V^^M^Ima m m. m , - . - - — * UBUUIIB pintTaTUJ V g UU^lIB Leto LXXL, št. 227 a Ljubljana, ponedeljek it. oktobra I938 L— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS UPRAVNlftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 21-22, 81-», 31-24. 81-28 k Podružnico: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOTO telefon št. 26 — CELJE, celjsko ■iinkislt podružnica uprave: Kocenova vL 2, telefon št. 180 — hsaiiJli itos v 1, Ob SC 65; 801. St. nXJ6i Pričetek pogajanj v Kontarnn: Zahteve Madžarov popolnoma nesprejemljive Madžari zahtevajo obnovo »zgodovinskih" meja krone sv. fttefana in bi radi poleg Podkarpatske Rusije pobasali tudi kar celo Slovaško, dočitn o slovaški manjšini na Madžarskem sploh nočejo PRAGA, 10. okt. br. Snoči so se v Komarnu pričela pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko v svrho ureditve madžarskega manjšinskega problema v ČSR. Kakor znano, določa monakovski dogovor velesil, da se mora to vprašanje urediti najkasneje v roku treh mesecev z direktnimi pogajanji med ČSR in Madžarsko. Šele, če ta pogajanja ne bi rodila uspeha, bodo o madžarskem manjšinskem vprašanju ponovno razpravljale in odločale velesile. Češkoslovaško delegacijo vodi predsednik slovaške vlade dr. Tiso Vsi vodilni člani delegacije so Slovaki, interese Podkarpatske Rusije pa zastopa minister za Podkarpatsko Parkanj. Delegaciji so dodeljeni upravni in vojaški strokovnjaki. Delegacija je tako sestavljena skoraj iz samih Slovakov, ki so najbolj poklicani braniti interese Slovaške. Madžarski delegaciji načeluje madžarski zunanji minister dr. Kanya. Prvi sestanek Prvi sestanek obeh delegacij je bil sinoči ob 19. v slavnostni dvorani Mestnega doma v Komarnu. Na tem sestanku so določili najprvo način razprav, nato pa je madžarska delegacija predložila obširno spomenico, ki vsebuje zahteve in predloge madžarske vlade, do-čim je češkoslovaška delegacija sporočila Madžarom zahteve in predloge ČSR glede ureditve položaja slovaške narodne manjšine na Madžarskem, ki šteje nad 200.000 duš. Ka] vse zahtevajo Madžari Čeravno zahteve Madžarske službeno niso bile objavljene, se vendar doznava iz krogov češkoslovaške delegacije, da so skrajno pretirane in v stavljeni obliki absolutno nesprejemljive. Iz Komama so jih nemudoma sporočili v Prago, kjer so izzvale največje presenečenje. V uradnih krogih izjavljajo, da so madžarske zahteve takšne, da se o njih sploh ne bo mogoče niti podajati. Madžari predvsem zahtevajo, da mora Češkoslovaška brez nadaljnjega priznati madžarski značaj obmejnega ozem lia in pristati na to, da madžarska vojska že danes zasede Komarno in okolico. Dokler ČSR ne pristane na to simbolično vkorakpnje madžarske vojske, se Madžari sploh nočejo dalje pogajati. Kar se tiče rešitve madžarskega manjšinskega problema v splošnem, zahtevajo Madžari, da se mora rešiti na isti način, kakor je bilo rešeno vprašanje sudetskih Nemcev, to je z odcepitvijo vseh onih pokrajin, v katerih je več kakor 50% prebivalstva madžarske narodnosti. To ozemlje naj bi se prepustilo Madžarski v roku 10 dni, v ostalih pokrajinah Slovaške pa zahtevajo Madžari izvedbo plebiscita. Podkarpatska Rusija naj bi se v celoti priključila Madžarski brez plebiscita. Med kraji, ki naj bi jih takoj zasedla madžarska vojska, navajajo Madžari med drugim tudi Bratislavo, Lučenec, Košice in Munkačevo. Madžari so se načelno postavili na stališče, da mora dobiti Madžarska svoje nekdanje zgodovinske meje in s tem tudi utemeljujejo zahtevo po odcepitvi Podkarpatske Rusije. Češkoslovaški pogoji Češkoslovaška delegacija je s svoje strani