnih delavcev ni mogo­ takratna urednica Saša Trudimo se pripeljati inves­ politiki in zakaj ste se odlo-riti pogoje za kakovostno da tujcem že ne bomo proda­če ustvariti okolja, v katerem Mejač. Tako sem bila sezna-titorje, ki bi lahko situacijo čili, da se boste potegovali za bivanje občank in občanov v jali svojih podjetij.bi lahko uspešno razvijali pod­ mesto v občinskem svetu? okolju, kjer domujemo.« njena z vso problematiko in popravili. Moj sanjski scena- Velikokrat lahko slišimo »stro­ tekočimi projekti v občini kar iz prve roke. V tem času se je zaradi korektnosti na obeh straneh stkalo zaupanje med županom Marjanom Šarcem in mano in njegovo povabilo v njegovo ožjo ekipo je bil naraven razvoj dogodkov. Včasih se šalim, da sem se le presedla s stola za medije na stol za svetnike. Vendar ni tako preprosto – odgovornost je še večja, saj sem zdaj spre­jela aktivno vlogo, da v Kam­niku poskušam dejansko spreminjati stvari na bolje.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinska svetnica? »Vodi me osebni cilj, da smo svetniki tukaj za ljudi. Naša naloga je prisluhniti in jim pomagati. Drugi cilji, ki jim sledim, so povezani z inova­tivnimi idejami, ki kakorkoli olajšajo in popestrijo življen­je vsem generacijam v obči­ni. V tem vidim smisel lokal­ne politike in ga imam kot predsednica Odbora za dru­žbene dejavnosti Občine Kamnik ves čas pred očmi.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? rij: spodaj garažna hiša, zgo­raj zeleni park z igrali, kjer bi se srečevale vse generaci­je. Zelena vrata za vstop v staro mestno jedro. Vendar ima sedanji lastnik verjetno drugačne načrte « Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Veseli me, da je za mlade v naši občini vedno bolje pos­krbljeno. To se mi zdi naj­pomembnejše. Verjetno je posluh za mlade posledica mladosti in fleksibilnosti našega župana in njegove ekipe. Mladi znajo stare in zapuščene objekte napolniti s fantastičnimi in inovativ­nimi vsebinami. Potrebuje­jo pa mojo, tvojo, vašo pomoč. Priložnost, da izka­žemo svojo odgovornost do mladih, je v tem trenutki KIKštarter. Bodite aktivni in sodelujte!« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Družina je moj prosti čas. Pa knjige, sonce, prijatelji, druženje ob dobri hrani.« Življenjsko vodilo? »Razmišljam globalno, delujem lokalno.« Lapornate plasti del niso podražile Odziv na članek Za Tunjice po novo posojilo?, objavljen v Kamniškem občanu 29. maja 2015 Jasna Paladin Kamnik – V članku smo med drugim zapisali, da je občina pri gradnji kanaliza­cije v Tunjicah naletela na problem, ki ga geomehan­sko poročilo ni predvideva­lo, in sicer na lapornate pla­sti, ki so zaradi zahtevnosti časovno podaljšale gradnjo. »Kako je možno po dveh stoletjih geoloških raziskav na območju Tunjic javno obelodaniti tak izgovor. Vsa­komur, ki je diplomiral iz geologije, gradbeništva in sorodnih ved, bi moralo biti jasno, kakšne kamnine ses­tavljajo Tunjiško gričevje. Nizka geomehanska odpor­nost laporovca, meljevca in glinovca je tu tako rekoč splošno poznana. Navedeno lahko kaže na neracionalno rabo javnih sredstev,« je v svojem odzivu na članek zapisal Blaž Komac iz Kam­nika, ki se sprašuje, za koli­ko se je gradnja zaradi © nep­redvidenih© lapornatih plasti zavlekla in podražila. Po odgovore smo se obrnili na Suzano Stražar, višjo sve­tovalko za komunalno infra­strukturo na Občini Kam­nik. »Zaradi lapornih plasti nam ni bilo treba sklepati nobenega finančnega anek­sa, saj smo postavko za višjo kategorijo imeli v popisih. Nismo pa predvideli, da bo tega dolžinsko toliko. Na podlagi izkušenj gradenj na tem območju upravljavec cest ni predvideval večjih posebnosti. Gradnja prvotne ceste pa sega že tako daleč nazaj, da ni bilo podatka o tem, kakšna je bila proble­matika po celotni dolžini. Geomehansko poročilo pra­vilno obravnava geomorfolo­ško sestavo, natančnejša obravnava pa je bila nareje­na na območju črpališč, za kar so izdelali vrtine in poro­čila. Projekt je bil strokovno pripravljen in gradnja pote­ka kvalitetno. Se opravičuje­mo, če je bilo iz konteksta moč razumeti, da so posredi strokovne napake,« je med drugim pojasnila. NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, CANKARJEVA CESTA 11, LJUBLJANA Aktualno »Pri obeh kočah smo zame­njali vetrni elektrarni, saj sta bili dosedanji po desetih le­tih že dotrajani in zastareli, tudi rezervnih delov nismo mogli več dobiti, zato smo se odločili na nakup novih, ki smo ju v minulem tednu že zmontirali. Vetrnici sta zmogljivejši, 1000-vatni, tako da bo v kočah zdaj še več energije. Sploh na Ka­mniškem sedlu, kjer smo lani kočo obnovili, in ima tudi večjo kuhinjo, je poraba ukradli. »Očitno tudi pla­ninci niso več tisto, kar so bili,« razočarani ugotavljajo na PD Kamnik. Dan kamniških planin že 21. junija Predvsem markacisti in tudi drugi člani društva se v teh dneh trudijo še z nekaterimi popravili planinskih poti. Kot nam je povedal Resnik, bo nekaj popravkov še treba na­rediti na poti do Kokrskega sedla, do začetka festivala po­hodništva bodo uredili Kože­ljevo pot, vključili pa so se tudi v akcijo oživitve Starega gradu, saj bodo pomagali pri ureditvi poti do vrha. Za razliko od prejšnjih let, ko so Dan kamniških planin pri­pravili v juliju, pa bodo letos to svojo tradicionalno priredi­tev organizirali že 21. junija, saj si v gore že na začetku poletne sezone želijo privabi­ti čim več planincev. Srečanje bo letos na Kokrskem sedlu, kjer obljubljajo divjačinski golaž po še posebno ugodnih cenah in pester kulturni pro­gram. Še vedno pa vabijo čla­ne v svoje vrste. Če želite iz­koristiti številne ugodnosti članov PZS, se v PD Kamnik lahko včlanite tudi v eni od planinskih koč. Po Kamniku bodo rohneli motorji V Kamnik se vračajo nekdaj priljubljene dirke z motorji. V nedeljo, 14. junija, bo na povezovalni cesti na Duplici potekala dirka za Veliko nagrado Kamnika z motorji do petdeset kubičnih centimetrov. Jasna Paladin Kamnik – »Nekoč znano mo­toristično dirkališče v Ka­mniku je danes le še spo­min. V 60. in 70. letih prej­šnjega stoletja je bilo prilju­bljeno Perovo dirkališko središče, kjer so udeleženci iz okoliških krajev in drugih koncev stare celine navduše­vali gledalce ob progi, ki je potekala mimo Titana in Svilanita. Žal je obdobje raz­cveta moto hitrostnega špor­ta v Kamniku prekinila ne­sreča. Po nekaj letih, v po­znih 70. in v začetku 80. let, je v organizaciji takratnih stičnih prireditev, in sicer motoslalomi in spretnostne vožnje v organizaciji Sport touring cluba Panther Ka­mnik, vztrajnostne dirke z jermenarji Tomos v organi­zaciji MK Kamnik in super moto dirke v organizaciji Si­tar pneumatic centra,« zgo­dovino motorističnih tekmo­vanj v Kamniku povzema Brane Prezelj, predsednik Sport touring cluba Panther Kamnik, ki bo skupaj s špor­tnim funkcionarjem Gregor­jem Klemencem in v soorga­nizaciji z AMD Kamnik le­tos ponovno organiziral moto dogodek, in sicer štiri­urno dirko z motorji do pet­deset ccm. Prireditev bo v nedeljo, 14. junija, na cesti med obvoznico Perovo in Duplico, na kateri bo ta dan popolna zapora, in sicer od 6. do 21. ure. Tehnični pre­gled motorjev in opreme bo ob 8. uri. Ob 11. uri bo zače­tek prvega, ob 14. pa začetek drugega dela tekmovanja. Razglasitev rezultatov bo ob 17.30. Več informacij na www.pantherkamnik.com. članov MTC Kamnik pod okriljem AMD Kamnik po­novno vzklila ideja o obudi­tvi moto dogodkov. Skupaj s sorodnimi organizacijami iz bližnjih krajev so organizira­li spretnostne vožnje z mo­torji med keglji po takratnih parkiriščih tovarne Stol. Leta 1985 so organizirali tudi prvi super moto slalom, in sicer po ulicah Kamnika. V ka­snejših letih je bilo organizi­ranih še nekaj večjih motori- V planinskih kočah še več energije Začela se je poletna planinska sezona in minulo soboto sta svoja vrata odprli tudi koči Planinskega društva Kamnik na Kamniškem in Kokrskem sedlu, ki sta opremljeni z novima vetrnima elektrarnama. Jasna Paladin Kamnik – Tako kot je v za­četku junija že v navadi, so med prvimi v slovenskem visokogorju svoji planinski koči minulo soboto odprli tudi člani Planinskega dru­štva Kamnik. Medtem ko je bila Cojzova koča na Kokr­skem sedlu zaradi zahtev­nejših zimskih razmer med zimo zaprta, je bilo v koči na Kamniškem sedlu ob lepih zimskih koncih tedna živah­neje, saj so člani društva iz­vajali prostovoljna dežur­stva. A od prejšnje sobote, 6. junija, so v obeh kočah spet planincem že od zadnjih ne­kaj let znani oskrbniki – Si­mon Gregorc na Kamni- Dan kamniških planin bo letos na Kokrskem sedlu v nedeljo, 21. junija, s pestrim kulturno-zabavnim programom, ki se bo začel ob 11. uri. kar velika,« nam je povedal predsednik PD Kamnik Ivan Resnik in dodal, da so vetrnici kupili ob izdatni fi­nančni pomoči Občine Ka­mnik, naložba pa je sicer vredna okoli deset tisoč evrov. Energijo iz vetrnih elektrarn na obeh kočah – ki imata tudi certifikat Okolju Foto: Planinsko društvo Kamnik Prihaja festival za pohodnike Turistične organizacije v občinah Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava bodo med 23. in 28. junijem organizirale prvi Festival pohodništva v Kamniško-Savinjskih Alpah. Jasna Paladin Kamnik – Festival se bo z uradnim odprtjem začel v torek, 23. junija, ob 16.30 v Termah Snovik s strokov­nim posvetom na temo vključevanja planinskih koč v turizem in gorniškim ve­čerom, katerega glavni gost bo trikratni dobitnik zlatega cepina, kamniški alpinist Marko Prezelj. ske koče med drugim ponu-leta 1564. Zares bogat program šestdnevnega festivala so organizatorji strnili v pregledno zloženko, ki je na voljo na TIC-ih občin organizatoric, tudi