C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK PETEK
Narofinlua:		letno	poiiitno	itlrtlslio
ITALIJA		... Lir	10-	6'—	3‘-
IBOZEK8TVO ....			ao.-	!#•-	6,—
Posamezni izvod 25 oent.
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 10. julija 1925. — Leto VI. - Štev. 255.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Zatirana kmečka raja celega sveta spoznava, da je njeno mesto edinole pod zastavo Kmečke Internacionale. Pod njenim okriljem se zbirajo kolonijski sužnji: Kitajci, Črnci, Indijci, sploh vsi.
Slovenski revni kmet, spreglej tudi ti popolnoma, navžij se duha novih časov, pristopaj k Organizaciji revnih kmetov!
Zopet zaplemba
Zadnja številka «Dela» je bila zaplenjena. Takrat ni samo zaplemba, ampak tudi ovadba pri sodniji. Priobčujemo tozadevni odlok v celoti:
Kr. prefektura za Tržaško pokrajino. Štev. 082-5186. V Trstu, 3. julija 1925.
Prefekt za Tržaško pokrajino videč, da trdi slovenski komunistični tednik «Delo» 3. julija 1925., v svojem uvodnem članku pod naslovom «Ne utruditi se !», da jemlje italijanska država v teli krajih denar kmetom in delavcem, ne da bi ga po-teip pod kako obliko vrnila in da je po-
licijska oblast edina moč, ki jo da država ;
Videč, da so take trditve tendenciozne in v stanu motiti duhove ter tvorijo zločin blatenja ustanov.
Videč kr. zakonski odlok 15. julija 1923., štev. 3288 :
odreja :
slovenski komunistični tednik «Delo» 3. julija 1925, štev. 254 se zaplenja in se določa, da se proti odgovornim uloži ovadba pri sodnijski oblasti.
Izvršitev tega dekreta je naložena kr. kvesturi v Trstu.
Prefekt : Moroni.
KMEČKO GIBANJE
IZDBIG
II
ina sveti
T. Dombal (Moskva).
Že vdrugič so se na mednarodnem kongresu znašli revolucionarni kmečki politiki iz raznih držav.
Prvikrat se je to zgodilo pred poldrugim letom, ob priliki prve mednarodne kmečke konference, ki je ustvarila za mednarodno kmečko revolucionarno gibanje vodilni centrum, v obliki Mednarodnega kmečkega sveta, pri Kmečki Internacionali.
(Je je bilo mogoče smatrati Kmečko Internacionalo, ki jo je med drugi« mi tudi Lenin imenoval ((najvažnejši dogodek našega veka«, — kot slučajni pojav, tedaj ne prihaja sedaj, on drugem mednarodnem kongresu, nekaj takega nobenemu na pamet. Drugi razširjen pTenum Mednarodnega kmečkega sveta je velikanski korak naprej, korak, ki ga je napravilo kmečko ljudstvo celega sveta.
V	rdečem glavnem mestu prve de-lavsko-kmečke vlade v Moskvi, se je pričela dne 9. aprila plenarna seja Mednarodnega kmečkega sveta, ki ga je izvedla prva mednarodna kmečka konferenca. Od 52 članov M. K. S. (Mednarodnega kmečkega sveta) jih je prišlo v Moskvo 49, ki so zastopali 39 dežel. Poleg teh se je udeležilo dela drugega plenuma M. K. S. 29 novih zastopnikov kmečkih organizacij iz različnih dežel, ki so se priključile Kmečki Internacionali po prvi mednarodni konferenci. Zasedanja tega svetovnega kmečkega sveta so trajala do 17. aprila.
Prvi referat je tvorilo poročilo pred-seclništva o delovanju razvitem tekom poldrugoletnega obstoja M. K. S. v celi vrsti dežel, na podlagi natančne analize (proučavanja) razmer, ki so bile povzročene po agrarni krizi in začasnem stabiliziranju (ustalitvi) kapitalizma. Drugi referat je obdelaval položaj kmečkega gibanja, z obrazložitvijo gospodarskih vzrokov in pojašnjenjem izvorov vedno bolj naraščajoče nezadovoljnosti delovnih kmečkih množic, na podlagi številnih podatkov.
Živahne razprave o obeh poročilih so dokazale, da je postala Kmečka Internacionala resnična mednarodna or-ganizcija, d pričakujejo kmečke množice cele vrste dežel njenega vodstva
v vsakdanjih bojih, ter da je že dana podlaga za nadaljni uspešni razvoj njenega delovanja v mnogih deželah.
Drugi razširjeni plenum Mednarodnega kmečkega sveta je pojasnil, kako vpliva začasna stabilizacija kapitalizma na kmečke množice cele vrste dežel. Ugotovil je tudi, da je to tesno zvezano z neznosnimi davki, ki jih buržuazija nalaga revnim kmetom, kar povzroča kar krepi revolucioniranje večine kmetov.
Plenum Mednarodnega kmečkega sveta je tudi kazal na ostrenje nasprot-stev med velikimi kapitalističnimi državami, to so nasprotstva, ki izvirajo iz boja za svetovne trge, za oddajo industrijskih izdelkov, kakor tudi za pridobitev virov surovin. To povzroča naraščanje oboroževanj, vsled česar postajajo grožnje novih imperialističnih vojn vedno realnejše.
Poleg tega je plenum obrnil pozornost kmetov celega sveta na poskuse imperialistov, kojim stojijo na čelu Anglija, Amerika in Francija, da bi se ustanovila mednarodna vojna fronta proti Sovjetski zvezi, že sam obstoj Zveze S. S. R. postavlja katpitalistom in veleposestnikom meje pri plenjenju v kolonijah in brezobraznem izkoriščanju delavcev in kmetov. Plenum je pozval kmete celega sveta, da preprečijo načrte kapitalističnih roparjev.
Plenum M. K. S. je s polno jasnostjo povdaril, da se dobrostoječi kmetski sloji vedno bolj tesno združujejo z bur žuazijo in z veleposestniki ter je radi tega pozval celokupne delovne kmečke množice, od srednjega do revnega, ne-posedujočega kmeta, da se tej zveti tmržuazije z velikimi kmeti protiposta-
vi zveza delavcev in kmetov.
Na podlagi izkušenj svojega poldrugoletnega delovanja in sploh, na podlagi izkušenj kmečkega gibanja v prostosti, je pLeiitun ML K. S. pokaa&l na
najboljšo organizacijo, to je na stvon-tev kmečkih zvez. Te kmečke zveze naj ne bi bi le pod vodstvom določenega strankinega programa, ki bi odgovarjal eni ali drugi kmečki plasti, temveč naj bi se vse njihovo delovanje naslanjalo na podlago določenih gospodarskih in političnih zahtev, ki naj bi v vsakem trenutku postavila skupna masa delovnih kmetov.
Na podlagi izkušenj, ki so jih napravili pripadniki Kmečke internacionale v celi vrsti dežel, je plenum M. K. S. smatral potrebno, da se ustanovijo kmečki obrambni akcijski in podobni odseki, zato da se na vaseh izvedejo najvažnejše kampanije.
Plenum M. K. S. je pa posebno pov-darjal potrebo, da se čim več mogoče organizirajo kmečke mase. Ravnotako da se, kjer mogoče, ustanavljajo nove masovne kmečke organizacije. Pripadniki Kmečke Internacionale se ne smejo omejevati na to, da povsod, primeroma številu in vplivu ustanavljajo majhne zveze, Ki pripadajo Kmečki Internacionali, temveč se mora glavno pozornost obračati k razširjenju' našega vpliva med kmečkimi množicami. Radi tega je plenum M. K. S. pozval k okrepitvi delovanja v že obstoječih kmečkih in agrarnih organizacijah, v katerih se opazuje škodljivi uptfv meščanskih in velikokmečkih elementov. Upli teh elementov je treba paralizirati. Kot geslo k temu delovanju ni bila sprejeta teza o cepljenju v teh organizacijah, ampak boj za njih pridobitev, za odstranitev vseh reakcionarnih elementov. Na ta način je postavljeno vprašanje o osvoboditvi delovnega kmečkega ljudstva od njegovih razrednih sovražnikov, začrtana je taktična linija tega velikega boja.