stavila zahtevo, da se mora najprvo rešiti vprašanje slovaške narodne manjšine na Madžarskem in urediti na enak način, kakor bo urejeno vprašanje madžarskih manjšin na Slovaškem. S tem naj Madžarska dejansko pokaže, kako s svoje strani upošteva načelo samoodločbe in spoštovanja manjšinskih pravic Po starih madžarskih metodah O kakih slovaških manjšinah na Madžarskem pa nočejo Madžari ničesar slišati. Sklicujejo se na najnovejše madžarske statistike, po katerih slovaške manjšine sploh ni, dočim se v svojih zahtevah po odcepitvi slovaških pokrajin sklicujejo na statistiko iz leta 1910, ki je na Slovaškem naštela sploh same Madžare. Pogajanja nemogoča Spričo tako pretiranih zahtev Madžarov, so pogajanja že na prvem sestanku prišla takorekoč na mrtvo točko. Češkoslovaška delegacija se je takoj po skupnem sestanku sestala k seji, na kateri je ugotovila, da so na tej osnovi pogajanja nemogoča, ker bi Slovaška sploh izginila, če bi Madžarske zahteve podprle. Dr. Tiso je imel pozno ponoči dolg razgovor s Prago. Sporočil je osrednji češkoslovaški vladi, da se na tej osnovi z Madžari ni mogoče pogajati ter je prosil za nadaljnja navodila. V Bratislavi in drugih večjih krajih Slovaške so za drevi sklicana velika protestna zborovanja proti madžarskim zahtevam. Po drugem sestanku so bila pogajanja začasno prekinjena KOMARNO, 10. okt. br. Sinoči pozno zvečer sta se ponovno sestali češkoslovaška in madžarska delegacija. Ta sestanek je bil zelo kratek. Na njem so uredili nekatera manj važna vprašanja, da bi se tako pokazala dobra volja z obeh strani. Po tem sestanku je vodja češkoslovaške delegacije minister Tiso sporočil novinarjem naslednji komunike: Komunike Češkoslovaška in madžarska delegacija sta se 9. t. m. začeli pogajati zastran razmejitve. Delegaciji sta proučili več uvodnih vprašanj. Na obeh straneh se kaže dobra volja, da se pogajanja nadaljujejo ! v duha prijateljstva. Slovaška delega- ! cija je pristala na to, da počenši z 9. tm. ' opolnoči izroče češkoslovaška oblastva v roku 24 ur madžarskim oblastvom železniško postajo Nove mesto, ki Je bilo doslej v češkoslovaških rokah. Madžarska delegacija je na željo slovaške delegacije pristala na to, da bodo tudi po izročitvi postaje Novega mesta češkoslovaški vlaki vozili skozi to postajo do preklica. Po tem sporazumu je madžarska delegacija sporočila svoje nove zahteve, nakar je Češkoslovaška delegacija zahtevala rok za premislek. Zato so se pogajanja začasno prekinila in se bodo nadaljevala najbrže 10. t. m. popoldne. Člani obeh delegacij so izrazili upanje, da bo prijateljski ton razgovorov vplival na javno življenje obeh držav, da se tako u streže prizadetemu življu v spornih krajih. Kako so razkosali češkoslovaško Iz Prage v Bratislavo je sedaj z brzovlakom 18 ur vožnje — Nove meje po strategičnih vidikih PRAGA, 10. okt e. Na podlagi mona-kovskega sporazuma bodo do danes evakuirane vse core sudetskega področja, ki so bile priznane Nemčiji. Nemške čete bodo danes vkorakale in zasedle vso peto cono. Po novem razporedu mednarodne komisije bo pripadalo Nemčiji na ta način 722.000 Cehov. Na ozemlju, ki so ga zavzeli Nemci, so nekatera popolnoma češka mesta in kraji. Mednarodna komisija je do- delila te kraje Nemčiji na podlagi avstrijske statistike iz leta 1910. Kljub temu je še malo upanja, da bo mednarodna komisija popravila dosedanje meje. Po dosedanji razmejitvi so celo glavne proge Češkoslovaške na več krajih presekane, tako se na primer iz Prage potuje v Bratislavo celih 18 ur. Neki oficir je izjavil dopisniku Reuterja: Načrt razmejitve med Češkoslovaško in