na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, pri vseh večjih turističnih ponudnikih na tem območju in v elektronski obliki. Kot so sporočili z Zavoda za namenjen seminar o izved­ turizem in šport v občini Ka-bi športnih dni z gorniško mnik, bodo dnevi festivala vsebino z naslovom S šolo v zapolnjeni z različnimi po-gore. V četrtek, 25. junija, ob hodi in izleti, posebno ži-12. uri bodo v dolini Kamni­ vahno pa bo na Veliki plani-ške Bistrice postavili repliko ni. V času trajanja pohodni-Firštove mize v spomin na škega festivala bodo planin-obisk nadvojvode Karla II. jale tudi Firštov golaž, eno izmed jedi z izbora Okusov Kamnika. V dolini Kamni­ške Bistrice bodo zainteresi­ranim predstavili športni ri­bolov z umetno muho. Alpi­nistični odsek Kamnik na Petkovih njivah pod Koroši­co pripravlja že 13. plezalni tabor, imenovan Pipa miru. Pohodniški festival pa bo za­nimiv tudi športnim delav­cem in pedagogom; njim bo škem sedlu ter Tomaž Bol-prijazna planinska koča – car in Jožica Popovič na Ko-kombinirajo s fotovoltaiko, krskem sedlu, ki bodo imeli le v izjemnih primerih tudi vrata koč v poletni sezoni z agregatom. zdaj odprta vse dni v tednu. Na Kamniškem sedlu bodo Poletno sezono pa v Planin-morali povsem nepričakova­ skem društvu Kamnik zače-no zamenjati tudi anteno za njajo tudi z novima po-internet in spletno kamero, membnima pridobitvama. saj so ju neznanci nedavno Iz naših krajev V oranžnih majicah že šest let Pred dnevi je svoj šesti rojstni dan praznovala kamniška skupina Šole zdravja. Jasna Paladin Kamnik – Keršmančev park je bil v sredo, 3. junija, zjut­raj povsem v oranžni barvi, saj so dogodek ob svojem šestem rojstnem dnevu pri­pravili člani kamniške sku-pine Šole zdravja – najsta­rejše skupine v občini, ki v parku vsako jutro ob 7.30 opravi svojo skupinsko jut­ranjo telovadbo, imenovano 1000 gibov. Tokrat so se jim pri tem pridružili tudi člani skupin iz okoliških krajev. »K telovadbi v okviru Šole zdravja so me nagovorili pri­jatelji iz Domžal, ki so mi tudi pokazali vse vaje, in od takrat jih prenašam na Kam­ničane. Začelo se je z zelo majhno skupino, z le nekaj posamezniki, iz tega pa se je nato razvilo že več skupin. Telovadimo vsak dan, poleti in pozimi, če je dež, se le pomaknemo pod krošnje dreves. Naša telovadba je odlična, ker smo zunaj v naravi na svežem zraku, se dobro razgibamo in si utrdi­mo mišice,« je po šestih letih še vedno zadovoljna pobudnica kamniške skupi­ne Marinka Podjed, ki je zaslužna, da so podobne skupine v zadnjih letih orga­nizirali tudi na Perovem, v Podgorju in Vrhpoljah. Zbrane sta prišla pozdravit tudi župan Marjan Šarec in predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Katkič, ki je med drugim povedala, da je v Sloveniji takšnih skupin že 91, vseh članov pa že več kot dva tisoč. Da pa ne gre le za telovadbo in zdravje, pač pa tudi prijetno druženje, so člani Šole zdravja tokrat dokazali z malico in skup­nim pohodom ob Kamniški Bistrici do Godiča. Jenkret je biv ... en Gašper Križnik in njemu v spomin je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik skupaj s Kulturnim društvom Motnik pred dnevi pripravila že četrti Križnikov pravljični festival, letos pod častnim pokroviteljstvom kulturne ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar. Jasna Paladin Motnik – Dvodnevni pravlji­čni festival z naslovom Jen­kret je biv , edini tovrstni pri nas, se je v petek, 5. juni­ja, zvečer začel z dobro obi­skanim pripovedovalskim večerom za odrasle, ki je bil dokaz, da pravljice še zdaleč ne privlačijo le najmlajših. Dvorana kulturnega doma v Motniku je bila premajhna za vse, ki so si želeli prislu­hniti mojstrom pripovedo­vanja in pripovedkam, ki jih je zapisal Motničan Gašper Križnik, eden največjih zapisovalcev slovenskega ljudskega slovstva 19. stolet­ja. V Motniku in okolici je zbral in zapisal več kot dve­sto ljudskih pravljic in pri­povedk, ki pa mu jih za časa življenja večinoma ni uspelo objaviti. Kako lahko pravlji­ce prav vso pozornost prite­gnejo tudi pri odraslih, so dokazali uveljavljeni pripo­vedovalci z različnih koncev Slovenije, ki so večer popes­trili z narečnim govorom: Ljoba Jenče, Rok Kušlan, Irena Cerar, Breda Podbrež­nik Vukmir, Ciril Horjak in duo Vroča župa z Rokom Koscem in Goranom Završ­nikom. Prisluhnili so jim tudi župan Marjan Šarec, predsednik KS Motnik Mar­jan Semprimožnik, predse­dnik Kulturnega društva Motnik Rafko Goltnik in častna pokroviteljica, minis­trica mag. Julijana Bizjak Mlakar. Slednja je osvetlila Križnikovo življenje in pou­darila, da so festivalske akti­vnosti v Motniku lahko zgled drugim slovenskim krajem ter da je festival izraz ponosa Motničanov na svoje korenine, identiteto in kul-turno dediščino. Petkov večer se je v parku Pod lipa­mi zaključil z odprtjem raz­stave ilustracij Polone Lov­šin in Milana Eriča iz knjige Kamniške pravljične poti in ognjeno predstavo Šola za zmaje, še pestrejše pa je bilo sobotno dogajanje, ki je bilo namenjeno predvsem naj­mlajšim in družinam. Praznik Krajevne skupnosti Kamnik - center Kamnik – Vodstvo Krajevne skupnosti Kamnik - center vabi na tradicionalni praznik krajevne skupnosti in srečanje kra­janov. »Da bi se bolje spoznali, povezali različna prizadeva­nja za dobro počutje krajanov in pričakali poletje, se bomo 20. junija na Trgu svobode pod Malim gradom družili vse sobotno popoldne in večer. Pričnemo ob 17. uri z nastopi najmlajših iz Vrtca Sonček, enota Marjetica, in pevskim zbo­rom Vrabčki. Da se bo plesalo, bo poskrbel Šinšin, dišale bodo Petrove palačinke, ustvarjalnice pripravljata Reciklar­nica in Hiša Belin. Tudi stojnice bodo! Člani PGD Kamnik bodo predstavili prvo pomoč in defibrilator. Za glasbo bodo poskrbeli Marjan in Melica Spruk, zvečer pa še Kalaia in Hulahoop,« nam je program praznika, ki bo trajal vse do 22. ure, predstavila predsednica KS Ivanka Učakar. J. P. Hitrostno plezanje na Perovem Po aprilski čistilno-urejevalni akciji naravne stene Perovo smo športni plezalci in alpinisti PD Kamnik v petek, 29. maja, izvedli zdaj že tradicionalno tekmovanje v hitrostnem plezanju po tej naravni steni Speed Perovo 2015. Klemen Peterlin Perovo – Za pokal se je pomerilo šestnajst tekmoval­cev iz okoliških plezalnih klubov, ki so morali čim hit­reje preplezati steno od leve proti desni ter nazaj. Časov­na omejitev celotnega preče­nja je deset minut, pravila pa predpisujejo še, da mora tek­movalec v primeru, ko med plezanjem zdrsne s stene, pred nadaljevanjem narediti deset kazenskih sklec. V moški konkurenci je pokal zasluženo dvignil lan­skoletni zmagovalec Martin Bombač, ki je s časom 2:29 postavil tudi nov rekord pro­ge po sedanjih pravilih tek­movanja. Drugo mesto je s časom 3:42 pripadlo Rajku Zajcu, sledil pa mu je še Robert Poličnik s časom 4:10. Med dekleti je s časom 4:35 slavila Maja Šuštar, ki je prav tako krepko izboljša­la najboljši ženski čas trase. Drugo mesto je osvojila lan­skoletna zmagovalka Ajda Mali, ki je bila s časom 7:02 le za tri sekunde hitrejša od Melise Spruk. Tekmovalce so poleg pokala čakale tudi manjše nagrade, vsi obiskovalci tekmovanja pa so se lahko pogostili še z dobrotami z žara. Tudi zara­di tega smo tekmovalci in navijači napet boj ob ognju komentirali še dolgo v noč. Zanimivosti Slasten izdelek za zahtevne gurmane Družinsko podjetje Palmieri, ki ga vodita zakonca Sabrina Zorman Palmieri in Matjaž Zorman iz Podgorja, je na platformi IndieGoGo zagnalo kampanjo množičnega financiranja, s katero želijo na tujih trgih predstaviti serijo svojih prestižnih desertnih vin. Jasna Paladin Podgorje – Podjetje Palmie­ri, ki je poslovne prostore našlo v trzinski obrtno-po­slovni coni, je svojo poslov­no zgodbo pred slabim de­setletjem začelo graditi na oljčnem olju. »S tem se družina mojega očeta na jugu Italije ukvarja že okoli petsto let in tako sem ga v Sloveniji začela skupaj z možem prodajati tudi sama. Nato pa smo za kupce svojega olja želeli raz­viti poslovno darilo in tako smo v svoje delo vpletli še refoškov desert,« je začetke uspešne zgodbe, ki se je iz pozornih poslovnih daril v zadnjih mesecih razvila v pravo gurmansko inovacijo, opisala Sabrina Zorman Palmieri. Skupaj z možem, ki velja za velikega gurma­na, in ob pomoči kuharske­ga mojstra Gorazda Potoč­nika, so osnoven refoškov liker, ki ga je že nekaj let mogoče najti na policah ve­čjih trgovskih centrov pri nas, nadgradili v tri slastne izdelke – refoškov desert z burbonsko vanilijo, medom in belim tartufom. Radi po­udarijo, da gre za zgodbo o sodelovanju, ki je združila veliko slovenskega znanja. Že same surovine so v naj­večji možni meri slovenske – tako refošk kot med in de­loma beli tartuf. Veliko po-zornosti so namenili lični embalaži in etiketi ter v ta namen k sodelovanju pova­bili Fakulteto za dizajn, sku­paj z Biotehnično fakulteto pa so razvili zahteven posto­pek izdelave svojega deser­ta, pri kateri ne uporabljajo nobenih konzervansov, oja­čevalcev okusa in ekstrak­tov. A njihova uspešna zgodba se tu šele dobro zač­ne. V torek, 19. maja, so na platformi za množično fi­nanciranje IndieGoGo za- Franc Svetelj Podgorje – »Pravkar kuham krompir in pripravljam ku­mare, zraven pa bo še pol hrenovke,« mi pove, ko jo nenapovedano obišč em. Jem skromno, vsake jedi po malo, pa nisem bila nikoli bolna, mi pojasni v kasnej­šem pogovoru, ko jo povpra­šam, kako dočakati visoko starost. Ko se v njeni kuhinji s po­močjo njenega zelo dobrega gnali kampanjo, s katero želijo osvojiti svetovni trg. »V svetovno zgodbo smo stopili z nadgradnjo dizajna in ekskluzivno podobo bla­govne znamke Palmieri, ki jo krasijo steklenice z odti­som idrijske čipke – v črni barvi za vanilijo, zlati za med in beli za refoškov desert z belim tartufom. Tuji trg še testiramo, a verjamemo, da bodo naši izdelki zadovoljili še tako zahtevne gurmane in slovensko kulinariko pope- Jubilej najstarejše Podgorke Pred dobrim mesecem dni, natančneje 8. maja, je petindevetdeset let dopolnila ena najstarejših občank, Slavka Lukan iz Podgorja. še v poslopju sedanje kamni­ške pošte. Mekinjsko sre­dnjo šolo je obiskovala samo dve leti, ker je morala zaradi mamine bolezni leta 1937 ostati doma, medtem ko se je brat Mirko zaposlil v Tita­nu. Leta 1940 se je poročila s Francem Lukanom, ki je bil zaposlen kot kovač pri Hoče­varju v Mekinjah. Že na za­četku vojne so Nemci moža odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo, nato pa v Da­chau. V zakonu so se jima ljali v svet,« je optimističen Matjaž Zorman. Kot pravi, je njihovo desertno vino zelo primerno za mešanje z raz­ličnimi okusi, zato že razvi­jajo nove. »Ne bomo zaspali na lovorikah in nimamo na­mena počivati,« še pravijo v podjetju. Kako naprej, bo znano po zaključku kampa­nje na IndieGoGo, ki bo tra­jala še do 19. junija. Cilj, ki so si ga zadali – zbrati tri ti­soč dolarjev – so presegli že po dveh tednih. Kot pravi Slavka, se je vse življenje borila in garala, zato da so skupaj spravili skromno hišico in preživeli: »Če nam je kdo kaj dal, reci­mo drva, smo morali to ve­dno odslužiti s © tabrhom© ali dnino pri poljskih delih, de­nimo pri žetvi, košnji in po­dobno.