Poleg tega se je obrnilo pozornost pripadnikov Kmečke Internacionale na neodložljivo potrebo, da se zaprične delo med kmečko mladino, med kmeticami in v kmečkih zadrugah, kakor tudi da se okrepi delovanje v izdajanju tozadevne literature in v propagandi. Ravnotako se je spomnilo na to, kako da se mora kmečko delovno ljudstvo bojevati z enim izmed najhujših sovražnikov, z uplivim duhovništva, ki je zaveznik vsake reakcije.
Ena izmed najvažnejših pridobitev drugega plenuma Mednarodnega kmečkega sveta je dejstvo, da so je skrbno bavil z vprašanjem delovanja Kmečke Internacionale v kolonijah.
V	tej smeri so bili napravljeni važni koraki. Glede tega vprašanja je izdala posebna komisija manifest, naslovljen na kmete v kolonijah. V zadnjem času je pristopil h Kmečki Internacional L kmečki del prebivalstva v najvažnejšem delu južne Kitajske. To prebival-' stvo je večinoma organizirano v revo-i lueionarni stranki Kuomintang. Brezr dvoma bo to, pri ojačenem delovanju Kmečke Internacionale v kolonijah in j)olukolonijah velike važnosti.
Posebno značilno je dejstvo, da je! bila ustanovljena poleg kolonialne komisije še cela vrsta drugih komisij po deželskih skupinah. Tako na pr. anglosaksonska, poljsko-čehoslovaška, nemško-škandinavska, ena romanska in konečno politično-organizatorična.!
K planomernemu politično-organiza-toričnemu in propagandnemu delovanju, je razširjeni plenum Mednarodnega kmečkega sveta sklenil, da se v najkrajšem času ustanovi poseiben teoretični laboratorij, odnosna mednarodni agrarni inštitut.
Plenum je izdal manifest, naslovljen; (na tkmete celega .sveta, nadalje manifeste na kmečko mladino in kmetice. Opozarjajo delovne kmefie celega sveta na potrebo, da se poostri iboj za zemljo, svobodo, delavsko-kmečko vlado po celem svetu.
Da postaja Kmečka Internacionala •polagoma ena organizacija, ki postavlja v nevarnost ves svet kapitalistov in veleposestnikov, dokazuje boj proti Kmečki Internacionali na Balkjareu in poskusi, da se ustanovi, kot protiutež, črna internacionala pod vodstvom veleposestnikov, velikih kmetov in, du-
hovščine. To je plenum M. K. S. tudi uvidel ter je pozval pripadnike Kmečke Internacionale, da razkrinkajo te poskuse reakcionarcev, da se okrepijo pridobljene postojanke, da se pripravlja odpor proti navalu kapitalizma.
Kako se je, tekom poldrugega leta delovanje Kmečke Internacionale globoko ukoreninila misel o revolucionarni zvezi med delavci in kmeti, dokazujejo najbolj besede, ki jih je izrekel kmečki organizator in bivši pripadnik italijanske !katoliške stranke (Parlito popolare) poslanec Gnido Miglioli:
(dJpam si tukaj smelo nastopati in vam izreči pozdrav bratske solidarnosti. Moja udeležba na tem kongresu v Moskvi je rezultat globokega prepričanja. Tekom dvajset let sem se udeleževal osvobodilnega boja kmečkih množic v eni iz najplodovitejših dežel. E-dinole tisti, ki je bil popolnoma predan mnogoletnemu boju najbolj skromnih in najbolj ubogih delovnih množic v deželi, kdor se je trudil, da vzbudi v njih zavest do lastnih življenjskih interesov, edinole ta zna preceniti vso globočino njihovega duha, ki ga je povzročil bestialni naval agrarnega kapitala in zločinskih špekulantov. Zavratno napadeni in neoboroženi kmetje niso bili cisto nič pripravljeni za napad in ne-neštevilo kmečkih družin je bilo obsojenih na najbolj grozovita preganjanja.
V	tem trenutku je zadonel glas Kmečke Internacionale. Tistim, ki so padali pod jarmom, je poziv Kmečke Internacionale zvenel
kot obljuba bodočega osvobojenja. Vsi prošli orgamzd*orični poskusi mednarodnih kmečkih delovnih množic so se konran z neuspehi. Edinole Moskva je zmagala, in to je bila zmaga proletariata. Novo življenje je vsklilo. Nastal je nov; družabni in politični red, novo svetovno gibanje, ki ga lahko mnogi kritizirajo, kateremu pa ne morejo resno oporekati».
Dejstvo, da se je cela vrsta kmečkih voditeljev, ki so do nedavnega hodili z buržuazijo, po nalogu kmečkih mas udeležila drugega širšega plenuma Mednarodnega kmečkega sveta, je dokaz, da je postala Kmečka Internacionala realna sila v mednarodni politiki. Prisotnost enega zastopnika kme-tov-črncev, sodruga Davisa, kakor tudi kmečkih zastopnikov iz vseh važnih kolonialnih dežel je dokaz, da je pričela Igrati Kmečka Internacionala velikansko vlogo v mednarodnem osvobodilnem gibanju kmetov.
Samo ob sebi umevno je, da nas čaka še mnogo dela, da izvršimo vse sklepe drugega plenuma M. K. S. Ni pa nobenega dvoma, da se bo vedno bolj razlegal po celem svetu, v vseh jezikih iklic Kmečke Internacionale l: «Kmetje in delavci vseh dežel, združite se!» in da bo ta internacionala postala vedno bolj sovoditeljica mednarodne zveze delavcev in kmetov celega sveta, kar bo dovedlo do vedno bolj ožjega sodelovanja z delavskim razredom, do stvoritve svetovne republike dela.
V	tem znamenju naprej, k vstrajne-mu, k vsakdanjemu delovanju1
POLITIČNI PREGLED
Položaj najtftajskem
P rot i.im p e riali stično gibanje na Kitajskem se vedno ostri. Pogajanja med zastopniki' kitajske (centralne) vlade in inozemskimi poslaništvi so se poostrila. Položaj v Šangaju je vsled tega še bolj napet. Malone pri vseh zborovanjih se zahteva oboroženje delavcev in dijakov ter stvoritev ljudske armade za rešitev Kitajske.
Del kitajskih generalov je zadnje čase odkrito' pristopil na stran imperialistov, in podpira tujce pri udušenju osvobodilnega gibanja. Čete Cang-Tso-Lima — ki je komaj pred: kratkim izjavil, da je na strani gibanja in ki je -dal večjo' sv o to denarja v prid družinam žrtev - so zasedle Šanghaj pod pretvezo, da ščitijo kitajske interese. Pravi izdajalski značaj te operacije pa je potrjen po tem, da so proglasile čete Čang-Tso-Lina obsedno stanje nad kitajskim delom mesta ter prepovedale vsako demonstracijo. Imperialisti podpirajo Čang-Tso-Lina na vse mogoče načine in angleški tisk zahteva, da mora zasesti Peking (kitajsko prestolnico) da napravi red.
Vse kitajsko delavstvo in vsi nameščenci v evropskem oziroma tujem delu mesta Kantona so zapustili ta del mesta, tako, da počivajo vsi obrati, tudi oni ki so najvažnejši za vsakdanje življenje.
Na zahtevo angleškega konzula, da se ima takoj zopet pričeti z delom, je izjavil zunanji' minister Kantona, da je stavka svobodni izraz solidarnosti s š&n-ghajskimi stavkujočimi in da se vlada ne more zoperstaviti ljudski volji.
V Hongkongu nadaljuje stavka. Stav-kujoči so odbili predlog angleških oblasti, ki so ponudile 2000 kitajskih dolarjev v prid družin padlih žrtev ako se delavci povrnejo na delo.