Nemčijo ni bil na- pravljen iz nacionalnega, temveč iz strateškega stališča. Mi smo popolnoma stisnjeni in izročeni na milost in nemilost Nemčiji. So majhni kraji, kakor n. pr. Polička, ki nam je bila vzeta samo zaradi tega, da nam ne ostane tovarna municije. Snoči je odšel zadnji mednarodni vlak Praga—Brno po dosedanji progi, od danes dalje to ne bo več mogoče. Češkoslovaška je odstopila tešinsko področje s 75.000 Poljaki, toda morala je odstopiti tudi bogate kraje s 122.000 Cehoslovaki. Vsi listi pod velikimi naslovi obravnavajo vprašanje, ali bodo velesile pristale na tako razkosanje Češkoslovaške, ki je v polnem smislu besede mrcvarjenje. Čiščenje v Sudetih Berlin, 10. okt. e. Za vzdrževanje reda in varnosti v zasedenih krajih je bila uvedena patrolna služba za sudetske kraje. Istočasno so organi Gestapa v najožjem sodelovanju z vojaškimi oblastmi že začeli s čiščenjem vsega ozemlja od marksističnih in proti državnih elementov. Pri tem čiščenju sodelujejo Henleinovi oddelki. Proglas obmejnemu prebivalstvu v ČSR Praga, 10. okt. AA. CTK. Propagandni minister Vavrečka je izdal proglas na češkoslovaško prebivalstvo v sudetskih krajih s pozivom, naj ljudje ohranijo mir in naj ne zapuščajo svojih domov. Proglas poudarja, da meja sedanje zasedbe ni do- končna in da so se včeraj začela neposredna pogajanja z Berlinom zastran gospodarskih in socialnih poroštev češkoslovaškemu obmejnemu prebivalstvu. Obenem poziva oblast češkoslovaške prosvetne uslužbence, naj ostanejo v krajih s češko večino, ki so jih Nemci zavzeli, ker bodo šole, namenjene češkemu prebivalstvu, ostale. Novi guverner Podkarpatske Rusije Praga, 10. okt. br. Dosedanji guverner Podkarpatske Rusije Hrabar je bil odpoklican. Za novega guvernerja je imenovan dosedanji minister za Podkarpatsko Rusijo Jan Parkanj. Finančna pogajanja v Londonu London, 10. okt. AA. (Reuter) Danes se začno pogajanja med angleškimi uradnimi finančnimi krogi in češkoslovaško delegacijo v zvezi z britanskim kreditom Češkoslovaški. Glavni ravnatelj češkoslovaške Narodne banke Perutka in šef deviznega kontrolnega urada Malik sta se včeraj pripeljala v London. Bivši guverner čsl. Narodne banke g. Pospišil se mudd v Londonu Že od predvčerajšnjim. Reck v TjeSinu TJEŠIN, 10. okt. AA. (Pat) Poljski zunanji minister Beck je včeraj prispel semkaj, viharno pozdravljen od nepregledne množice ljudi. Tuđi poljski Ukrajinci se oglašajo Ukrajinska manjšina na Poljskem terja svoje pravice do samostojnosti Varšava, 10. okt. e. Glavni ukrajinski organ v Poljski »Sloboda« objavlja članek, v katerem poudarja potrebo, da se Ukrajinci na Poljskem udeleže bodočih državnozborskih volitev. V članku izvaja pisec: Gremo v volitve v prvi vrsti zato, da pridemo do svojih političnih pravic na Poljskem, zlasti da dobimo teritorialno avtonomijo ukrajinskega področja z lastnim parlamentom v Lvovu in lastno administracijo. Našo navzočnost v poljskem zakonodajnem telesu zahtevajo splošni na- rodni interesi. Mi smo v poljski državi samo del velikega ukrajinskega naroda, ki v večini nima onega, kar imamo mi, toda lahko pride trenutek, da se s poljske tribune naši predstavniki zavzamejo v obrambo teh bratov izven meja poljske države. Članek se končuje takole: Časi so nemirni. Lahko pride do zgodovinskega trenutka, da bodo prišle do izraza pravice ukrajinskega naroda, ko bomo izvojevali svojo pravico po državni samostojnosti. Velike svečanosti v Grčiji Odkritje spomenika kralju Konstantinu Atene, 10. okt. br. Včeraj je bil v Atenah z velikimi svečanostmi odkrit spomenik kralju Konstantinu. Pri tej priliki je imel