« Kljub vsemu pa se rada spominja mladostnih dni, še posebno, ko so se v poletnih večerih zbrali fan­tje iz vasi pri Hrastarju in zapeli ali pa ko so se sreče- Lionsi dobrodelni že enajst let Jasna Paladin Kamnik – Člani Lions kluba Kamnik so skupaj s kolegi iz Domžal pred dnevi pripravi­li dobrodelno prireditev Te­čem, da pomagam, ki je po­tekala v Arboretumu Volčji Potok. Teka se je kljub dežju udeležilo več kot sto tekačev, med njimi tudi predsednik republike Borut Pahor, žu­pan Marjan Šarec, župani okoliških občin, člani Lions klubov in drugi. Zbrali so dva tisoč petsto evrov, denar pa so namenili Centru sle­pih športnikov Vidim cilj. Da bi jih lažje razumeli, so po teku pripravili tudi mo­žnost sprehoda z belo palico z zavezanimi očmi. Omenjeni dogodek je bil le eden v vrsti številnih, ki so jih izpeljali v zadnjem letu dni. Črto pod še enim uspe­šnim letom – že enajstim po vrsti – so prvi petkov večer v juniju potegnili na večeru Pozdrav poletju na Zapri­cah. Kot nam je povedal predsednik Lions kluba Ka­mnik Brane Golubovič, ki bo 1. julija to mesto prepu­stil Andreji Eržen Firšt, so na dogodek povabili vse, ki so jim pomagali pri dobro­delnih dejanjih. Večer je mi-nil v druženju, zvokih sku-pine Jazz in the Pants in dobrodelnosti. Za dober na­men so prodajali različne izdelke ročne izdelave. In čeprav se je njihova sezo­na formalno zaključila, člani kluba že vabijo na novo pri­reditev. V petek, 3. julija, bodo pripravili dogodek Ko­lesarim, da pomagam. Zbra­na sredstva bodo podarili socialno ogroženi družini iz občine Kamnik. rodili trije otroci: Herman, vali na igralskih vajah pri vor, se sprehodiva skozi nje­spomina zapleteva v pogo- Marinka in Štefan. Zdaj se Prgavu (Svetlinu). Med dru­no življenje, od domačije pri še posebno veseli, kadar jo gim so igrali tudi Ogrinčevo Hrastarju, kjer je 8. maja obišče Marinka ali kateri iz-igro Kje je meja. 1920 ugledala luč sveta. Oče živeli lepo, še posebno lepe med šestih vnukov ali enaj-Res je bilo lepo takrat, pravi Anton Grošelj je bil železni-spomine ima na dekliško stih pravnukov. Zelo rada jo Slavka in se zazre skozi čar, mama Cilka (Borkova iz šolo v Mekinjah, ki jo je obi-obišče tudi soseda Ocvirkova okno na vrtiček ob hiši, kjer Podgorja) pa gospodinja. skovala po petih razredih Lojzka in ji zaigra kako vižo še vedno rada sama kaj pri-Skupaj z bratom Mirkom so osnovne šole; ta je bila takrat na svojo harmoniko. dela Kultura Blues festival se vrača Bojana Klemenc Kamnik – Topel in miren petkov večer je z lahkotni­mi, a tudi otožnimi blues ritmi popeljal obiskovalce drugega Mednarodnega blu­es festivala na kamniški avtobusni postaji v svet glas­be ameriškega juga. Organi­naših koncih. Po lanskolet­nih štirih bo tokratni festival postregel s tremi koncerti. Letošnji festival je v petek, 5. junija, odprla ljubljanska zasedba EasyWalkers (na sliki). Blues festival se nada­ljuje še dva naslednja petko­va večera z gostovanjem zasedbe Stand-Art Blues zator festivala Janez Balan­tič je v pozdravnem govoru poudaril, da so se po dob­rem odzivu v lanskem letu ponovno odločili za organi­zacijo festivala, čeprav blues ni ravno najbolj poznana in priljubljena zvrst glasbe v Band in hrvaške zasedbe Rolin Humes. Janez Balan­tič si želi, da bi v prihodnje festival bluesa vidneje pose-gel v kamniško poletno dogajanje in navduševal domače občinstvo in ljubite­lje te glasbe od drugod. Letni koncert Lire na Zapricah Kamnik – Pod lipo na gradu Zaprice so v soboto, 6. junija, zazveneli ubrani moški glasovi in poslušalcem pričarali pri­jeten glasbeni večer. Letni koncert PSPD Lira je tudi tokrat navdušil ljubitelje zborovske glasbe, saj so pevci z zborovo­djo prof. dr. Andrejem Missonom obiskovalcem predstavili svoj raznolik repertoar. V prvem delu so počastili 85. oblet­nico rojstva Sama Vremšaka ter zapeli slovenske ljudske pesmi v njegovi priredbi. Sledila je gostja Shirlie Roden, s katero Liro povezuje posebna vez in je liraše že večkrat pri­peljala na srečanje waleških zborov v London. Angležinja, ki je že pred dolgimi leti vzljubila Slovenijo in se redno vrača v naše konce, je zapela tri avtorske pesmi v slovenščini. V drugem delu koncerta so liraši prešli k lahkotnejšim tonom in poslušalce z vrsto znanih zimzelenih popevk popeljali v svet nepozabnih spominov in občutkov. B. K. Pozdrav Mariji v Tunjicah Letošnje sedemnajsto Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin Pozdrav Mariji v Tunjicah je bilo uvod v praznovanje tridesetletnice delovanja domačega okteta. Urša Klemenc Tunjice – Velik poudarek Tunjiški oktet namenja cer­kvenemu petju: mašnim in pogrebnim pesmim ter pes­mim cerkvenega leta. Še posebno radi pojejo Mariji­ne; od tod tudi ideja za Poz­drav Mariji, ki se jim je porodila v letu 1999. Letošnji program koncerta so poleg Marijih razširili še na velikonočne pesmi. Ob farnem prazniku v juliju bodo sodelovali pri sv. maši in po njej priredili krajši koncert. Konec oktobra pa bo slavnostni jubilejni kon­cert. Ob tej priložnosti bosta izšli brošura in zgoščenka. Praznovanje jubileja se bo zaključilo 1. novembra, ko bodo zapeli na pokopališču, kjer so pred tridesetimi leti tudi začeli. Skupaj z umet­niško vodjo prof. Olgo Stele že sedaj vljudno vabijo na vse prireditve. V organizaciji Pevskega društva Tunjiški oktet in sponzorjev KS Tunjice in Občine Kamnik se je v nedeljo, 17. maja, pred oltarjem sv. Ane zvrstilo šest pevskih skupin, ki so v svojem programu predsta­vile po tri pesmi. Iz Kranja prihaja Kranjski kvintet, ki se pod vodstvom Ane Erman vsako leto vrača v Tunjice. V tej zasedbi delu­jejo več kot dvajset let. Tudi Šenturški oktet iz sosednje fare, ki ga vodi Brane Jago­dic, je na prireditvi stalni gost. Pevsko so se možje kalili že v zgodnji mladosti na domačem cerkvenem koru, začetki okteta pa segajo v leto 2003. S svojim programom nas je v advent, postni in velikonočni čas popeljal Kvartet Krt. Ob svojem rednem udejstvova­nju je zabeležil prvih deset let. Z umetniškim vodjem Dominikom Krtom je ved­no na razpolago vsem, ki Tradicija Pod Skalo ostaja Letošnjega 11. slikarskega ex-tempora Pod Skalo se je udeležilo več kot štirideset likovnikov. Igor Kavčič Kamnik – Vsakoletno likov­no druženje na slikarskem srečanju, ki ga Pod Skalo prirejajo slikarju in idejne­mu pobudniku ex-tempora Dušanu Lipovcu v spomin, so zadnjo majsko soboto pripravili že enajstič po vrs­ti. »V sklopu različnih kul­turnih dogodkov, ki jih zad­nja leta pripravljamo Pod Skalo, je ex-tempore zagoto­vo ena tistih naših stalnic, ki ji posvečamo posebno pozornost,« je povedala Ves­na Resnik, ki je z ekipo sodelavcev skrbela, da je na enodnevnem slikarskem srečanju vse potekalo v naj­lepšem redu. Več kot štirideset udeležen­cev, tako akademsko izobra­ženih kot ljubiteljskih likov­nikov, je v prijetnem pomla­danskem vzdušju ustvarjalo v okolici gostilne Pod Skalo, na vrtu, gornji terasi, v pri­reditvenem šotoru, nekateri so svoje slikarsko mesto poi­skali na oni strani ceste v želijo uporabiti nabožno in posvetno pesem za posebno priložnost. Slišimo jih lah­ko v bližnji in daljni okolici, gostujejo tudi med rojaki na tujem. Že 38 let delova­nja in prvi obisk na srečan­ju je zabeležil Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi. Pevski repertoar pod vods­tvom Urške M. Luzar je širok in raznolik, a posebno skrb namenjajo slovenski ljudski in umetni pesmi. Moški pevski zbor Šmartin v domači farni cerkvi sv. Martina v Stražišču pri Kra­nju nadaljuje tradicijo pre­pevanja pri nedeljskih mašah, kjer običajno pojejo kot mešani zbor. Vodi jih Jože Benedik. Prireditev v cerkvi sv. Ane so zaokrožili domačini, venec Marijinih in velikonočnih pesmi pa je bil spleten s sku­pnim nastopom vseh skupin pod taktirko prof. Olge Stele s pesmima O, Gospa, o Mati moja Silvestra Miheliča in Kranjčeve V Marijinem vrtu cveto. Pevske zasedbe so od organizatorja prejele spo­minske plakete, prijetno dru­ženje se je nadaljevalo ob cerkveni kapeli. senci dreves v kampu. Tema ni bila predpisana, nastajala so dela različnih motivik, avtorji so pri tem uporabljali tudi različne materiale in likovne tehnike. Nastala je paleta zelo različnih likov­nih del, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Anamarija