Novo ustanovljena Zveza kulturnih organizacij v Pekingu izjavlja v svoji pozdravni brzojavkrii, naslovljeni na revolucionarno dijaštvo v vseh dežel sledeče:
« Zločinstva Angležev niso samo nesreča za kitajsko ljudstvo, temveč' za vse zatirane narode. Mi se ne borimo proti angleškemu imperializmu samo v korist Kitajske, marveč v korist vseh, od Anglije izkoriščaniilh narodov. Vsi zatirani bodo praznovali dan osvobojenja Kitajske izpod imperialističnega jarma kot dan svojega lastnega osvobojenja.
*	* *
POLOŽAJ V ŠANGHAJU. — RUSKI BELOGARDISTI KOT STAVKORUSILCI
V Šanghaju so se po dogovoru med stro [kovnimi organizacijami am trgovsko zbornico »tvorili vsi kitajski obrati in (trgovine. Delavska stavka ttraja že šesti teden. Zopet otvorjeni, kitajski obrati ne sinejo sprejeti nikakega naročila od ino-zemcev. Delavci teh obratov dajajo na sklep strokovnih organizacij tretjino plače za stavkovni sklad. Iz ostalih pokrajin prihaja na stotine ruskih belogardistov. Angleški podjetniki so najetii za svoje o-bnate 1100 ruskih belogardistov, da izvršujejo njih vredni poseli stavkorušilcev.
KRVAVI NAPAD IMPERIALISTOV
V	KANTONU.
Vsled ustrelitve kitajskih demonstrantov po inozemskih četah vlada v Kanto-
nu silno ogorčenje. Poročila iz angleških virov pravijo, da so pričeli streljati kitajski' dijaki, čim je v protestni noti kan-tonskega civilnega guvernerja na angleškega konzula izjavljeno, da so pričele streljati inozemske čete na mizno mimo angleškega dela koncesije korakajočo množico demonstrantov pri čemer je oddal portugalski topovski čoln strele iz topov.
/Mrtvih oz. ranjenih demonstrantov je nad 120. Položej je izvanredno napet. Inozemski tisk zahteva, da se zasede Kanton po inozemskih četah, da se narodno gibanje uduši.
Kitajsko kmečke ljudstvo za KmMo Internacionalo
Kakor poročamo na drugem mestu, so se kitajske kmečke organizacije v Južni Kitajski, ki štejejo 200 tisoč organiziranih kmetov, priključile k Rdeči kmečki Internacionali.
V	Kantonu se je vršil kmečki kongres, ki je izdal manifest, s sledečimi bojnimi gesli:
1. Kmetje, organizirajte se pod zastavo Mednarodnega kmečkega sveta! Oborožite se 1 Ustvarjajte kmečke odbore, za samoobrambo.
2. Naj živi zveza delavcev in kmetov, kot edina pot k osvoboditvi Kitajske 1
3. Dovolj je izkoriščanja kmetov! Ustvarjajte kmečke zadruge i
4. Proč z imperialističnimi misio-narji in njihovimi cerkvami 1 Proč z ropanjem zemljišč!
5. Proč z militarizmom, z vojaškimi guvernerji, z veleposestniki in manda-rini-koncesionarji I
6. Za odstranitev težkih in krivičnih davkov in proti izdajanju monoposkih dovoljenj za izkoriščanje zemlje.
7. Proti preventivnemu pobiranju davkov in za določitev enakomernih davkov i
8. Za razširjenje površine zemlje, ki se jo ima obdelati, za oddajo zemljišč kmetom, za odpravo roparstva (kar je rezultat ropanja kmečkih zemljišč), za omejitev zasebnih veleposestev i
9. Za izboljšanje zemljišč in za namakanje ! Za pomoč kmetom, ki so postali žrtev vremenskih katastrof.
10. Za brezplačni pouk kmečkih otrok in za otvoritev knjižnic za kmete!
Vojna v Maroku in odpor francoskega proletariata
(Stvoritev enotne fronte proti imperializmu).
Odpor francoskega proletariata proti imperialističnim pustolovščinam v Maroku narašča vedno bolj. Tekom treh tednov so se delavci v Parizu in okolici, pri zapuščanju dela v: tovarnah in delavnicah zbirali. Prirejenih je bilo neštevilo shodov, katerih se je udeležilo delavstvo vseh političnih tendenc. Nastopali so socialistični, komunistični, anarhistični in brezstran-karski govorniki. Nalepljenih je bilo preko 500 tisoč manifestov in razprodanih preko 100 tisoč brošur.
Delavstvo je uvidelo, da mora nastopiti z vso energijo proti izkoriščevalcem, proti tistim, ki niso nikdar siti delavske krvi in ki pošiljajo sedaj
delavce in kmete v Maroko, ne da ((civilizirajo)). temveč da popolnoma podjarmijo tamošnje ljudstvo.
Združitev delavstva se je zvršila pod vplivom komunistične stranke Francije in značilno je tudi to, da so svojo solidarnost z revolucionarnim proletariatom izrekle tudi mnoge reformistične sekcije. To je znak, da odpada od korumpirane klike social-patriotičnih voditeljev vse, kar je količkaj zdravo, kar misli resnično proletarsko. Vlada je mislila, da bo izolirala proletarsko predstražo proletariata. Zgodilo pa se je ravno narobe : socialimperialisti so ostali izolirani.
V	nedeljo se je otvoril delavski kongres pariškega departamenta. Prisotnih je bilo 1500 delavskih delegatov, zastopajočih 700 tisoč delavcev. Iz zadržanja prisotnih se je dalo razumeti, da to ni noben navaden shod: iz obrazov mnogih žensk in celo starčkov je sijalo zaupanje v splošno delavsko fronto, proti imperializmu. Vse je razpravljalo o enem samem argumentu, o vojni v, Maroku.
Kongres je otvoril Racamond, pekovski delavec. On je natančno obeležil funkcijo, ki jo ima kongres. «Tukaj se ne gre — rekel je — o vpisanih pri tej ali oni stranki. Spričo enotne kapitalistične fronte, more biti govora le o eni sami stvari: o enotni proletarski fronti.«
Nato se je obrnil k francoskim in marokanskim vojakom :
«Pariz je z vami. K bojem, ki jih mi pripravljamo, priključite se k nam, zato da ne bodete premaganci temveč zmagovalci.))
K akcijskemu odboru so pristopile sledeče stranke in organizacije : Kom. stranka Anglije, Kom. stranka Indije, razne francoske občinske uprave (komunistične), ena ženska organizacija, socialistični vzgojevatelji v Bruselju, Rdeča strokovna internacionala, razni avtonomni sindikati, odbori za proletarsko edinost, nekatere francoske socialistične sekcije in razni reformistični sindikati.
Nastopil je nato pisatelj Henri Bar-busse, ki je med drugim povdarjal, da trdijo imperialisti, da današnja vojna ni ista kakor je bila ona 1914. leta. Je pa v istini ravno taka, pričela se je ravno tako kakor prošle vojne, s celo vrsto laži in roparstev. Zaključil je, da mora francosko delovno ljudstvo napraviti vse mogoče v to, da' se prepreči nadaljevanje zločinske vojne v Maroku.
Delavski kongres in enotna fronta proti imperializmu je jasen dokaz, da hočeta francoski delavec in kmet korakati po tisti poti, ki jo kaže Kom. Internacionala. Delavski kongres je prvi začetek stvarjanja Sovjetov v Franciji.
Po vseh predvidevanjih se bo, pqd vodstvom tega organizma, proglasila splošna stavka proti vojni.
Bolgarska
CANKOVA OSVETA.
Zadnje dni p ros lega tedna je končala obravnava proti članom bivšega Osrednjega odbora bolgarske Komunistične stranke, kii so bili obdolženi, da so organizirali septembersko usta j o leta 1923.