grški kralj Jurij govor, v katerem je med drugim dejal: Ko sprejemam kot dar spomenik svojega očeta Konstantina, mi je do tega, da povem, da je bilo njegovo življenje polno bojev za domovino. Navzočnost grškega vojaštva iz vseh krajev države, njegovih bivših tovarišev v orožju, mi kaže, kako zelo grški narod deli mojo ganjenost. Moj pokojni oče je Grčijo nad vse ljubil in se ji je bil popolnoma posvetil. Do poslednjega diha je imel zmerom pred očmi privid Grčije. To je dediščina, ki smo jo sprejeli od njega, zato je potrebno, da vse svoje misli posvetimo temu. Prosim vas, g. predsednik, da v imenu grškega naroda sprejmete ta spomenik in ga čuvate. Predsednik vlade Metaxas je odgovoril z besedami: Pri odkritju spomenika kralju Konstantinu je ves grški narod globoko pretresen. Posebno ganjeni so tisti, ki so imeli srečo poznati ga osebno. V mračni dobi, ko si je Grčija utirala pot svoje osvoboditve, se je prikazal kralj Konstantin kot žarko sonce na grškem nebu. In kakor sonce razžene oblake, tako tudi nič na svetu ne more zatemniti viteške slike kralja Konstantina, ki je v dobi narodne obnove vodil Grško k slavi in triumfu. Globoko ganjen prevzemam iz rok Vašega Veličanstva spomenik kralja Konstantina kot last vsega grškega naroda, ki mu bo večno pripadal. Sedanji in bodoči rodovi bodo s ponosom gledali to plemenito lice kralja Konstantina, ki je nadvse ljubil Grčjo in se ves njej posvetil. Nove volitve v Franci]!? Pariz, 10. okt. p. V poslednjem času v tukajšnjih političnih krogih mnogo govore o možnosti razpusta parlamenta In skorajšnjem razpisu volitev. Največ se za to zavzemajo člani desničarskega krila radikalne stranke, ki so svoječasno bili odkrito nasprotni ljudski fronti. Enako razpoloženje se kale tudi pri delu levičarjev in pri komunistih. Odgovornost občin za škodo, povzročeno iz političnih motivov Nova uredba ministrskega sveta Beograd, 9. oktobra. Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo o odškodnini za poškodovanje tuje imovine iz političnih razlogov. Vsak oškodovanec lahko preko prvostopne upravne oblasti zahteva odškodnino Sresko načelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, aH gre za dejanje iz političnih razlogov. V tem primeru oceni škodo in določi visino odškodnine, ki Jo mora plačati krivec, Če pa tega ni mogočo izslediti, občina, na katere področju je bilo dejanje izvršeno. Pravica odškodnine obstoja po tej uredbi za dobo dveh mesecev. V roku meseca dni mora občina razdeliti na posaine me davčne obveznike plačilo zneska, ki se ima izročiti oškodovancem. Ce občina tone stori, bo to izvršila davčna uprava, se najde krivec, plača občina odškodnino ter zahteva nato od njega povračilo preko sodišča. Ce bi se v kakšni občini ponovila dejanja, ki bi ogrožala imetje in življenje iz političnih razlogov, se more po odredbi bana ali notranjega ministra poslati v občane potrebno število organov javne varnosti za zaščito pred nadaljnjimi motnjami reda, ki ostanejo v občini tako dolgo, dokler je potrebno. Stroški za vzdrževanje teh organov padejo na breme občino. proti kateremu so pihirtHi na Dunaju velike demonstracije. Več tisoč pripadnikov hitlerjevske mladine Je zaradi neke pridige demonstriralo pred cerkvijo sv. Štefana ni pred nadškofijsko palačo, na kateri so razbili vse šipe, del pohištva pa znosili na ulico in zažgan. Policija Je demonstrante nato razpršila. Uradni komunike naglasa, da bodo krivci strogo kaznovani, nato pa poslani v koncentracijsko taborišče. Izvršenih Je bilo već aretacij. Med drugim so aretirali 23 duhovnikov Omejitve zborovalne pravice ukinjene