Stibilj Šajn, Saša Bučan (obe umetnostni zgo­dovinarki) in Črtomir Frelih (akademski slikar in grafik) izbrala tri nagrajence, ki so prejeli odkupne nagrade. Prvo nagrado, katere pokro­vitelj je podjetje Exoterm, je za delo Z rožicami postlano prejela Barbara Demšar iz Škofje Loke, drugo nagrado podjetja Venera Kozmetika je za sliko Krajina prejel domačin Alojz Berlec, Irena Gayatri Horvat z Brnika pa je za delo V oknu duše zagledala sem obraz nevih­te, prejela tretjo nagrado. Priznanja je prejelo še pet udeležencev: Simon Jugovic Fink, Marko Novak, Dušan Sterle, Jože Tönig in Marija Mojca Vilar. Mladi Pestro Mesto mladih Na Mestu mladih 2015 je bilo v kompleksu nekdanjega Alprema v Kamniku živahno kot že dolgo ne. Bojana Klemenc dnjem letu na področju nek-kazala svojo zadnjo kolekci-Vodeni ogledi za danjega Alprema na Usnjar-jo na modni razstavi. tovarniškimi stenami Kamnik – Za zidove nekda-ski cesti uredila svoje pro-Člani KD Sandžak so vodili Organizatorji so popoldannje kamniške tovarne Al-store, v katerih koristno delavnico filcanja, polstenja vodili oglede po celotnemprem v središču mesta se preživlja svoj prosti čas ve-ter tradicionalne črnogorske kompleksu, kjer so obisko­vrača življenje. Mladostniška dno več kamniške mladine. noše, MC Kotlovnica pa je valcem svojo zgodbo pred­energija, kreativni vrvež in predstavil mednarodno mla­stavili posamezni ustvarjal­najpomembnejše, kar je lah-dinsko izmenjavo in Evrop- Obiskovalci so lahko ci, prisotni pa so lahko kaj ko opaziti na vsakem koraku ske prostovoljne službe. aktivno sodelovali več izvedeli tudi o viziji – neusahljiv optimizem. Društvo KulKura je organizi­kompleksa nekdanjega Al- Mesto mladih je dogodek, ralo pravi profesionalni foto­ prema. namenjen predstavitvi mla-šuting, delavnico unikatne Iz Parka Evropa v Mesto mladih je obiskal tudi dih v Kamniku z vključitvijo Ziggi papirologije z Nežo nekdanji Alprem župan Marjan Šarec, ki si je obiskovalcev v dejavnosti na Vavpetič in delavnico meša­ skupaj s podžupanom Mate-V soboto, 30. maja, je na samem mestu dogodka. nja koktajlov na alpremski jem Slaparjem, predstavni- Mestu mladih v organizaciji Obiskovalcev je bilo že zgo-plaži, kjer je za dobro vzduš­kom Mladinskega sveta Ka- Mladinskega sveta Kamnik daj popoldan veliko, saj so je in poplesavanje najprej mnik Juretom Ftičarjem, prekipevalo od prešernega organizatorji tudi letos pri-poskrbel DJ Pohalino, zvečer osrednjo osebnostjo Zavoda smeha, dobre glasbe kamni-pravili pester program za pa sta na alpremskem odru ških skupin, povezovalnih vse generacije. na noge številne prisotne Alprem Domnom Stražar­idej, predvsem pa druženja Začelo se je s slackline, ska-spravili kamniški skupini jem, vodjem Skupine Štajn in ustvarjanja med mladimi te in breakdance sessionom, Hulahoop in Kalaia. Sinanom Mihelčičem in la­in mladimi po srcu. vmes je Ambrož Modrijan V svojih prostorih so obisko-stnikom kompleksa Alprem Po lanskoletni uspešni iz-predstavil cyr wheel, pose-valce počakali člani novou-Rudijem Capudrom z zani­vedbi v Parku Evropa so se ben cirkuški obroč, ki jih stanovljenega Društva Ma-manjem ogledal pred krat­člani Mladinskega sveta Ka-prodaja v tujino. Sanda Kür-kadam Kamnik, ki v svojo kim oživljeni kompleks Al­mnik letos odločili, da dogo-bus in Izak Mrgole iz Atelje-Dnevno sobo vabijo vse, ki prem. dek predstavljanja mladine ja LiK sta pripravila ustvar-si želijo ustvarjalnega druže-Naj nekdanja tovarna Al-in mladinske dejavnosti po-jalno delavnico izdelave iz-nja ali le trenutka miru, v prem poveže sedanjo sku­novijo, obenem pa je bila to delkov iz lesa in gline, mla-pripravi pa že imajo tudi šte-pnost v ustvarjalno tovarno lepa priložnost za predstavi-da kamniška modna obliko-vilne tematsko raznolike de-nemogočih vizij in smelih tev skupnosti, ki si je v za-valka Lara Bernot pa je po-lavnice. sanj. Ekipno šeste in sedmi Osnovna šola 27. julij Kamnik je minuli teden na domžalskem atletskem stadionu organizirala že 47. državno prvenstvo v atletiki za osnovne šole s prilagojenim programom. Z nekaj velikimi uspehi se lahko pohvalijo tudi kamniški učenci. Jasna Paladin tri. Na atletskem stadionu so se pomerili v tekaških di-Domžale – Državnega pr-sciplinah na 60, 300, 1000 venstva se je udeležilo 288 metrov in v mešanem štafe­tekmovalcev, rojenih leta tnem teku ter v tehničnih 1999 ali mlajših, iz osmih disciplinah – skoku v dalji­slovenskih regij in 37 no, skoku v višino in metu osnovnih šol s prilagojenim vorteksa (žogice). programom. Pravico za na-Zbrane so prišli spodbujat stop na prvenstvu so si za-tudi župan Marjan Šarec, gotovili učenci, ki so se na direktor občinske uprave svojem regijskem tekmova-mag. Ivan Kenda in ravna­nju uvrstili med najboljše teljica Osnovne šole 27. ju-lij Kamnik Jasna Lampe, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila, da so morali za uvrstitev na državno prven­stvo mladi vložiti veliko tru­da in treningov. »Dragi športniki, vam v čast je da­nes že igrala slovenska hi­mna, bodite ponosni na to in v športnem duhu še en­krat pokažite na tekmovali­šču, kaj zmorete,« jih je še nagovorila. In pokazali so, da zmorejo veliko. Učenci Osnovne šole 27. julija Kamnik so dosegli nekaj odličnih re­zultatov. Gašper Juhant je v teku na 1000 metrov osvojil peto mesto, Primož Mohar je bil v skoku v daljino deve­ti, velik ekipni uspeh pa sta s tretjim in šestim mestom v teku na 300 metrov dose­gla Adam Žnidar in Urh Zupančič. V štafeti 4 x 100 metrov so bili učenci ka­mniške šole deveti. Pri učenkah je največji uspeh, zmago na državnem prven­stvu v skoku v daljini, dose­gla Doris Kemperle, Lejla Julija Doplihar pa je bila 12. Anja Bergant je bila v teku na 1000 metrov šesta, Tjaša Sušnik pa v metu vorteksa osma. Ekipno so učenke OŠ 27. julija dosegle sedmo mesto v državi, učenci pa so bili sedmi. Foto: Primož Pičulin Šport Tina in Grega v Bakuju Kristijan Erjavec Kamnik – Od 12. do 28. juni­ja bo azerbajdžanska pre­stolnica Baku središče šte­vilnih športov in športnih zvezdnikov stare celine – v teh dneh bodo namreč tam premierne evropske igre. Med 83 športniki bosta tudi dva člana kamniške gorsko­kolesarske ekipe Calcit Bike Team, ki bosta v dresu slo­venske reprezentance nasto­pila na dirki v olimpijskem krosu. V Azerbajdžan sta odpotovala Tina Perše in Gregor Krajnc. Dvanajstega junija se bo v Bakuju začelo zares, takrat je namreč slovesno odprtje, dan kasneje pa bo za gorske kolesarje dan D. Prvič v zgo­dovini se bodo namreč podali v boj za kolajne. Start ženske dirke je ob 9. uri, moške pa ob 12.30. Prvi del slovenske ekipe je proti Bakuju odletel v ponedeljek, med njimi tudi gorskokole­sarska ekipa. To je bilo nuj­no, saj se morajo navaditi na visoke temperature in spoz­nati tamkajšnjo progo. Nekaj informacije je posre­doval Luka Žele, sicer špor­tni direktor Calcit Bike Tea-ma, ki pa dela tudi z azerbaj­džanskimi gorskimi kole­sarji. »Pokazal mi je slike, govorila sva. Najbolj se bo videlo, ko bom preizkusil progo. Nekih dolgih klancev ni, ti mi odgovarjajo, da dobim ritem. Vroče bo, tre­ba bo piti, bo pa za vse ena­ko. Kakšnih težav s tem nimam,« pravi Krajnc. Na vprašanje, kako se počuti kot eden od treh slovenskih gorskih kolesarjev, ki so dobili priložnost za nastop na prvih evropskih igrah, pa je dodal: »V čast mi bo.« »Ne vem točno, kakšna je proga. Baje je kar kratek krog, treba se bo potruditi, dati vse od sebe, da ne bo minus kroga. Težko je točno govoriti, ker informacij res ni veliko. Bomo videli v torek, sredo. Ženske imamo zjutraj start, to je zame dob­ro, da ne bo tako vroče. V vročini ne dirkam posebno rada. Pripravljena sem dob­ro,« pa meni Peršetova. Oba tekmovalca v Azerbajd­žan potujeta z dobro popot­nico, na zadnjem svetovnem pokalu v Nemčiji sta se namreč dobro borila, Perše­tova je bila 24., Krajnc pa 28., oba pa se že celo sezono dobro vozita, tako doma kot v tujini. Košarkarski maraton Na Duplici bodo 786 minut igrali košarko. Robert Prosen Duplica – Košarkarska sezo­na se počasi zaključuje, ven­dar ne za prizadevne člane Košarkarskega kluba Kam­nik, ki bodo v soboto, 20. junija, ponovno organizirali tradicionalni košarkarski maraton na Duplici. Tako bo igrišče za Vilo na Duplici oživelo že ob 8. uri, ko bodo nastopile prve eki­pe. Letos se bodo med seboj pomerili igralci članske, mladinske in veteranske ekipe Calcit Basketball, nas­proti pa jim bodo stali igral­ci ekip Sport Caffe, Duplica in letos prvič ekipa iz Kam­nika. Prav tako pa bodo svo­je košarkarsko znanje prika­zale tudi mlajše selekcije kluba, ki bodo nastopale od 12. do 16. ure. Videli bomo selekcije U-11, U-13 in U-15, ki se bodo pomerile med seboj. Zanimivi boji pod koši bodo potekali ves dan. Prav tako smo košarkarji Košarkarskega kluba Kam­nik poskrbeli, da gledalci ne bodo ne lačni in ne žejni. Poleg tega smo pripravili tudi srečelov z bogatimi nagradami. Vsi ljubitelji košarke ste vlju­dno vabljeni, da se nam v soboto pridružite ob zanimi­vem košarkarskem dnevu. Počitniški nogometni tabor Camp Virtus 2015 Duplica – Člani Nogometnega kluba Virtus bodo od 29. junija do 3. julija v Športnem parku Virtus na Duplici orga­nizirali počitniški nogometni tabor Camp Virtus 2015. Rdeča nit tabora bo nogomet, ki pa bo prepleten z različnimi dru­žabnimi igrami, zorbanjem, kopanjem v mestnem bazenu, nogometno angleščino, kvizom ter drugimi aktivnostmi. Več informacij najdete na spletni strani kluba. J. P. Priznanje mlademu kamniškemu skakalcu Mengeš – V SSK Mengeš združujejo tudi skakalce iz okoli­ških krajev in pod vodstvom trenerja Aleša Selaka odmevne rezultate dosegajo tudi skakalci iz kamniške občine. Na sve­čanosti v Kranju je sredi maja