Cankovi zvesti sodniki so obsodili sodruga Krista Kobacijeva na 12 let ječe. Na enako kazen so bili obsojeni so-drugii Kolarov, Dimitrov in Lukanov, ki se nahajajo v Rusiji in katerih Cankova osveta ne bo dosegla. Zato pa bo moral sedeti Kobačijev. Gotovo ne 12 let, ker bodo bolgarski delavci in kmetje prej obračunali z Cankovim in njegovimi pajdaši.	*	*	*
Po krvavi žetvi bolgarskih reakcionarcev je nastopilo razdobje procesov proti zemljoradnikom posebno pa proti komunistom. Ni ga menda danes večjega kraja na Bolgarskem, kjer se ne bi vršila kaka obravnava proti odra&liim ali mladim komunistom. Vsekakor ne bo to tisto nič pomagalo in kljub temu bo tudi tu zmagala delovna množica nad bur-žuaznimi krvniki. Delovno ljudstvo se je poglobilo v zemljo, da presteje svoje, po viiihri preostale sinove, da se uči iz izkušenj in da se pripravlja na odločilni dan.
*	* i
Da nima Cankov, kljub divji represiji, trdnih tal u videvaj o tudi njegovi bratci! — bolgarski demokratje.
Demokratični klub je imel namreč dolgo sejo, na kateri je proučeval sedanji položaj v razmerju s Cankovim ministrstvom in prišel do zaključka, da mora sedanja vlada odstopiti. Nekateri poslanci so na tej seji izjavili, da je Cankov s svojo politiko povzročil obupno nezadovoljnost med vsemi družabnimi razrediii, namesto ustvariti pomirjenje. Vsled tega, da so ga začele zapuščati tudi tiste stranke, ki so ga prej podpirale. Mnogo se govori o padcu Cankove vlade in njene nadomestitve z ono stvorjono od Japčeva, katerega bi podpirali demokratje in socialdemokrat j e,
Mi iiieiianli lalevti
Ker je nekoliko radičevskih koristo-lovskih voditeljev požrlo dano besedo, ob pristopu Kmečki Internacionali, se pričelo bratiti z reakcionarci in tako izdalo hrvatske kmete, je Kmetska Internacionala izdala sledeči manifest, naslovljen na hrvatske kmečke množice :
«V odločilnem trenutku junaške borbe in neposredno pred pozitivnim■ u-spehom so buržujski intelektualci, ki niso hoteli iti ramo ob rami s kmetskimi masami, porušili enotnost hrvat-skega nacionalnega pokreta. Hrvatski buržuji se pustijo voditi od ovojih ma-terijdTnTH trttprešOV: Izkoristili so nezakonit položaj stranke in zaprtega Stje-pana Radiča in drugih prvakon. Nekoliko poslancev s Pavle Radičem na čelu je pričelo pogajanja s Pašičem in dvorom, ne da bi zahtevali o tem mnenja stranke. Dasiravno se stranka ni izrekla v smislu, so mislili, da smejo v njenem imenu izjaviti: i. da hrvatski narod priznava srbsko monarhijo;
2.	Da priznava tudi vidovdansko ustavo in da se odreka, borbi za ustvarjenje neodvisne hrvatske republike. 3. Da se odreka bratske zveze s kmeti in delavci celega sveta. Ta pogajanja so jasno pokazala, da to ni taktika, ampak da je popolna kapitulacija pred «živimi zvermn in «militaristi)) iz Belgrada na škodo življenskih interesov hrvat-skega naroda. Hrvatski buržuji padajo v Pašičeve mreže in hrvatski kmetje bodo popolnoma podjarmljeni, ako se ne bodo zoperstavili tej politiki. Poživljamo vse kmete in delavce in intelektualni proletariat hrvatskega naroda, da nadaljuje borbo za ustvaritev sklepov stranke, katere je slovesno sklenilo 20.000 delegatov s Stjepanom Radičem na čelu. Nam je zelo dobro znano, da ostanejo hrvatski kmetje v naših vrstah in da je samo nekoliko straho-petnežev odšlo iz naših vrst. Borba se mora nadaljevati do popolne osamosvojitve lirvatskih kmetov od velikosrbskega jarma. Naj se prirejajo demonstracije in Tnanifestacije. Stotisoči delavcev in kmetov bodo z nami. Živela hrvatska republika 1 Živela borba za državo in svobodo! Doli z velikosrbskimi tirani! Uvela balkanska kmetska delavska zveza / Živeli hrvatski kmetje /»
Kurzivni tekst posnet iz nezaplenjenega «Slovenca» z dne 7. t. m., kii ga je s svoje strani posnel iz beogradskih popoldanskih listov z dne 6. t. m. — To je potrebno naznačiti, da nam ne bo tuk. oblast očitala, da kalimo iskrene odnošaje med Italijo in Jugoslavijo.
lultiki ndaiii tt mtljaii na hi
Dne 31. juldija poteče dogovor med rudarji in lastniki rudnikov, namreč tista pogodba, ki je bila sklenjena leta 1921. pod vplivom social reformist ičnih voditeljev, kar je Mio pravo izdajstvo nad delavskim razredom. Da poteče ta pogodba, se nimajo angleški rudarji' česa žalostiti.
Lastniki rudnikov pa so porabili to priliko, zato da izvršijo napad na rudarje. Oddali jim so ultimatum, na podlagi katerega hočejo znižati plače in podaljšati delovni čas. Rudarji so do sedaj delali v jamah 7 ur, gospodarji pa bii hoteJi podaljšati delovni- čas na 8 ur.
Pod uplivom minoritarskega gibanja (levičarji v strokovnih organizacijah) so se pričeli angleški rudarji pripravljati na boj. Predlog delodajalcev je bil enoglasno odbit.
Lastniki rudnikov so pnitožujejo, da ne morejo več konkurirati z inozemskim premogom, posebno pa nemškim. Potemtakem mora bit® delavcem jasno, da je Davvesov načrt mogočno orožje v rokah bnržuaaije, ki vodi boj proti vsemu delavskemu razredu.
Napad se ne omejuje na samo Anglijo, ampak je naperjen tudi proti rudarjem Francije, Belgije, Nemčije in združenih držav.
»Vojak civilizacije*1
Komunisti so gotovo hudobneži, ker ob-dolžujejo francoske imperialiste, da so se podali na roparski pohod v Maroko, Pomislite kaka hudobaja je takšno podtikanje, medtem ko je ministeraki predsednik Paiileve izjavil na nekem banketu v amerikanski trgovski zbornici, «da postopa Francija v Maroku kot vo]ak civilizacije. Amerikanci in Francozje bodo zdruttni v boju za svobodo in za zmago idealov miru in ftlovefranstva.«
Čisto gotovo je, da bodo delavske mase verovale gospodu «socialLstu» Painlev6-ju. Saj so imperialisti vseh barv tudi za časa svetovne vojno trobili, da gre za civilizacijo dai za mir. Končno pa so se delavci in kmetje prepričali, kakšen ja kapitalistični «mir in. oiivilizacijao,
i,D E L O ”
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Trije oemiki iaiisti obsojeii oa smrt
Minulega tedna je končal v Moskvi proces proti tistim trem nemškim študentom, ki so. se podali v Sovjetsko Rusijo, z namenom, da umorijo najboljše voditelje Kominterne in sovj. vlade.
Svoječasno smo ze ppročali, kako je nemška protirevolucionarna organizacija «Gonsul» izdelala zločinski načrt, kako je poverila njega izvedbo trem svojim agentom, kako sta se dva izmed njih utihotapila v neke podeželske komunistične sekcije in si tam pridobila zaupanje, kar jim je potem omogočilo, da so vsi trije dobili vse potrebne dokumente in priporočila za «znanstveno ekspedicijo« v Sovj. Rusijo.