Beograd, 9. okt. A A. Minister za notranje zadeve je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi z odlokom št. 87.569 od danes razveljavil svoj odlok I št. 35.653 od 24. septembra o prepovedi zborovanj, posvetov in sprevodov sploh, kakor rudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o zborovanjih, shodih in posvetih in obstoječi policijski predpisi. »Pravda« zopet dovoljena Beograd, 10. okt. Komunike: Z današnjim odlokom notranjega ministra jo beograjskemu listu »Pravdi« dovoljeno ponovno izhajanje. Odhod prostovoljcev iz republike Španije BARCELONA, 10. okt. AA. V svojem nagovoru na tuje prostovoljce, ki zapuščajo Španijo, je notranji minister izrekel priznanje Španije mednarodnim brigadam, ki bodo v kratkem zapustile Španijo, nato se pa spomnil padlih vojakov in ponovno poudaril trdno voljo do odpora in zmage republikanske Španije. Narodna delovna zveza pa pravi v proglasu na mednarodne brigade, da je vlada zato predlagala odpoklic tujih prostovoljcev, da pokaže vsemu svetu pravi značaj španske vojne. Proglas se konča z besedami: Jutri, ko bomo zmagovalci, vedite, da boste imeli v Španiji svojo drugo domovino. Italijanske čete zapuščajo Španijo BAYONNE, 10. oktobra. AA. Po poročilih iz nacionalistične Španije se bosta v torek in sredo vkrcali dve italijanski diviziji v Sevilji, da se vrneta v Italijo. Po teh poročilih M italijanske čete pustile na Španskem del vojnega materijala, prav tako pa bi še ostali na Španskem nekaj časa tudi tehniki. Njihova naloga bi bila izročitev vojnega materiala, zlasti topništva, španskim četam. Na Španskem bi ostalo tudi več lovcev. Dalje poročajo, da imajo Italijani od začetka državljanske vojne na španskem 13.000 izgub, med njimi 4.000 mrtvih in 9.000 ranjencev, bolnikov in nikov. Rdcoftstriifici] % angleške vlade 10. ofebobra AA. tieni urednik Hsta >"De*y del, da se bo pri potrebni zaradi odstopa nžstra Duffa Obupi a, Btsjv Sorzna poročila 11.75S, London 20.99, Bruselj 74.15, 238.45, Berlin 175.75, ^BSSSSBSSSJSSSSBBBBBni 4u »SLOVENSKI NARODc, ponedeljek, 10. oktobra 1038. štev. 227 (poatuni vzniki Maribor spornimi fjjr kralja mučenika Hrvat* fc? fcforffeflfo! m-gat* jM^ttl Cehom Klerikalne »Hrvatska strmim« je obja\-ila članek »Poljaki in Cehi«. Pisan Je v tona, kakor bi ga mogel napisati gamo Človek, ki je zaklet sovrstnik vsega, kar je slovansko, članka se pozna, de je njegov oče mož, ki nt me niti trohice slovanskega čustva. Pisec razpravlja uvodoma o odnoša-jih med Čehi m Poljaki m podtika Čehom vso krivdo na tem, de niso bili čeŠko-pOlj-ski odnošaji ne v preteklosti, ne v sedanjosti prijateljski. Po njegovem mnenju so bili pri tem Poljaki vedno nedolžno jag-nje$ kt mu Je če&t volk kalil čisto vodo. Posebno hvalo v očeh »Hrv. straže«: zaslužijo Poljaki zato. ker še niso nikoli ogrevali za slo\'anstvo in so vedno odklanjali panslavizem. Ta pohvala Poljakov s strani hnratskih klerikalcev ne ba presenetila nikogar, ki je te dni čital naravnost gangsterski izpod »Hrv. straže« na slovenstvo in na slovansko idejo. Spričo takih nazorov se *eve ni čuditi, da klerikalni člankar ne pušča na Čehih niti ene dobre dlake, pač zato, ker wo bili od vsega začetka kot najkuiturnejii in najnaprednejši slovanski narod nositelji slovanske ideje, ki je bila od nekdaj in je gospodi dr. šlmrak ove pasme trn v peti. Na koncu svojih izvajanj si je klerikalni list kajpak privoščil še odstopivšega prezidenta Češkoslovaške republike dr. Beneia, Takole piše: »Glavni krivec katastrofe, ki je zadela češkoslovaško, je dr. Beneš, ki je bil prt nas toliko sla\-ljen, dati se ni nikdar odlikoval po posebni prebrisanosti. On se je pokazal v svoji notranji politiki kratkoviden, tako v politiki nasproti Poljakom in Slovakom, kakor predvsem nasproti Nemcem. V zunanji politiki je napravil kopo napak in pogrešk. Svojo državo Je obkrožit s samimi sovražniki je največ pripomogel, da je prišlo do »an- šlusaino, oholost in hinavščino. V veri bodo gledati le piasč za katerim se skrivata zlo in sebičnost. Niti v iisto. kar je med nami v resnici dobro in plemenito, ne bodo več verovali...