priznanje za tretje mesto v končnem seštevku gorenjske regije do deset let prejel Igor Teodor Herbstritt iz Laz v Tuhinju. Z odličnimi nastopi pa Igor nadaljuje tudi v novi sezoni. V Zagorju je pred dnevi slavil prepričljivo zmago na 28-metrski skakalnici. J. P. Kamničan prvak Slovenije Kamnik je v petek, 22. maja, v Osnovni šoli Marije Vere prvič gostil finale državnega šolskega prvenstva v namiznem tenisu. Tjaša Žibert Duplica – Najkvalitetnejši mladi igralci Slovenije so na dvanajstih mizah prikazali vrhunsko igro in eksplozijo emocij. Skozi sito občinskih, področnih, četrtfinalnih in polfinalnih tekmovanj so se le najboljši prebili v finale. V osmih kategorijah je po devet igralcev igralo vsak z vsakim. Dejan Jokić, učenec OŠ Marije Vere, je po lan­skoletnem presenetljivem dosežku, ko je postal državni prvak v kategoriji do 5. razre­da, tokrat suvereno ponovil uspeh. Premagal je vse nas­protnike in se s svojimi navi­jači veselil novega naslova najboljšega v državi. Tudi Luka Uranič iz OŠ Stranje je igral odlično. Osvojil je četr­to mesto v kategoriji učencev od 6. do 9. razreda. Med učenci invalidi so bronaste kolajne osvojili domači igral­ci iz Ciriusa: Sara Pivc, Borut Zamernik in Rok Pančur. Ekipno je v konkurenci šest­ih šol zmagala OŠ Mladika s Ptuja. Vse prisotne sta z lepimi besedami pozdravila ravna­teljica Violeta Vodlan pred ekipnim in podžupan Matej Slapar pred posameznim delom tekmovanja. Dvakrat smo slišali Zdravljico v počastitev državnim prvaki­njam in prvakom za šolsko leto 2014/15. Prisotni mladi navijači so uživali v videnem in so dobili spodbudo, da se začnejo ukvarjati s športom, zlasti z namiznim tenisom. Člani Namiznoteniškega kluba Kamnik so vzorno izvedli tekmovanje. Prejeli so čestitke od vseh prisotnih trenerjev in funkcionarjev iz Namiznoteniške zveze Slo­venije. Vaterpolska državna prvenstva se zaključujejo Kamniški vaterpolisti so se s treningi že preselili na kamniški bazen, pripravljajo pa se tudi na Dan vaterpolistov, na katerem bodo gostili ekipe iz Slovenije in tujine. Dare Homar trenutno pripravljamo na 22. Dan vaterpolistov, ki bo 19. Kamnik – Kamniški vaterpo­ in 20. junija. Na svoji najve­listi so v zadnjih tednih aktiv­ čji prireditvi bomo gostili eki­ni v vseh kategorijah, člani so pe iz Slovenije in tujine, končno osvojili prvo točko v predstavili bomo plavalno državnem prvenstvu, na šolo, ki bo imela zaključek bazenu Pod skalo so igrali sezone. Ker smo se preselili neodločeno z Branikom iz na kamniški bazen, imamo Maribora. Kadeti so v polfina­ trenutno zelo dobre pogoje lu državnega prvenstva izgu­ za trening, saj se nam ni tre­bili z Bonifiko, na tekmi za ba voziti v Kranj, ki je bil naša tretje mesto so premagali zimska baza. Letošnji izkupi-Ljubljano in prinesli domov ček v mlajših kategorijah je pokal in medalje. Ekipa do 15 dober, v državnih prvenstvih let je v državnem prvenstvu smo osvojili naslednja mesta: osvojila četrto mesto. Dečki mladinci in U13 drugo mes­in deklice do 13 let so na zad-to, kadeti tretje mesto, do 15 njem turnirju premagali let četrto mesto, do 11 let pa je Bonifiko. Zadnjo tekmo so mesto v državnem prvenstvu. mi vaterpolisti manjša, to pa do konca še en turnir. Fantje fantje in dekleta izgubili s S tekme na tekmo se razlika napoveduje zanimivo pokal-trenutno zasedajo drugo Triglavom in osvojili drugo med kamniškimi in kranjski-no prvenstvo. V društvu se mesto. »Vertikalci« iz KGT Papež Mira Papež Bregar. Prvi med starejšimi veterani je bil Franci Teraž, Kamnik – Novost v Pokalu drugi Bojan Kožuh, šesti Slovenije v gorskih tekih je Marjan Tepina, 21. pa Ivan bil tek na Čaven, imenovan Urh. Med člani so bili Gaš­vertikal km, kjer so tekači per Bregar četrti, Klemen tekli 4400 m z višinsko raz-Triler peti, Bojan Ambrožič liko 1074 m. Absolutna sedmi, Gregor Mlakar osmi zmagovalca in rekorderja ter Simon Razpotnik pet­proge sta postala mlajša najsti. V mladinski kategori­veterana Miran Cvet (38:18) ji sta zmagala Ana Čufer in in Petra Mikloša (48:51), oba Aljaž Božič, Čufarjevi sta na KGT Papež. Petri se je na stopničkah sledili Karmen stopničkah pridružila Urša Orehek in Lucija Pevec, Trobec, Cvetu pa Metod Marino Mekiš je bil sedmi. Šport Majski uspehi triatloncev Zgodbo o uspehu Triatlonskega kluba Trisport Exoterm je tokrat začel Matija Meden, ki je v avstrijskem Murecku zmagal na polovični razdalji dolgega triatlona. Nataša Planko Kamnik – Še isti konec te­dna so se najmlajši na Ptuju pomerili v akvatlonu, © ta pravi© triatlonci pa v triatlo­nu. Na najvišji stopnički zmagovalnega odra so stali: Nik Belaj, Lina Ilar, Tjaša Vrtačič, Klemen Bojanc, Tinkara Capuder, Miro Kre­gar in Viktor Ekart. Drugi so bili: Anže Dežman, Nal Ilar, Jan Škrjanc, Gaja Perko in Andreja Gradišar, tretji pa: Lun Ilar, Zarja Pančur, Bo­rut Vovk in Bojan Trojar. Drugi majski konec tedna so trisportovci tekmovali na pri­zoriščih doma in v tujini. V Celju ob Šmartinskem jeze­ru sta nas zastopala Andreja Gradišar, ki je zmagala v ab­solutni konkurenci med žen­skami, in Jan Lipovšek, ki je bil zmagovalec med člani. Isti dan so naši mladinci Ma­tija Meden, Matevž Planko in Klemen Bojanc v omenje­nem vrstnem redu osvojili mesta v avstrijskem Wolfs­bergu na sprint triatlonu. Na isti tekmi, le v krajši različici triatlona, je bil absolutni zmagovalec trisportovec Jan Škrjanc. Deževno soboto je odgnala sončna nedelja in nastopi naših tekmovalcev na ljubljanskem bazenu Ili­rija. Z zlato medaljo so do­mov odšli: Ema Bernot, Lina Ilar, Nal Ilar, Ula Ilar, Tjaša Vtrtačič, Tinkara Capuder, Jan Lipovšek in Zvezdan Martič. Srebro so osvojili: Iza Sušnik, Arne Pilih, Vita Škrjanc, Domen Bojanc in Vita Pilih, bron pa Nejc Flis in Žiga Podbevšek. Zadnjo majsko nedeljo so se člani TK Exoterm udeležili dr­žavnega prvenstva v akvatlo­nu v Brestanici. Državni prva­ki so postali: Tjaša Vrtačič, Tinkara Capuder, Matevž Betka si je priplezala zmago Športni plezalci Plezalnega kluba Kamnik so letos uspešno začeli sezono tekmovanj za državno prvenstvo, saj so že na prvi tekmi v Šmartnem pri Litiji dosegli odlične rezultate. Monika Povšič Kamnik – Plezalci in ple­zalke starejših ter srednjih kategorij so svoje plezanje opravili v soboto, 23. maja, v nedeljo, 24. maja, pa so bile na vrsti mlajše katego­rije. Z odličnim plezanjem si je zmago v kategoriji mlajših deklic priplezala Betka Debevec, članica Ple­zalnega kluba Kamnik. Rezultati drugih naših čla­nov so naslednji: cicibani: Odprto prvenstvo Tuhinja v tenisu Darja Korelc Loke v Tuhinju – Na leto­šnje Odprto prvenstvo Tuhi­nja v tenisu za posameznike se je prijavilo dvajset igral­cev in igralk, ki so nastopili v štirih kategorijah: člani A in B, članice ter dečki in dekli­ce do 12 let. Prvenstvo je postreglo z dve­ma velikima presenečenje­ma: v kategoriji dečkov in deklic do 12 let je Tim Zava­snik premagal Lano Urankar s 6 : 3, kar ne bi bilo nič sen­zacionalnega, če se oba na­sprotnika ne bi dvakrat po­merila že lani, obakrat pa je gladko, prvič s 6 : 0, drugič pa s 6 : 2, slavila Lana. V ka­tegoriji članov B je zmagal Aljaž Burja, ki je prvič v kari­eri premagal veliko bolj izku­šenega Črta Pestotnika, bilo je 9 : 5. Črt v zadnjem času ni v najboljši formi, zato ni čudno, da je veliko grešil z osnovne črte, kar ga je pripe­ljalo do zaostanka 4 : 1. Ko je videl, da s tako igro ne bo strl žilavega Ajaža, je pravilno poskušal s spremembo takti­ke: v želji, da bi žoga presko­čila po rasti majhnega Alja­ža, je začel udarjati visoke topspin udarce, ki so resnici na ljubo Aljažu povzročali veliko težav, a ne toliko, da bi Črtu uspelo ujeti nasprotni­ka. Približal se je na 6 : 5, to pa je bilo tudi vse, kar mu je Črt uspelo narediti. V član­skem turnirju A sta se že v prvi tekmi pomerila glavna favorita za končno zmago Primož Pestotnik in Denis Gorjan. Nasprotnika sta se konec maja pomerila v okvi­ru prve tuhinjske lige, za las pa je bil boljši Pestotnik. Sle­dnjemu tokrat ni šlo vse po načrtih, preveč napak je sto­ril, da bi lahko resneje ogro­zil Denisovo zmago. Enako je bilo tudi v dvoboju za dru­go mesto proti Milanu Bla­gojeviču iz Kranja, tako da je Primož na koncu moral biti zadovoljen s tretjim mestom. Prvič v zgodovini Odprtih prvenstev Tuhinja so nasto­pila tudi dekleta. V finalni tekmi je Vida Burja proti Si­moni Urankar že zaostajala s 5 : 4, potem pa osvojila pet iger po vrsti in zanesljivo zmagala. 