Na zjadnji dan obravnave jp Von Ditmar obrazložil podrobnosti o priprava li terorističnih atentatov proti Stalinu in Trockemu, kakor tudi o nalogah, prejetih od organizacije «Gonsul», ki je poslala v, Zvezo S. S. R. skupino Kindermann, pod pretvezo, znanstvenega potovanja, na katerem bi *e imelo raziskovati polarne pokrajin© 'Irkutske republike ter upo-staviti kulturne zveze z Nemci Po-volžja. Kindermann, kojega izpovedbe' so bile tekom preiskovalnega zasliševanja potrjene {>o izpovedbah Von Ditmarja in po delnih izpovedbah w o Ista, je pred sodiščem izjavil, da so mu bile tiste izpovedbe izvite v hipnotičnem stanju. Pri primerjanju s preiskovalnim sodnikom, je potrdil svoje izpovedbe, kar se tiče enega zaslišavanja, priznava pa, da so bili drugi zapisniki, kakor tudi nekatera pisma, s katerimi izraža svoje kesanje, pisana po lastni volji.
Pri obravnavi je bilo predloženo orožje, cijankalij in drugi strupi, kar je imelo služiti pri nameravanih zločinih.
Višji sodni dvor je izrekel svoj pra-vorek, na podlagi katerega so bili Kindermann, Wolst in Von Ditmar obsojeni na smrt.
Ta obsodba nemških fašistov je povzročila v meščanskih krogih v Nemčiji velik utis. Buržuazno časopisje je začelo kričati na vse grlo, ter je zahtevalo, da se ukinejo odnošaji z 4vezo S. S. R.
Glasilo ruske Komunistične stranke ((Pravda« je napisalo vsled tega energičen članek, v katerem povdarja, da bodo nemško buržuazijo za njene zločine nad nemškim proletariatom sodili nemški sovjeti. Kar se tiče zločinov, ki jih nemška reakcija pripravlja izven svojih meja, v Sovj. Rusiji, ima pa vlada delavcev in kmetov vso pravico, da se brani. Pri tej obrambi pa se ne poslužuje tako gnjusnih sredstev, kot se jih je poslužila nemška buržuazija, ki je najela agent-provo-katerja, zato da je mogla skrpucati procese nemškim komunistom. Vlada delavcev in kmetov nima potrebe, da bi udrla v nemško poslaništvo v Rusiji, kakor je to storila nemška policija, ki je udrla vi nemško poslaništvo v Berlinu. Sodišče v Zvezi S. S. R. sodi na podlagi dokazov, na podlagi samih izjav obtožencev.
*
Glasom zadnjih .poročil, so obsojeni fašisti poprosili Kalinina za milost Izjavljajo tudi, da se kesajo nad svojim počenjanjem. Kalinin je odredil, da se izvršitev smrtne obsode začasno ukine.
Ruska strokovna delegacij« odpotovala na Kitajsko
Vsled povabila s strani Zveze kitajskih strokovnih organizacij, je osrednje vodstvo ruskih strokovnih organizacij sklenilo, da odpošlje na Kitajsko eno delegacijo sestoječo iz treh članov, pod vodstvom sodruga Dosseja, od centrale kovinarskih sindikatov.
KONFLIKT MED POLJSKO IN ZVEZO S. S. R.
28. junija je napadla poljska obmejna straža sovjetsko, ker se ta ni udala pozivu nekaterih poljskih oficirjev naj izroči nekega dezerterja, ki se je trnje zatekel na ruska tla. Poljaki, so zažgali stražnico rdečih armijc.ev in otvorUi ogenj nanje. Husi so bili primorani odgovoriti na poljski napad. Prt spopadu je bil ranjen en ruski oficir.
Vsled tega napada, organiziranega od poljskih obmejnih oficirjev-gizdalinov, je naslovila sovjetska vlada oster protest poljski vladi Ta je s svoje strani odredila preiskavo.
Ta slučaj nima sam na sebi bogve kako važnega pomena, vendar jo misliti ali nima mogoče kake zveze z intrigami in mahinacijami, ki jih svetovni imperializem Hplela, da se znebi trna v peti, prve države delavčev in kmetov.
Mladi pijonirji
Buržuazija v vseh deželah dobro zna, kako Vplivajo na človeka dogodki, ki jih je doživel v svoji mladosti'. Ravno radi tega pa se trudi ha vse mogoče načine, da bi vzgojila mladino po svojem načinu. V tej smeri delujejo z vso paro klerikalci in buržoazni vladi vdani vzgoje-v at el ji, pisatelji za mladino, dobičkaželj-ni lastniki kinematografov.
V teh poslednjih letih se je razredni boj, kot posledica vojne, poostril. Tudi borba za pridobitev duše mladine, je postala intenzivnejša. Buržuazija se v široki meri poslužuje takozvane organizacije «skavtov», zato da napravil iz mladine takšne čete, ki bi bile zveste staremu režimu. Buržuazija ne spi, ker ona dobro pozna silo organizacije. Ona preučuje skrbno potrebe in interese mladine, trudi se dati' gibanju mladine take oblike ki so v stanu jo prevzeti, uplivati močno na njo ter ji dati poprišče njeni de-iavnosti.
Tipična forma buržoaznega mladinskega gibanja, v katero se buržuazija trudi, da bi pritegnila čim več proletarskih otrok je organizacija «skavtov».
Taborišče, ogenj v gozdovih, zanimive igra, šport, vse to privlačuje otroke. Oni se ne zavedajo, da se v teh organizacijah vedno bolj zamotovajo v mrežo buržuaz-nega duha, ki napravi iz njih poslušne sužnje kapitala. Na isti način je bila v Italiji ustanovljena fašistična mladinska organizacija «Balilla».
Komunistična ©mladinska internacionala, s pomočjo komunisti Sl ih strank, se trudi, da bi organizirala komunistično gibanje otrok. Ona organizira proletarske otroke, pomaga jim, v obrambi njih človeškega dostojanstva, jih uči, kako naj branijo lastno mnenje.
Tudi pri nas v Rusiji se razvija otroško gibanje. Otroci od 11 do 14 let, ki se udeležujejo tega gibanja, se imenujejo »mladi pijonirji«. Šteje se jih okrog ene mi-ljon.
S temi otroci delujejo skoro izključno člani komunistične omladine. Ker je v Zvezi S. S. R. država popolnoma v rokah delavcev in kmetov, »e stranka in komunistična omladina lahko brigajo brez nobenih težkoč za otroško gibanje. I*judski komisarjat za izobrazbo -in vse državne ustanove delajo vse mogoče, da bi zadovoljili otroke.
Pijonirsko gibanje je v stikih z delavskimi organizacijami', posebno pa z delavci. Zavedni delavci vršijo široko agitacijo med manj zavednimi delavci im kmeti ter jim pojasnujejo, kaj so mladi pijonirji.
V proletarski družini so otroci večinoma prepuščeni samim sebi. Oče dela v to-
Bioiislratili umikih Mirov za ainiitljo
V raznih mestih Nemčije so se vršile rninuiiega tedna velike dcmonstracije za popolno amnistijo. V Grunenvvaldu (Berlin) se je demonstracije udeležilo preko 35.000 oesb. V Magdenhurgu se jih je udeležilo 10.000.
POPRAVEK
V 10. in 11. vrsti tretjega odstavka članka ((Francoske operacije v Maroku,« ki je bil objavljen v zadnji številki, se je po motoma nahajala beseda k®muni»tična namesto socialistična.
varni ali delavnici, mati ravno tako; če ne dela, pa je zaposlena z domačimi o-pravili. Otroci se potepajo okrog brez nadzorstva ter zapadajo slabemu uplivu ceste. Ako ostanejo doma, pa imajo malo veselih ur. Če pa pristopijo k mladim pijonirjem, najdejo tam družbo, razvedrila, učijo se spoznavati boje delavskega razreda, probuja se njihova radovednost. To je treba vse pojasniti, tistim delavcem in kmetom, ki ne vidijo radi. da postanejo njihovi sinovi pijonirji in k'-jih radi tega karajo. Treba jim je tudi pojasniti, da je pristajanje k pijonirjem ravnotako važno za deklice. One se ne smejo držati doma; treba jih je učiti, da se v mladih letih nahajajo skupaj z dečki, da ravnajo medsebojno kot s tovariši, l o je jako važno za vzgojo dečka in dekla:. Treba je. da se deklice zanimajo že v mladih letih za socialna vprašanja, da se skupno učijo, da se navžijejo socialnega duha.