« — Nadškof dr. Šarić je dobro orisal gtehe m napake v katoliškem javnem življenju in jih po zaslug (čigosai. Radovedni smo. bosia-li nadškofov članek ako ne v celoti, pa vsaj vsebinsko objavili glasiti Katoliške akcije »Slo\renec« in »Slovenski dom« m se po njem tudi ra\mali?f Prej ko ne. bomo na to lahko dolgo čakali! Kaj pa to pomeni? V »Gorenjcu«, glasilu dekana Škerbca, čitamo apel. ki daje misliti: »Potrebno je le eno! Kaj je pokazal mladinski tabor, kaj vsi številni drugi tabori? Pokazali so našo zdravo in pravo skupnost. Skupnost gore podira, če se upremo v nje! Ni ga sovraga, ki bi nas podrt, dckler bomo držali skupaj, dokler bomo drug drugega razumeli in razumeti skušali in razumeti — hoteli. Vsi smo Slovenci in vsi katoliki. V»i imamo isti program, ista načeta vodijo vse nas! Pa bi se zato prepirali? V naših vrstah je vsak dobrodošel, med stanovi ni pri nas razlike. Vsak je dobrodošel, da le priznava in živi po našem božjem m slovenskem programu. V našem društvu je vsak enak: obrtnik in delavec, trgovec in inteligent. duhovnik in kmet. Avtoriteto pa seveda moramo priznati. Brez duhovnikov bi bili pri nas ubogi kot je srbski jug. Zato jih spoštujmo kot božje namestnike in kot naše najbolj požrtvovalne delavce — Kat[■«* * J* ** Kova sezona mariborske ljudske leta 1914 po Lepa s Maribor, 9. oktobra Maribor je le opetovano potrata!, kako krvaveč? je njegovu srce ob spominu na mooenisko «mrt kralja Zedftnrtelja. Tudi letos ob četrti obletnici njegove tragične anrtl Je Maribor izpričal svojo topio hvaležnost velikemu tvorcu Jugoslavije, pa tudi svojo neomajno zvestobo njegovemu nasledniku kralju Petru II. in prevzvišenemu kraljevskemu domu. finoći je bil v frančiškanski cerkvi spominski koncert, danes dopoldne ob 11. pa je bila v nabfto polni dvorani Sokolskega. doma v Unionu veličastna, pretresljivo resnobna komemoracija v počastitev spomina velikega kralja. Prostrana dvorana je bila vsa v zelenju, trobojnicah in ornem Ob »t rani odra poslednje počivališče nepozabnega kralja, miniatura Oplenca, spredaj svetilka z vencem v državnih trobojni ca h. Sokolska množica je napolnila prostrano dvorano. Prihiteli so zast omiki vseh stanov bi poklicev, zlasti veliko pa Je bilo nase mladine. Prisostvovali pa so komemoraciji tudi odlični predstavniki mariborskega življenja, med drugimi poveljnik mariborskega, vojnega okrožja polkovnik Radovano-vič, garnizlislri poveljnik podpolkovnik Maslač, magistra trii ravnatelj Rodosek in policijski Sef dr. Trstenjak. Potem ko je uvodoma mlad SokoUč toplo občuteno deklamiraj posem »Umrl je nas kralj«, je br. Franc §kof v zanosnih in občutenih Izvajanjih orisal zviSenl lik kralja Aleksandra I., ki je bil kralj naših src, naših misli in dejanj. Bil je junak, neustrašen borec za svobodo svojega r a-roda. pa tudi borec za svetovni mir. Jugoslavija je bila njegova poslednja misel, ki ji je v poslednjih trenutkih zašepetal veličastno oporoko »Čuvajte Jugoslavijo:. Na današnji dan, ki je proglašen kot O ari sokolskega bratstva, se sok otet vo globoko, v nemi žalosti Jn neomajni zvestobi