5. mesto Timotej Romšak, 6. Žan Auersperger in 8. Luka Jerman; cicibanke: 13. Sara Pirnat; mlajši deč­ki: 5. Aljaž Resnik in 22. Žiga Židan; mlajše dekli­ce: 1. Betka Debevec in 7. Dominika Kodra; starejši dečki: 5. Nejc Sitar in 7. Jakob Ocepek; starejše de­klice: 7. Ajda Auersperger; kadetinje: 4. Lucija Lampe Kastelic; mladinci: 5. Pe­ter Je reb in 12 . Gr egor Spruk. Iz tabora odbojkarjev Planko in Miro Kregar. Z na­slovom državnega podprvaka so se okitili: Ula Ilar, Gaja Per­ko, Jan Škrjanc, Klemen Bo­janc, Jan Lipovšek in Zvezdan Mlakar. Ajda Ahačič in Žiga Podbevšek sta stopila na tretjo stopničko. Za najmlajše ni bilo državnega prvenstva, so pa otroci kljub temu tekmova­li v akvatlonu. Rezultati: cici akvatlon: prva Zarja Pančur in Nik Belaj, druga Ema Bernot in Anže Dežman, tretji Lun Ilar; mlajši dečki/deklice: prvi Nal Ilar, druga Ula Ilar. Uspeh na državnem prven­stvu v akvatlonu je še toliko večji za nekaj naših tekmo­valcev, ki so dan prej nasto­pali na mednarodnih triatlo­nih v Avstriji. Domen Obre­za, Klemen Bojanc in Matevž Planko so se kot člani sloven­ske mladinske reprezentan­ce pomerili na triatlonu za mladinski evropski pokal na Dunaju. Na tekmi je nastopi­lo več kot šestdeset tekmo­valcev iz 23 držav. Matevž je osvojil odlično 16. mesto, prav tako sta s solidnim re­zultatom nastop upravičila Klemen in Domen. Z nekoli­ko utrujenimi nogami sta naslov prvaka v Brestanici osvojila tudi Tjaša Vrtačič in Miro Kregar, ki sta dan prej prav tako tekmovala v Avstri­ji, v Wortherseeju. Tjaša je v kategoriji osvojila drugo me­sto, Miro pa prvo. Zmagova­lec v kategoriji je postal še Bojan Trojar. Trisportovci so v maju tek­movali še v dolgem triatlonu v Sankt Pöltnu, na evrop­skem prvenstvu v Riminiju, pa na šolskih področnih tek­movanjih v akvatlonu. Vese­limo se junija, ko bodo na vrsti nove tekme, ob koncu meseca pa se bo pričela že 3. poletna šola triatlona Tri­sport. Miha Štamcar Kamnik – Po letu dni odso­tnosti se na evropsko odboj­karsko sceno vrača moška ekipa Calcit Volleyball. Ka­mničani bodo igrali v pokalu Challenge, v katerem so pre­dlani prišli do četrtfinala. Nji­hov nasprotnik v drugem krogu bo slovaška ekipa Spartak Myjava. Prva tekma bo med 10. in 12. novem­brom na Slovaškem, povra­tna pa med 17. in 19. novem­brom v Kamniku. Kamničan­ke, ki bodo letos prvič igrale v ligi prvakinj, bodo svoje na­sprotnice dobile 2. julija. V prihodnjih dneh bo zna­no, v kakšni zasedbi bodo v novi sezoni igrali odbojkarji moštva Calcit Volleyball, ki bodo doživeli določene spre­membe, vendar bo vsaj na mestu prvega organizatorja igre vse po starem. Najmanj leto dni bo kamniški dres še naprej nosil Jan Brulec. Do sprememb bo prišlo tudi v vrstah državnih prvakinj, za katere ne bo več igrala Lana Ščuka, ki odhaja v Modeno. Dve bronasti kolajni za najmlajše OK Calcit Volleyball je bil v letošnji sezoni zelo uspešen tudi v konkurenci najmlaj­ših. Na državnem prvenstvu v mini odbojki so mladi Ka­mničani osvojili tretje mesto. Njihov uspeh so v mali od­bojki ponovile tudi deklice Calcita, ki so na finalnem turnirju v Šempetru zaostale le za domačinkami in Škofje­ločankami. V kategoriji mini odbojke so bile Kamničanke šeste v državi, mali odbojkarji pa štirinajsti. Pohvale za do­bre nastope v državnem pr­venstvu si zaslužita tudi obe ekipi v kategoriji starejših de­klic in dečkov. Dekleta so tek­movanje končala na petem mestu, fantje pa na devetem. Zanimivosti Zmaga v prometnem izzivu tudi za Cirius Vransko – V letošnjem šolskem letu je v okviru Centra varne vožnje AMZS na Vranskem potekal projekt z naslovom Moj pogled na prometno varnost: izziv za srednješolce. V projek­tu je sodelovalo 62 dijakov in 15 mentorjev s šestih sloven­skih srednjih šol, tudi kamniškega Ciriusa. »S projektom smo želeli povečati zavedanje o pomenu prometne varnosti med mladimi ter vprašanja varnosti in odgovornosti na cesti dejavno približati mladim pred vstopom v svet voznikov. Dijaki so v okviru celoletnega projektnega dela izvajali različ­ne aktivnosti: opravljali so intervjuje z vozniki, zbirali podat­ke o obnašanju udeležencev v prometu, imeli srečanja z inštruktorji varne vožnje, si pridobili izkušnje na poligonu ter odkrito diskutirali o odprtih vprašanjih prometne varnosti. Rezultati projekta so zelo poučni tako za dijake kot tudi in predvsem za vse, ki delamo z mladimi,« pravijo na AMZS. Zaključno prireditev projekta so pripravili 25. maja, ko so razglasili tudi dve zmagovalni šoli, ki sta precej izstopali po kakovosti svojih nalog – med njima tudi Cirius. Dijaki Ciriusa so predvsem poudarili, s čim vse se v prometu soočajo gibal­no ovirani, in s tem opozorili na težave, ki jih drugi udeležen­ci v prometu prepogosto spregledamo. J. P. I IZLET // 25. JULIJ 2015 V mesecu juliju, ko se želimo umakniti najhujši poletni vročini, vas skupaj s Kompasom vabimo na lep poletni izlet na Bavarsko BERCHTESGADEN – ORLOVO GNEZDO, RUDNIK SOLI IN KRALJEVO JEZERO PROGRAM POTOVANJA: Podali se bomo na znamenito Orlovo gnezdo na višini 1834 m, se nato vrnili na Obersalzberg in nadajevali vožnjo z avtobusom do slikovite­ga Kraljevega jezera (Königssee). Za doplačilo boste lahko obiskali še rudnik soli v Berchtesgadnu. Popoldne bo čas za uživanje ob Kraljevem jezeru (Königssee), vožnjo z električno ladjo po jezeru St. Bartolome (doplačilo). Prihod domov bo v večernih urah. ODHODI AV TOBUSA: iz Škofje Loke ob 5.00, iz Kranja ob 5.30, iz Radovljice ob 5.50, z Jesenic ob 6.10. Cena potovanja za naročnike Gorenjskega glasa: 51 EUR na osebo CENA VKLJUČUJE:prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, prevoz z nemškimi turističnimi avtobusi na Orlovo gnezdo z vstopnino, cestnine in parkirnine, stroške organizacije, vodenja potovanja in DDV. POPUST: za otroke do 12. leta – 10 EUR OPOZORILO: V primeru zelo slabega vremena na dan potovanja bodo potniki namesto obiska Orlovega gnezda imeli v ceni potovanja obisk rudnika soli v Berchtesgadnu, ki je sicer za doplačilo. Organizator izleta: www.gorenjskiglas.si Prijave in informacije: Kompas Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/201 42 61 in Kompas ŠkofjaLoka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/511 17 70 POHITITE S PRIJAVAMI IGRA IMITACIJE Dvajset let mažoretk Članice Društva kamniških mažoretk Veronika so ob svojem jubileju dokazale, zakaj si mnogih prireditev v občini brez njih ne znamo predstavljati. Jasna Paladin kem otoku Vis, kamor se vra­čajo tudi letos. Kamnik – Začetki kamniških Na nastopih jih navadno mažoretk segajo v leto 1995, spremlja godba, a nastopajo ko so prvič nastopile na 25. tudi kot samostojna plesna Dnevih narodnih noš v Kam- skupina, saj se dobro znajde­ niku, in ob tej obletnici so jo v vseh plesnih ritmih, kar mažoretke v soboto, 6. juni- so dokazale tudi na slavnost­ ja, v telovadnici Osnovne ni prireditvi. Poleg klasične­ šole Toma Brejca pripravile ga mažoretnega programa z nepozabno prireditev z obilo nepogrešljivimi paličicami in plesa, koračnic in drugih zvr- uniformami so v temu pri­ sti glasbe. mernih kostumih namreč V dvajsetih letih ni manjkalo zaplesale tudi kankan in čarl­ nastopov in uspehov, a tudi ston ter celo polko. »Hvala, padcev ter krize, zaradi katere da ste se v tako velikem števi­ je mažoretna skupina že sko- lu udeležili naše prireditve. Priznanje iz rok župana Marjana Šarca je prevzela rajda razpadla. A leta 2008 Hvala Občini Kamnik, da podpredsednica društva Katja Trpotec. / Foto: Gorazd Kavčič sta vodstveno palico prevzeli podpirate našo dejavnost. Katja Krošelj in Katja Trpotec Ogromna zahvala gre našim in od takrat gre njihova pot prijateljem v Mestni godbi spet strmo navzgor. Dekleta Kamnik, da imate posluh za so pričela uspešno sodelovati naše ideje in veliko potrplje­ z Mestno godbo Kamnik, nja. Zahvala gre tudi Godbi dobila nove uniforme ter Stranje, Tilnu Artaču za prvič po več letih vpisala nove vodenje prireditve in Jasmini članice. Društvo se je od Vučič za vokalni prispevek. takrat povečalo ter zacvetelo Velika zahvala pa gre tudi in danes šteje že petdeset čla- vam, dragi starši, ne le za nic v štirih starostnih skupi- vsak prevožen kilometer, nah. V svoje vrste sprejemajo temveč tudi za podporo in za tudi deklice od šestega leta vztrajnost. Najpomembnej­ starosti naprej. Letno našteje- še, pravijo, pride na koncu. jo več kot trideset nastopov, Rada bi se zahvalila vsem Polni dvorani so se predstavile vse štiri starostne skupine, in to ne le v domači občini, mojim dekletom, da vsa leta tudi najmlajše. / Foto: Gorazd Kavčič ampak jih redno radi vabijo pridno trenirate, hvala za vaš tudi v Domžale, Mengeš, čas in vztrajajte ter rastite v Trzin, Lukovico dvakrat pa naši dejavnosti,« je zbrane Mažoretkam je veliko spod-Toneta Ftičarja pa so prejele so dekleta nastopila tudi v nagovorila predsednica druš-budnih besen namenil tudi priznanja Javnega sklada RS tujini, v Španiji ter na hrvaš- tva Katja Krošelj. župan Marjan Šarec, od za kulturne dejavnosti. Pisana darila v Vel©ki gasi V mestu se zadnje čase množijo trgovine z doma narejenimi izdelki lokalnih ustvarjalcev, a po obisku Hiške pisanih daril na Maistrovi ulici skorajda lahko rečem, da jih je še premalo. Bojana Klemenc Kamnik – Očarljiva trgovini­ca je odprla svoje duri v pro­storih nekdanje mlekarne v Vel© ki gasi konec aprila in kamniške ustvarjalke v sme­hu poudarijo, da ni dneva, ko ne bi kdo obujal spomi­nov na zgodbo prostora. Saj ni čudno – nostalgično ure­jen prostor te vrne nazaj v čas, ko še nismo tako mno­žično posegali po poceni izdelkih z vzhoda. Nives Vidmar, Rudica Kova­čič Ahlin, Mika Terbovšek Zajc in Sanja Rauter so o taki majhni trgovinici sanjale že dlje časa. Različni spleti oko­liščin, med drugim tudi izguba službe, so jih pripelja­le do uresničitve sanj. Verja­mejo, da jih je naključje združilo in povedlo do Pisa­ne hiške daril, v kateri z izvir­nimi idejami iz dneva v dan očarajo več obiskovalcev, od domačinov do zvedavih turi­stov. »Pri nas se vam bo za trenutek ustavil čas. Znamo predramiti vaše čute, prebu­ Štiri kamniške ustvarjalke – Nives, Rudica, Sanja in Mika – v Vel ki gasi predstavljajo svoja unikatna pisana darila, obnavljajo staro pohištvo, pripravljajo ustvarjalne delavnice in oživljajo staro mestno jedro. diti radostna čustva in razne-Svetlo obnovljeno staro žiti dušo,« obljubljajo Kam-pohištvo dopolnjujejo pisani ničanke. Povem vam, da jim unikatni izdelki štirih to uspeva. Zanje je trgovinica ustvarjalk. Svoja kreativna s konceptom, ki so si ga ročna dela so razdelile po zamislile, postala izziv in tematikah, od daril za otroke hkrati priložnost, ki je ne do ličnih predmetov za dom. želijo izpustiti. Vsekakor pa Trenutno imajo v ponudbi sta še vedno potrebna pogum le stvari, ki so jih izdelale in volja ali kot pravi Nives – same, načrtujejo in želijo pa trmoglavost in svojeglavost. si, da bi svoj kotiček v trgovi-Zaenkrat je imajo dovolj. ni našli tudi drugi lokalni oblikovalci. Mika izdeluje voščilnice, okrasne šatulje in nakit, Rudica poleg nara­vnih izdelkov Magije narave nudi astrološko svetovanje, Sanja je poznana po akril­nih slikah, lesenih predme­tih in filcanih copatah, Nives pa oblikuje steklo. »Z obiskom smo za zdaj zadovoljne. Predvsem smo vesele odziva domačinov, ki nam potrjujejo, da je Kam­nik tako ponudbo potrebo­val.