Otrokom se dopade poslušati pripovedovanje odraslih. Delavci, ki so mnogo preživeli, naj pripovedujejo mladim pijonirjem, kako so se morali bojevati proti gospodarjem, kako je bilo njih in življenje njihove družine težko pod jarmom carizma in kakšne muke je stala izobrazba delacva; naj jim govorijo o revoluciji, o boju proti belim četam.
Mladi pijonirji hočejo delati, pokazati hočejo spretnost. Oni hočejo znati vse in so pripravljeni naučiti se vsega. Delav ci znajo mnogo, naj jim torej nudijo svoja znanja.
Med pijonirji je mnogo takih, ki živ.iijo slabo, ki nimajo nobenega, ki imajo potrebo maternih nežnosti. De,lavci naj smatrajo mlade pijomirje kot njih lastne o-troke.
Delavci najdejo mnogo poti, po katerih jim je mogoče pomagati pijonirjem, da postanejo odločni bojevniki, spretni delavci. in dobri komunisti.
N. Krupskaja.
Kakšni morajo biti hlapci kapitala
« Jaz ne potrebujem učenjakov ampak pridnih državljanov. Vzgojiti mladino tako, da bo postala taka je vaia dolžnost. Kdor služi meni, mora učiti to. kar zapovedujem jaz. Kdor ni v stanu vr&iti tega, ali prihaja na dan z novimi idejami, ta lahko gre, ali pa ga bom jaz odstranil.»
Tako se je izrazil cesar Franc Jožef, v nekem govoru na ljubljanske profesorje. V teh besedah je zapopadeno vse, kar zahteva vobče kapitalistični režim od svojih hlapcev in od svojih sužnjev. «Državljani» morajo biti pohlevni, morajo garati kapitalistom in v slučaju potrebe, kadar je «domovina» v nevarnosti, morajo prelivati svojo kri. Od hlapcev, od učiteljev, profesorjev, žurnalistov, učenjakov in duhovščine pa zahteva, da napravijo iz mladine «dobre državljane«.
Brez naslova
Nekateri ljudje so taki, da jih na lili c i takoj zapaziš. Že od daleč vidiš, da ne spadajo med druge. Deležni so zato včasi posebne usode, ki ni zavidanja vredna. Družba, ki ni poskrbela, da se ne bi tako ostro ločili od ostalih, skrbno gleda, da. jih izmed drugih odstrani, ker ne sjmdajo med nje.
Po utici sem šel iti videl med tolikim drugimi dva, ki sta zašla. Nisem ju videl v obraz, ker sem šel za njima. 0-pazil pa sem, da nimata svoje poti. E-den drugega sta se tiščala, eden je i-mel glavo kvišku in je držal v rokah molčečo harmoniko, drugi, je glavo povešal. Oba. sta bila majhna, manjši kakor drugi ljude na utici. Kaj se jima je zgodila, da. sta tako pobita?
Kmalu sem videl. Pri strani, par korakov pred njima je stopal mogočen, uniformiran mož in se oziral na pritlikavca Zašla sta bila, tja na gosposko utico sta bila stopila, v veliko, opravičeno ogorčenje fino oblečenih ljudi. Tja ne b,i bila smela, ker ne spadata med nje.
Navadna zgodba, kaj ne? A kar sem videl potem, ni tako vsakdanje, Za beračema. je prišla gosjMi in nekoliko jio-stala. Čudil sem se, iskala je v denarnici. In. ko je našla, je stopila tja v sredo med. uniformiranca in revčka ter naglo stisnila denar v roko potrtemu dečku, ki je vodji slepca z dvignjeno glavo. Ničesar ni videl mož P>-tsave, vse se je odigralo v nekaj trenutkih. Gos/hi se zanj ni menila, osupnilo pa. jo je, ko je opazila, kako se jaz zanimam za vse, kakor se je godilo. Ponosno se je. izravnala, ko je stisnila revčku pomoč — vse se je zgodilo brez besede — in me pogledala, kakor bi hotela reči: Kaj mi moreš, če si eden izmed tistih, ki te revčke preganjajo, ki'jim pišejo zakone sovraštva in poniževanja?
„Svražari" iz Gorice imajo navado, da nas vsaj enkrat na mesec na uvodnem mestu ozmerjajo, ker smo zapustili slovenski, norod, kadar so nas \rre-tepalji, zadirali in izganjali, ker strto se \}0skrili kakor zajci in se nismo borili za narodne /travice, ko so oni hodili migljat z repom okoli srutparskifi ekscelenc in vratarjev. Dobro se zavedajo, kako lažejo, ampak poklic je poklic. in kdor živi od laži, ve natančno, da. se izplača, lagati.
Pred kratkim jta se ji je zgodila zelo ne/trijetna. bog sam ni mogel več poslušati njih neprestanih laži in jhn je spustil velik in težak zvon na jezik. V
hitro spoznal, da ima opravka s simu-lantom. Oseminpetdesetletnega človeka ne more boleti, glava kar teden dni! Pa če bi ga tudi bolela, ako ne dela, škoduje valuti in s tem državi. Kdor pa državi škoduje, je zločinec in tako dalje.
Zdravnik bolniške blagajne (tržaške) je starcu naložil, naj konča z glavobolom in naj gre v pondeljek delat. Mož je ubogal, kolikor je mogel; končal je z glavobolom v nedeljo opoldne, ailela. ga je kap in v pondeljek je legel v zemljo, k počitku ter se za vselej rešil bolniške blagajne in njenih dravnikov.
Zato sem tudi jaz mnenja, da. bi že končali s humbugom bolniških blagajn; če ne radj druzega, da bi delavec vsaj umiral brez očitkov in sramotenja od ustanov, ki jih mora s svojim denarjem vzdrževati.
Barkolavljah se je to zgodilo. Do danes še niso potegniti jezika izpod zvona in ga najbrže tudi ne bodo tako izlepa, zakaj barkovljanski zvon je eden naj-težnjih na svetu. To nenavadno težo povzroča napis: «Kraljica svetega rožnega. venca, prosi za nas!» Škof tega zvona ne more blagoslovili, kar je lahko razumljivo. Vendar je malo manjkalo. da ga ni. Kriv bi bil župnik barkovljanski, ki je škofa povabil, naj to stori. To se pravi, ne bi bil kriv, ker sam ni vedel, da ima oni brezbožni napis. Tudi denarja ni zbiral župnik za ta zvon in ga sploh on ni naročil. Vse to je razglasil v »Piccolu” in se mu more do pičice verjeti, ker je svet mož.
Zadeva je zamotana, zvona, ni mogoče blagosloviti. Oni napis o kraljici svetega, rožnega venca, ni prišel po bo žjem na zvon, ko so ga ulivali, je Satan vtaknil prste vmes. Edino, kar bi. preostaja!o sedaj, je, da bi Satana izgnali. Tako bi bila stvar naglo rešena. A Vprašanje je, če bi to o Satanu hoteli vsi Barkovljani verjeti, posebno pa tisti, ki so dali. denar za zvon. Drugo vprašanje je, če bi. hotel jrriti škof Satana izganjat, in tretje, kaj bi potem o-besili na zvonik.
Bog je vzdignil svojo roko in pusti! ta težki zvon na jezik njim, ki Iti morali iti jto vsem svetu in uriti vse narode ...
❖
Bolniška blagajna je veljala, nekdaj za moderno ustanovo. Skrbela je, da je imel delavec v slučaju bolezni zdravnika in ]X)djtoro in da ni bil prisiljen še stradani poleg bolezni, /tekli smo: nekdaj, zakaj časi se spreminjajo. Zdaj so baje vladni krogi sami ] tri šli na. to, da bolniška blagajna ne odgovarja več svojim namenom, to se prači da ne daja več bolnikom ne zdravnika ne zdravil in ne podpore, pa da bi Itilo najbolje, če bi tako bolniško blagajno kar odpravili.