« Ob tem ne skrivajo navdušenja in zadovoljstva, da se vrača življenje v Mais­trovo ulico. »To nas osreču­je, saj smo s tem dosegle svoj namen. Tudi turistov, ki želijo odnesti s seboj nekaj domačega, lepega in tipično slovenskega, je ved­no več« v en glas pripovedu­jejo Nives, Rudica, Sanja in Mika. Seveda jim načrtov in idej ne zmanj ka. Podjet ne ustvarjalke vas bodo navdi­hnile na delavnicah in teča­jih, lahko pa samo na obisku pri njih v trgovinici. Zanimivosti, križanka Priznanja jubilantom V Društvu upokojencev Kamnik so počastili pare, ki so v prvi polovici letošnjega leta praznovali zlato, biserno ali diamantno poroko. Jasna Paladin Kamnik – Prijetno druženje so za svoje člane - jubilante pripravili v društvenih pro­storih v gostišču Marjanca, priznanja pa sta jim podelila župan Marjan Šarec in pred­sednik društva Vinko Polak. Diamantno poroko so pra­znovali Fanika in Bogdan Ivančič iz Šmarce ter Veroni­ka in Franc Uršič iz Zgornjih Stranj. Priznanja za biserno poroko je prejelo kar osem parov, in sicer: Angela in Ivan Dolinšek iz Črne, Pavla in Franc Hribar iz Kamnika, Katarina in Ivan Hribernik iz Golic, Pavla in Franc Kodra iz Zgornjega Tuhinja, Franc­ka in Jože Komatar iz Kršiča, Marija Cecilija in Bogdan Po­tnik iz Kamnika, Rezka in Milan Slanovec iz Tunjic ter Angela in Janez Sušnik iz Ra- Najvišji priznanji za diamantno poroko sta tokrat prejela Veronika in Franc Uršič ... / Foto: Gorazd Kavčič ven pri Šmartnem. Še več je bilo seveda zlatih parov, ki so praznovali petdeset let sku­pnega življenja. Priznanja so prejeli: Marija in Janez Ahčin iz Velikega Hriba, Antonija in Anton Bizjak iz Kamnika, Francka in Albin Grubar iz Soteske, Marija in Pavel Hri­bar iz Pirševega, Marija in Ivan Kovač iz Godiča, Zvon­ka in Ivo Kovačič iz Kamnika, Angela in Milan Kregar iz Stahovice, Pavla in Andrej Lanišek iz Soteske, Marija in Pavel Mavrin iz Kamnika, Slavka in Mihael Pavlič iz Po­rebra, Štefka in Jakob Porav­ne iz Šmarce, Silvestra in Jože Romšak iz Kamnika, Terezija in Ivan Tonin iz Šmarce, Ana in Peter Trobev­šek s Tunjiške Mlake, Marija Albina in Alojzij Veselič iz Mengša ter Anica in Maks Virijant iz Kamnika. ... skupaj z njima pa tudi zakonca Fanika in Bogdan Ivančič. / Foto: Gorazd Kavčič Kako so se v Titanu »borili« za snoviški bazen Jasna Paladin Kamnik – Poletna plavalna sezona se je začela in s po­močjo kamniškega slikarja Bogdana Potnika lahko obu­jamo spomine na čas, ko so Kamničani lahko le sanjali, da bi v občini imeli bazen, kakršnega imajo danes v Snoviku. Poslal nam je kari­katuro, ki jo je narisal leta 1977, in takrat objavil v Tita­novem glasilu. »Leta 1973 mi je sodelavec Marjan Bur­ja iz tovarne Titan pokazal mesto izvira termalne vode in sanjali ter © borili© smo lahko le takole s pomočjo karikatur, s katerimi smo ljudi spodbujali, da so raz­mišljali o tem projektu. No, potem pa so se te sanje ure­sničile in danes lahko vsi uživamo v termalni osveži­tvi v Snoviku,« nam je ozad­je karikature opisal Bogdan Potnik. Nagrade: 1. nagrada – bon v vrednosti 20 EUR za plavalne programe; 2. in 3. nagrada – plavalna vstopnica. Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan­ke) po šlji te do ponedeljka, 22. junija 2015, na Go renj ski glas, Ble i i va c e bi ral nik G o renj ske ga g la sa p red p o slov no s tav bo n a B le i i vi c e sti 4 . we so sta 4, 4000 K ranj. Rešitve l ah ko o d da te t udi vna we so POLETNI PLAVALNI TEČAJI TERMINI POLETNIH TEČAJEV• 1. tečaj: 29.6. – 10.7. 2015, 2. tečaj: 13.7. – 24.7.2015 3. tečaj: 27.7. – 7.8.2015 info@plavalniklub-kamnik.si, M: 051 328 208 www .plav alniklub-k amnik.si PLAVALNI KLUB KAMNIK, MAISTROVA ULICA 15, KAMNIK Prireditve Drugačne zgodbe za Sožitje VELIK A PL ANIN A d.o.o., K AMNIŠK A BISTRICA 2, STAHOVICA Prireditve v juniju Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si DELAVNICA IN GALERIJA SLIK Sreda, 17. junija, od 17. do 20. ure Svet gline Izdelava reliefa ali slike na glineni plošči Sreda, 24. junija, od 17. do 20. ure Les Iz lesa bomo izrezovali ploščice poljubnih oblik in nato vanje s pose­bnim pisalom vžigali vzorce, imena, misli ... Delavnice so namenjene vsem starostnim skupinam. Cena posamez­ne delavnice je 25 evrov. HIŠA KERAMIKE V Hiši keramike je do septembra na ogled razstava Od vrča do majo­like – Iz zbirke kamniškega muzeja. Hiša keramike ima svoja vrata odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KAMNIK IN ZB NOB KRAJEV­NA ORGANIZACIJA TUHINJ Nedelja, 14. junija, ob 10. uri Proslava v Češnjicah pri spomenikih padlim borcem in zaveznikom MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 17. junija, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Razvoj ognjenega orožja od zgodnjih začetkov do današnjih dni Predavanje mag. Jožeta Štukla iz Loškega muzeja Škofja Loka Sobota, 20. junija, od 18. do 24. ure, Grad Zaprice Muzejska poletna noč DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 13. junija, ob 20. uri v Veliki dvorani DKK Gledališka skupina Oksimoron: Panj Črna komedija, vstopnina: 5 evrov Nedelja, 14. junija, ob 19.30 v Veliki dvorani DKK Raks Bayani: Letna plesna produkcija KUOD Bayani Posebni gost: Hemant Devara iz Indije Vstopnina: 5 evrov Plesni klub Šinšin: Poletna plesna produkcija Vstopnina: 5 evrov/3 evre – otroci do 16 let KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER Sobota, 20. junija, od 17. do 22. ure, Trg svobode Praznik krajevne skupnosti Knjižnica pod krošnjami Bojana Klemenc s knjigami s področja gor­ ništva. Veliko pisane litera-Mala planina – Gorska eno-ture najdejo tudi najmlajši, ta Knjižnice pod krošnjami za katere v soboto, 13. juni­se je po lanskoletnem odlič-ja, pripravljajo pripovedo­nem odzivu obiskovalcev valski dogodek z Ireno planine ponovno vrnila in Cerar. Zdravilni odmerki še do nedelje nudi pri Dom-branja na lokaciji, kjer Knji­žalskem domu brezplačno žnica pod krošnjami podira branje na prostem. Po pre-višinski rekord, bodo naj­pričanju članov zavoda bolj strastnim knjigopla-Dobra misel, organizatorjev nincem na voljo tudi ta Knjižnice pod krošnjami, je konec tedna. Organizatorji med vsemi navdihujočimi obljubljajo, da se bodo med lokacijami ravno na Mali meditativno tišino in dob­planini najbolj zelena knji-rim gorskim zrakom knjige žnica, za obiskovalce pa je predstavile v svoji najlepši še posebno dobro založena luči. Irena Bizjak Kamnik – V ponedeljek, 8. junija, smo varovanci in zaposleni iz varstveno-delo­vnega centra Sožitje prežive­li čudovito uro v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Ob zabavnih in poučnih zgodbah Anje, Sabine in Brede ter animaciji Monike smo zaključili letošnji pro­jekt Drugačne zgodbe. Že tretje leto zapored smo vsak drugi ponedeljek v mesecu od septembra do junija odkrivali skrivnosti in zaklade iz sveta pravljic, pri­povedk, basni, poezije, spoz­navali ustvarjalno delo in življenje domačih in tujih pesnikov in pisateljev, reše­vali uganke in kvize in se ob tem, ko smo se naučili mar­sikaj novega, tudi imenitno zabavali. Muzejska poletna noč Marko Kumer Kamnik – Tik pred začet­kom težko pričakovanega poletja bomo v Medobčin­skem muzeju Kamnik prip­ravili tradicionalno Muzej­sko poletno noč v prijaznem hladu idiličnega okolja na Zapricah. Letos bo zelo nos­talgično obarvana in bo pou­darila predvsem dediščino industrializacije. V soboto, 20. junija, bo muzej na široko odprl svoja vrata in brezplačno povabil tudi tisto občinstvo, ki sicer le redko zaide v muzejske prostore, na niz prireditev in na sproščeno druženje. Zamisel je posneta po podo­bnih dogodkih v tujini in jo organiziramo skupaj z drugi­mi slovenskimi mesti. Muzejske zbirke si boste lah­ko ogledali brezplačno, vstop bo prost tudi na vse priredit­ve. Začeli bomo ob 18.30, ko nas bodo razveselili mladi pevci Otroškega pevskega zbora Vrabčki pod vodstvom Mari­ne Aparnik. Ob 19. uri bo sledila industrijska delavnica recikliranja starih stolov, ki jim bomo nadeli nove, sveže preobleke. Starši se bodo medtem lahko udeležili jav­nega vodstva Marka Kumra po razstavi Kam so šle vse fabrike z naslovom Gremo na morje, saj bo poudarek predvsem na letovanju delav­cev v sindikalnih počitniških objektih na obali. Ob 20. uri bomo odprli novo razstavo Industrija – nostalgija. Kam­niško industrijo bomo pred­stavili še v likovnih upodobi­tvah mojstrov, kot so Ferdo Mayer, Saša Šantel, Maks Koželj, Lojze Perko in Bog­dan Potnik. Ob 21. uri bo sledil razigran nastop lahkotne džezovske glasbe z zasedbo Prijatelji Dixielanda, ob 22. uri pa še predstava R. U. R. kamniške gimnazijske gledališke sku-pine Rudolfi. Ob zaključku projekta Dru-knjižnice Brede Podbrežnik gačne zgodbe so varovanci Vukmir prejeli priznanja in iz rok direktorice kamniške knjižna kazala, varovanci pa so knjižničarke obdarili z ročno izvezenimi »počivav­niki« naših šivilj. Brezplačne vadbe ob svetovnem dnevu joge Domžale – Društvo Joga v vsakdanjem življenju Dom­žale vabi na dva brezplačna dogodka, ki ju bodo organi­zirali ob mednarodnem dnevu joge. Kot pravijo, je letos indijski premier pri ZN dosegel, da so 21. junij raz­glasili za mednarodni dan joge. Po celem svetu se bodo ta dan in tudi v tednu pred tem odvijale brezplač­ne vadbe joge in tako bo tudi v Domžalah. Prvi dogo­dek se bo odvil v nedeljo, 