Jaz sem tudi tega mnenja. Imam prijatelja, ki že več mesecev loži, da je bolan. Naposled se je odpravil k zdravniku. Zdravnik ga je poslal delat in je napravil patriotičen čin; pomaga! je po svojih močeh, da se valuta okrepi. Delavcu ni treba plačati podpore, prihranijo se draga zdravila, in povrhu bolnik še — producira narodno bogatstvo. Država ima na vseh straneh dobiček in kdo je več in kaj je višje kot država? Ali nismo mi vsi samo radi države tukaj?
Lansko leto sem imel znanca. Tožil je tudi on, da je bolan. Ni bHo hudo, osem dni ga je bolela glava. Zdravnik mu je svetoval, naj si jo moči s kisom. Ker mu pa ni odnehalo, je šel v soboto spet k zdravniku. Učeni mož je
0 narodnih manjšinah
Zatiranje slovenskega jezika v « svobodni» Jugoslaviji.
Imperializem je vedno in povsod enak. To smo že večkrat ipribili na zid. Kapitalistična klika tlači povsod več ali manj narodne manjšine. Tlači jih zato, da si utrdi svoje gospodarsko in politično nadoblast.
Nacionalistični voditelji in njih časopisje hočejo dokazati, da se tlači te ali druge narodne manjšine samo radi tega, ker vladajoča večina sovraži ta ali oni jezik. Mi pa smo neštetokrat. dokazali, da je buržuaziji ta ali oni jezik deveta briga, da ji ni zopern, oziroma tiij jezik, kot jezik, marveč v kolikor je ta v zvezi z njenimi gospodarskimi in političnimi interesi.
Znan je, kako je napravila faš. vlada, v pogledu slovenskih šol v Julijski Krajini. Slučaj Julijske Krajine pa ni osamljen. Delovno in kmečko ljudstvo ima ves interes na tem, da spozna, kako postopa imperializem ipbvsod enako in da ni mogoče pričakovati od bnržuazije, od imperialističnih vlad ničesar dobrega.
Klasičen primer za to nam nudi Jugoslavija, oziroma Kraljestvo Srbov-Hrvatov-Slovencev, ali kakor nekateri trdijo «osvobojena domovina«. Pripro-sti delavec, ki se ne razume mnogo v politiki, si je predstavljal, v prvih časih obstoja te države, da bo nova vlada postopala pravično napram vsem narodnostim. Stvar ipa ni taka. Pa ne, da bi šlo tu za kake Madžare ali Nemce. Gre tu za ((jezikovno in šolsko vprašanje«, ki je nastalo v «odrešeni domovini«, v pogledu — Slovencev i
Približno po isti metodi kakor v Julijski Krajini, se pričenja uvajati v slovenskih pokrajinah državni učni jezik-srbščino. V slovenskih krajih namerava srbska vlada namestiti srbske učitelje. Kako bo mogoče uspešno učiti otroke v jeziku, ki ni materin, si je pri nas lahko predstavljati. Marsikdo- bo gotovo rekel, da je velika razlika zabijati otrokom po sili v glavo italijanščino ali pa srbščino, ki je vendar slovenskemu soroden jezik. Je že res. Ampak vprašati se je treba, zakaj se ne pušča v kraljestvu. Srbov - Hrvatov - Slovencev, ki so si bratje, Slovencem njih jezik? Pri-prostemu človeku, ki si je predstavljal, da bodo ljudstva v novi državi živela v slogi, da bodo Slovenci uživali gotove svoboščine, se zdi cela stvar čudna. Je pa nekaj naravnega in dokazuje, kako hoče srbska buržuazija posrbiti vse, ne radi tega, da bi ji bila taka nivelacija všeč radi «slo-ge med narodi«, ampak radi tega, da utrdi svoje gosijodarsko in politično gosiMHlstvo, da se srbski kapitalizem ugnezdi vsepovsod. Gre tu za borbo med enim in drugim kapitalizmom.
Delovno ljudstvo bo moralo na podlagi teh dejstev popolnoma izpregle-dati, da ne more pričakovati od današnjih kapitalističnih režimov nika-kih svoboščin, ne v gospodarskem, ne v političnem in tudi ne v kulturnem oziru. Buržuazija je povsod enaka, tu pri nas, v Jugoslaviji in drugod. Vse kričanje, ves trud, katerega se uporablja za izvojevanje ((nacionalnih svoboščin«, v okviru današnjega roda, je zaman.
Delavsko in kmečko ljudstvo si bo priborilo svojo, proletarsko kulturo, kadar bo z lastnimi silami ustvarilo svoj družabni red.
Dopisi
Sežana
Te dni bodo imeli nekateri naši fantje obravnavo, ker so obtoženi, tla so o Veliki ncči prisilili dva miličarja kričati »Živio komunizem«. Bomo videli, če bodo dobili priče za to. Da sta bila miličarja ono noč pijana in da so razgrajali po občini, je dosti prič.
Lani pa so avgusta meseca pretepli sežanski miličarji nekega delavca, da je ležal več tednov, pa ni ne duha ne sluha o kakšni obravnavi. Ovadba je bila vložena, pa se je izgubila po poti. Potlej pa še delajo preiskave zaradi propagande! Pri takih razmerah ni tre-ha nobene.
Iz Solkana
Kakor se sliši, bomo imeli Solkanci vendar enkrat zopet priliko voliti svoj občinski zastop.
Znano je, da pri nas gospodari od razpusta bivšega, zakonito izvoljenega starešinstva sem in še danes vladni upravitelj, takozvani «komisar». Kako vladajo komisarji po naših občinah bi bilo odveč še tu povdarjatk ker je škoda prostora v listu v te svrhe. Ljudstvo čuti samo na svojih ramenih vlado komisarjev in ker so oblasti to uvidele so se razpisale občinske volitve v prvih dneh anglista meseca.
Omenim naj samo to, da sveta dolžnost Solkancev samih je, da se zavedno otresejo vaških magnatov, koristolovcev in častihlepnežev do občinskih stolčkov.
Dovolj imamo poštenih in zdravih mož v priprostem ljudstvu — in iz teh naj si izvole može, kateri naj bodo značajni, pošteni in požrtvovalni v ljudskem blagru. Odvrnite od sebe hijene v človeški podobi, ki hodijo okrog vas, da se pri vas uveljavijo in ohljubujejo vse, samo, da za njih glasujete. Tehtnica komisarjevih dobrot ne odtehta gorjik !
Zato volilo?, samozavestno naprej !
V dobrobit vas samih in splošnega, blagra občine !
Občinar volilec.
Konzulat Zveze Sov. Soc. Republik v Trstu
se je preselil iz Hotela Milano v ulico S. Michele št. G II. Uradne ure za občinstvo ostanejo neizpremenjene, to je od 10-.13.
Vsak naj stori svojo dolžnost
napram svojemu glasilu. Naročniki in zaupniki naj si stavijo pred oči da proletarsko časopisje ne more Izhajati brez STALNE POMOČI, BREZ POŽRTVOVALNOSTI S STRANI TISTIH, KATERIM JE ČASOPIS NAMENJEN, TO JE DELAVCEV IN KMETOV.
Naročniki, sodrugl in somišljeniki naj torej gledajo na to, da redno nabirajo
PRISPEVKE ZA TISKOVNI SKLAD.
Ravno tako naj se redno poravnava NAROČNINO IN IZKUPIČKE OD RAZPRODAJE IZVODOV.
Sodrugi zaupniki naj sl vzamejo k sreu stvar borbenega glasila slovenskega mestnega in kmečkega proletariata. Naj bo torej VSAK NA SVOJEM MESTU. NAJ VSAK AGITIRA ZA ČASOPIS, NABIRA NAROČNIKE, PRISPEVKE IN NAJ TUDI SODELUJE PRI LISTU, Z DOPISOVANJEM.
Tiskovni sklad
Prej objavljenih L 12.384.80 'Žaga. na Srpenici: Zavedni proletarci darujejo 7 lir, da se razdele med «Delom» in M. R. P. L t.50 Trst: P. A. daruje L. 4 za «Delo« namesto jih dati za ples na Erzelju
L 4.-
Slivno: L. H. daruje za «Delo» i.20 Cezarji pri Kopru. Nab. pola 350: A. Val., J. Vat., P. P. po 4; V. V„ V. N„
V K, V R, V N po 5; I S, M V,
V P, B P, B R, B I, N V, V A 2., J
V po 2; B M 6; V R, P I, V E, sodrug Luka Stari po 3; V F, V N, B J, B N, V P, J B, V Vlad., V And., V Leop., V Alb., B Naz., T K, B B,
V P, P P, P Giovanni po t; V N 10; Š M 0.50	L	99.50
Somišljeniki ipri petju delavske himne 26; J B 2;	L	28.—
Gradišče pri Prvačini: Zaveden proletarec poživljajoč vse somišljenike, da stalno podpirajo svoje glasilo «Delo» daruje	L	23.—
Trst: «Strillone X«	L	2.—'
Stavec N. N.‘za «Delo« L 15.— Sv. Križ pri Trstu: Nab. pola 371: A. Košuta 2.10; A. Magajna, A. Košuta, 10. Purič, Vidoni, S. Košuta, A. Švab, proč z Orjuno!, F. Sedmak, komunist in nikdar orjunaš, Maganja krompir, R.	Sedmak,	Dreher,	P. N.
N. po	1; Eko, Meden	po 0.70	Dol s
svledlokriško orjuno, Obdržalek L, N. N.,	po 2;	A. Tretjak 1.50;	S. L.
3; pri	rdeči	mizi 14;	ker me	je zapustila 5;	L	46.—
Nab. />ola 373: F. Cotič 4; V. C. Purič, Nečem po 3; F. Žerjav, F. Tonce, J. Sedmak, .1. Švab, trda koža po 1; Očem 2;	Ij	17.-1-
Vsega skupaj L. 12.524.50 *
Idrija: Prejeli smo dva izkaza nab. pol in tozadevni znesek za Tisk. sklad. Prvi se glasi na L. 220.40, od tega je L. 82.95 za M. R. P. in je to tudi objavljeno pod rubriko M. R. P. Drugi izkaz se glasi za L. 1(58.80. Za Tisk. sklad, je tedaj vsega skupaj L. 306.25. Imena objavimo v prih. številki.
*
V zadnji (zaplenjeni) številki so bili objavljeni sledeči prispevki :
Solkan	E.	51.70
Neznanec.	»	2.40
Rozar	»	7.—
Trst	»	2.—
0 proletarski kulturi
1. Katj je kultura.
«Kultura» današnje dobe se imenuje c el oku i Mii sistem materialnih, socialnih, političnih in duševnih življenjskih oblik. Človeška kultura obsega, da ponovimo Leninove besede : «Vse to, kar je ustvarila človeška družba«.
Knostransko je torej — in zato ne marksistično — ako se označuje za kultni o gotove dobe samo gospodarski na čin in razredno razdelitev. (To je «ma terialna kultura« gotove dobe). Še bolj enostransko pa je — in zato še manj marksistično — ako se označuje za kulturo $amo duševno življenje gotovega časa. Meščanski misleci, zastopniki razreda, ki ima že materialnih dobrin v izobilju, zapadajo navadno v drugo napako.
2. Zgodovinske stopnje — kulturne stopnje.
Vsak posebni družabni življenjski red je imel tudi svojo posebno kulturo. Z izpreminjanjem materialnih življenjskih razmer ljudi se izpreminjajo tudi njihovi pojmi in naziranja. Duševna produkcija se razvija, in izpreminja z materialno.
Take govorimo o kulturi pradobe (pri-nuiitivnega komunizma).
Stanju gospodarstva s sužnji in obstopi trgovine je odgovarjala grška in rimska ali antična kultura. Kultura srednjega veka je bila kultura fevdalne družbe, ki. je slonela na tlačanstvu. Popolnemu gospodstvu kapitala odgovarja kultura meščanske družbe. Kolikor različnih gospodarskih sistemov, toliko tudi različnih kulturnih stopenj.
3. Ali je proletarska kultura?
Kako je torej s proletarsko kulturo? Kako izgleda ona? Ali sploh more biti? Lenin je dejal, da je ta mogoča, V nekem svojem govoru ruski mladini je poudarjal Leniin, da proletarska kultura obstoja in povedal je tudi, po katerih zakonih se razvija.
4. Značaj proletarske kulture.
Meščanska kultura je nastajala že proti koncu fevdalne družbe, v dobi absolutizma, ali svoje jasne, izrazite oblike je dobila po polni zmagi bnržuazije. Prav tako moramo ločiti proletarsko kulturo pred politično zmago proletariata in po dosegi politične oblasti.
Potem, ko proletariat dobi politično oblast v svoje roke, ima proletarska kultura tudi svoj gospodarski temelj, ki ga proletariat, zavestno gradi, kot ga uravnava danes buržuazija. Ideje zmagovi tega proletarskega razreda bodo obvladale svet.
V času, ko jo proletariat še zatiran, stoji s proletarsko kulturo drugače. Tu živi proletariat v znamenju socialnih bojev — na znotraj proti kapitalističnim nevarnostim, na zunaj proti svetovnemu imperializmu — ali, istočasno se dviga tudi socialistična stavba. Proletarska ‘ kultura v meščanskem družabnem redu je čista bojevna kultura. V meščanski družbi proletariat ne vodi produkcije, ampak je zaposlen v kapitalističnem produkcijskem procesu. Danes more pri nas proletariat ustvarjati svoje posebne življenjske obliiike le v socialnem, političnem in duševnem življenju — v gospodarskem le potom strokovnih organizacij in obratnih svetov, potom organiziranega boja za zboljšanje ži.v.ljensčih pogojev. Vendar ne more ustvarjati te svoje kulture izven mej svojega razreda, temveč le v okvirju svojega razreda in še to z največjim trudom in naporom. In ta proletarska bojevna kultura obsega le zavedno jedro delavstva.
S. Kako izgleda praktično.
Rusija je nudila do 1. 1917. klasičen primer proletarske bojevne kulture. Danes stoji, kot edina dežela na svetu na stopnji bojevne in konstruktivne kulturo. Oblike stare čiste bojevne kulture do I. 1917. so bile ; strokovne organizacije, stranka, skratka vse razredne organizacije delavstva, ki je izražalo svoje socialno življenje in hotenje. Sem spadajo tudi razna proletarska dela (Spisi Pilehanova, Lenina, Gorkega i. dr.), posebna proletarska čast in morala, ki jo nastajala tekom razrednega boja.
Tudi še danes je osnovni ton ruske proletarske kulture —. boj. Ali s tern osnovnim tonom so zlivajo tudi že drugi zvoki, zvoki graditve novega sveta. Delovni;. človek stopa v ospredje, naraščajo plače, plačan delovni dopust, zdravilišča, otroški domovi, skrb za matere, deilavski klubi itd. Dvignenje in izprememba morale, novo duševno življenje (delovna šola, univerze, marksizem kot novo svetovno naziranje ruskega ljudstva) — vse to so primeri za začetno proletarsko kul turo po zmagi.
A. W
Odgovorni urednik : Vekoslav Rovan. Tipografla Silvio Spazznl - Trieste.
Žaga pri Srpenici. Zavedni proletarci
I. 3.50
Trst. Delavec v prosti luki L 2.— Idrija. Na veseli svatbi dveh mladih sodrugov je darovala četa iurkov za M. R. P.	b 82.95
Brez kraljeve glave
Gradišče (Prvačhia) • sodrug. Naročnina plačana do 31. XII. 1926.
Pliskovica, Konsumno druitvo. - Prejeli naročnino.
Poravnajte
naročnino!