21. junija, od 11. do 13. ure v Češminovem parku. Drugi pa bo teden odprtih vrat med 15. in 19. junijem. Raz­pored je objavljen na druš­tveni spletni strani. J. P. Na letnem vrtu pri Gostilni Pod žičnico v Kamniški Bistrici smo pričeli z vsako­tedenskimi dogodki Sobotni pikniki Pod žičnico, kjer poleg hrane z žara poskrbimo tudi za živo glasbo. Za­bava ob živi glasbi se prične ob 16. uri in traja vse tja do 22. ure. Ob sobotah vam bomo tako postregli z dobrotami z žara, ob petkih in nedeljah pa vam bomo poleg naših hišnih kosil postreg­li tudi z jedmi a la carte iz menija. Sobotni pikniki Pod žičnico se bodo nadaljevali še celo poletno sezono vse do septembra, vsako soboto ob živi glasbi. Zabavali nas bodo različni ansambli, med drugimi Ansambel 10% popust Namig, Duo Pustotnik ter Ansam­bel Domačini. Vabljeni v Kamniško Bistrico, kjer bo to poletje res veselo. Poleg sobotnih zabav, kjer bo ponudba z žara, vam v petek in nedeljo v Gostilni Pod žičnico, ki je bila pred kratkim deležna celovi­ V začetku junija te prenove, postrežemo tudi s hišnimi specialitetami. Med najbolj priljubljeni­se je na planini mi je zagotovo Popolni hamburger, ki začela pašna sezona, je sestavljen iz 100% govedine, dimlje­ nega topljenega sira, sveže zelenjave, saj so se na planino domače bbq omake, zeliščne sme­ponovno vrnili tanove omake in divjačinske salame. planšarji s svojo Prepričani smo, da vas bo prvi ugriz v hamburger zasvojil. živino. odprto petek in nedelja, ko strežemo kosila in a la carte jedi, ob sobotah jedi z žara. v Gostilni Pod žičnico Kupon velja do 5. 7. 2015 Zahvale Uspešno jadrali za jutri V soboto, 30. maja, se je v Marini Veruda pri Pulju uspešno zaključil letošnji štiridnevni izobraževalno-terapevtski projekt Jadranje za jutri, ki so ga za otroke s posebnimi potrebami že šesto leto zapored pripravili člani Športnega društva Sappa iz Kamnika. Jasna Paladin Kamnik – Tudi letos jim je pri projektu pomagal Rotary Slovenia, skupaj pa so po­lepšali dneve 36 otrokom iz šestih zavodov, tudi Osnov­ne šole 27. julija Kamnik. »Projekt Jadranje za jutri je namenjen jadranju in leto­vanju otrok s posebnimi po­trebami, ki na ta način spo­znajo bivanje na jadrnici in osnovne jadralske veščine,« nam je bistvo zdaj že tradici­onalnega projekta pojasnil Brane Vrankar iz društva Sappa in podrobno opisal druženje na morju, ki je vsem ostalo v najlepšem spominu. »V sredo, 27. maja, se je na pomolu zbra­lo 36 otrok s posebnimi po­trebami, 12 pedagogov/spre­mljevalcev in 13 članov po­sadke. Potem ko so se udele­ženci okrepčali in odpočili od vožnje, je sledilo vkrcanje in razporeditev po kabinah. Sledil je prvi zbor po jadrni­cah, na katerem so skipperji dali udeležencem najpo­membnejše napotke o jadr­nici in plovbi. Kmalu za tem so jadrnice ena za drugo za­plule iz marine. Odpluli so proti odprtemu morju. Ko so jadrnice zaplule v pravi veter, je bil čas, da razpnejo jadra. Po enournem jadra­nju so se jadrnice ena ob drugi zasidrale na skupnem privezu v bližnjem zalivu. Kopanje je bila čarobna be­seda in skokov v morje ni in ni bilo konec.« Na jadranju ni manjkalo kopanja, vesla­nja, dobre hrane, učenja o morskih temah, doživeli so ogled Brionov, peko pala­čink, svečano Pozejdonovo prisego vseh, ki so jadrali prvič, obisk čarovnika pa tudi kamniškega župana Marjana Šarca in ravnatelji­ce šole Jasne Lampe ter mnogo drugega. Na zaključnem večeru je vse prisotne pozdravil predse­dnik društva Sappa Darko Malež, program se je nada­ljeval z nastopi posameznih šol in podelitvijo nagrad za najboljšega mornarja oziro­ma mornarko posamezne jadrnice ter srečelovom, v katerem so bile vse srečke dobitne. Eno od nagrad – sli­ko z motivom jadrnic – je naslikal in poklonil Kamni­čan Marjan Novak Škatla. Zadnji dan so jih v Pulju pričakali tudi učenci tamkaj­šnje glasbene šole, ki so po­sebej zanje pripravili Kon­cert enakih možnosti. »Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči, in nihče tako majhen, da je ne bi mo­gel nuditi. Naša dejanja, ki jih ne motivirajo ozki sebič­ni interesi, temveč naše za­nimanje za druge, pravza­prav koristijo nam samim. Osmislijo naše življenje. To lahko povemo iz prve roke. Ob podpori sponzorjev in donatorjev smo se kot vedno doslej po svojih najboljših močeh trudili polepšati dne­ve tem posebnim otrokom, ki se jim nikoli ne da dovolj pomagati. Po štirih dneh druženja in skupnih dožive­tij smo se spet lahko na la­stne oči prepričali, da smo zanje naredili nekaj res do­brega in lepega, kar bodo pomnili vse življenje,« je bil ob koncu še enega projekta zadovoljen Brane Vrankar, ki se zahvaljuje številnim sponzorjem, ki so projekt omogočili. POGREBNIK, d. o. o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev – po Sloveniji in tujini) PRODAJA POGREBNE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) Mali oglasi Glasbeno Poletje Pod gradom V bistroju Pod gradom se bo tudi to poletje zvrstila vrsta odličnih koncertov najrazličnejših glasbenih zvrsti, združenih pod imenom Poletje Pod gradom. Jutri prihajajo legendarni Beneški fantje. Jasna Paladin Kamnik – V soboto, 30. maja, se je v bistroju Pod gradom s koncertom skupine Blueste­am začela že tretja sezona koncertov, združenih pod imenom Poletje Pod gradom, ki bo znova popestrila poletno dogajanje v starem mestnem jedru. septembra. Po uvodnem, že omenjenem koncertu sta minulo soboto Pod gradom igrala vrhunska glasbenika iz dueta Petric & Shrestha, jutri, 13. junija, pa boste lahko pri­sluhnili legendarnim Beneš­kim fantom, ki ustvarjajo že vse od leta 1952, in njihovim domačim vižam, tudi nepoza­bni skladbi Rudeči cvet. Pri- Lani in predlani so bili koncerti večinoma strnjeni v avgustu, letos pa se bo pestro dogajanje Poletja Pod gradom odvijalo skozi vse poletje, in sicer do 12. septembra. Organizatorji v prijetnem okolju pripravljajo več kot dvanajst glasbenih dogodkov z domačimi in tudi tujimi glasbeniki, poskrbljeno pa bo za vse glasbene okuse, saj bodo obiskovalci lahko prislu­hnili zares širokemu spektru glasbenih zvrsti. Lani in pre­dlani so bili koncerti večino­ma strjeni v avgustu, letos pa se bo pestro dogajanje odvija­lo vse poletje, in sicer do 12. hodnjo soboto, 20. junija, bodo na svoj račun prišli lju­bitelji rocka, saj Pod grad pri­haja skupina Nubira. In kaj vse za glasbene sprosti­tve željne Kamničane še sledi do konca poletja? Koncerti skupin Happy Hippies, Moonlight sky, Children of indigo, Da bla blues in še nekaj drugih odličnih doma­čih in tujih zasedb. Vsi koncerti so brezplačni. Tekma letos neodločena Šmartno v Tuhinju je v sredo, 3. junija, gostilo že dvanajsto tradicionalno srečanje športnikov in medijskih osebnosti Slovenije. Bojana Klemenc Šmartno v Tuhinju – Na igrišču Osnove šole Šmartno so se v vročem popoldnevu na kar treh nogometnih tek­mah potili številni znani in uspešni slovenski športniki ter medijske osebnosti, spod­bujalo pa jih je kar lepo števi­lo gledalcev. Letos so se sre­čanju pridružili tudi vojaški predstavniki iz Evrope, Kitaj­ske in Združenih držav Amerike, ki zastopajo svoje države v Sloveniji, in pred­stavniki Generalne policijske uprave, kar je po besedah organizatorja Jožeta Arka bila posebnost letošnje prire­ditve. Župan Marjan Šarec je špor­tnikom pred začetkom nogometnih obračunov zaželel obilo prijetnega dru­ženja in še mnogo uspehov v prihodnje v pravem šport­nem duhu. Tega so pokaza­le vse tri ekipe. Najprej je na igrišču zaigrala ekipa mla­dih upov pod vodstvom tre­nerja Kemala Husića, nato so se pomerili vojaški pred­stavniki iz Evrope, Kitajske in Združenih držav Ameri-ke, ki zastopajo svoje države v Sloveniji, proti ekipi Gene­ralne policijske uprave, ki je na koncu zasluženo dvignila zmagovalni pokal. Osrednja pozornost je bila seveda namenjena nogome­tni tekmi med športniki in medijskimi osebnostmi Slo­venije. Gledalci so imeli pri­ložnost navijati za skakalce – Matjaža Pungertarja, Mit­jo Mežnarja, Ernesta Prišli­ča, Mirana Zupančiča, Andraža Pograjca, Anžeta Laniška, Igorja Medveda, Uroša Vrhovca, Primoža Peterko in Matijo Šarca, za biatlonce in tekače na smu­čeh – Andrejo Lanišek, Jane­za Ožbolta, Janeza Vodičarja in Matjaža Pavovca, pri brcanju žoge pa so sodelova­li še Đoni Novak, Matjaž Smodiš, Blaž Lomovšek in Franci Spruk. Boj med svetlo in temno modrimi dresi v prijatelj­skem vzdušju se je zaključil z izenačenim rezultatom 6 : 6. Napovedovalec prireditve Rajko Jeglič je prijateljsko tekmo povezoval na humo­ren način, strokovni komen­tar je dodal Bojan Prašnikar, dogodek pa je organiziral Jože Arko, ki je bil znova zadovoljen, da so se športni­ki srečanja udeležili v tako velikem številu. Prijetno druženje se je nadaljevalo v Termah Snovik. DOLINA ADRENALINA D.O.O., CANKARJEVA CESTA 17, KAMNIK Čas je za pravljični piknik Bojana Klemenc zaključek pravljične sezone ljični junaki med seboj družili je številnih zanimivih pravljic, Irena domislila nekaj prav in gostili. Otroci so sprva spo-so se odpravili v gozd, kjer so Zgornje Palovče – Mesečna posebnega – pravi pravljični znali življenje v stari Budnarci na jasi po vseh dogodivščinah druženja na Kamniških prav-piknik. Na zadnje majsko in skupaj poiskali dobrote, ki svojim staršem pripravili pik­ljičnih poteh z Ireno Cerar v sobotno dopoldne so se števil-so jih pred davnimi leti prip-nik s pridihom pravljic s sodelovanju s Knjižnico Fran-ni najmlajši s starši zbrali pri ravljali in shranjevali na palovških gozdov. ceta Balantiča Kamnik so že Budnarci v Palovčah. V tokrat-domačiji. Da so si otroci zas-Lahko si le mislite, da na dobro poznana, zato si je za nih pravljicah so se tudi prav-lužili piknik in pripovedovan-koncu nihče ni želel domov.