klanja njegovi vzvišeni podobi. Sokob prisegamo zvestobo nasledniku bi sinu Nj. Vel kralju Petru II. Gromko so odmevali iz grl sokolske množice klici »slava« ob koncu spominskega govora. Jadranovci so pod vodstvom svojega zborovodje prof. Vrabca ubrano zapeli »Sosvjatimi upokoj« in »Večnaja pamjat« Sledila je ganljiva deklamacija s 2aber!ove ^Viteškemu kralju«. S Čudovito in pretresljivo poklonit-vijo praporov in predstavnikov posameznih sokolskih oddelkov tvorcu Tugoslavije pred miniaturno sliko Oplenca se Je Zaključila današnja sokolska komemoracija. Udeleženci pa so ponesli s seboj poziv, ki je Ob koncu komemoracije turobno veličastno prihajal Iz ozadja »Čuvajte Jugoslavijo. Ta poziv bodi zvezda vodnica vse-ga. življenja. Kakor vsako leto. je tudi letos ob štiriletni^ smrti blagopokojnega kralja Alek- I v SolrnMum d< društva •jJadraJt" sandra L Začini tel ja prtrodilo pevafco društvo »Ja4tan« v soboto zvečer v ftmned-škanski cerkvi i nhisfr koncert. Na koa cer tu so sodelovali: moški pevski zbor »Jadran« pod vodstvom &% Ubakm Vrabca; virtMirts* laja gdč Jožica Kaiosva tn bariton** g. Kami ITssisslir Kot orgelski solist in spremljevalec vseh solističnih točk pa je sodeloval g. prof. Gregor Zatočnik. V začetku sporeda je podal moški zbor > Jadrana« dva globoko občutena zbora a capeila in sicer Brune lov >0 gospod« in V ino gradova »Uže henivini«. Sledil je Re-gerjev harmonsko barviti >Pasijon« za orgle, katerega je podal prof. Gregor Za-fošnik zadovoljivo, predstavil se je Mariborčanom kot orgelski koncertist. Gdč. Jožica Kalčeva je podala v presledkih Nardlnijev »Largnetto« tn Tartmijev »An daste is a-mol «onate«. Obe stvari sta bili podani s preciznostjo in lepo kantileuO. Mladi mariborski baritcnist g. Karo! Ka-mušič se nam je to pot predstavil s svojim sonornim glasovnim materialom in izvedel Hocbreiterjevo »Resi me, o gospod« in Odakov »Psalm 130«. Od mladega pevca, ki je komaj nastopil svojo pevsko pot, si lahko še mnogo obetamo. Vsi trije solisti (orgle, violina, glas), so podali skupno de Zajcev »Oče nas«. Izvedba Bachovega >La.rg"o, ma non tantoc iz znanega koncerta za dve violini in spremljavo (Kale I. viol., Vrabec H. viol., prof. Za-fožnik orgle), ki bi morala tvoriti višek instrumentalnega cela sporeda, nas je pa le demo zadovoljila, široke zasnovani stavek tega Bachovega koncerta zahteva od solistov večje medsebojne povezanosti. Brezdvom.no je vsak solist opravil svojo nalogo zase dobro, kar pa ne zadošča, kajti v skupnost] se je opazila premalo poglobljena obdelava te velike dvoglasne Bachove invencije. G. prof. Zafošnik se je tudi kot spremljevalec vseh navedenih solistov zelo dobro uveljavil. — Moški zbor »Jadran« je dalje podal še PTemrlovo ^Ci-rilovo oporoko«: Lvova »Večer,- tvojesra«; Palestrinijev »Tema je nastala« ta zaključil lep in stimo zaokrožen spored z Vrab-čevo »Tuče moj-r in Lisztov >Mir v zami«. Zbor ~-Jadra~tac je tudi na sobotnem koncertu občinstvo srrnil s perfektnim izvajanjem posameznih del pod vodstvom svojega dirigenta g- Ubalda Vrabca, ki je izdelal zbor v detajlih muzikalno dovršeno. Spored je bil skrbno pripravJien »n pustil na mnogoštevilnem občinstvu globok vtis. Pevsko društvo »Jadran« je s5 svojimi teuvedibami. kakor tudi s celotnim aranžmajem tega koncerta najdostojnejše proslavilo spomin blagopokcinecra viteške era kralja. Prof. Karo! Pahor Nušićev »Pokojnik« v mariborskem gledališču Tudi tretja premiera nove gledališke sezone ]e dosegla lep uspeh Maribor, 9. oktobra Snoči je bila v Narodnem gledališču premiera Nušićevega »Pokojnika«. Nuslć je označil to svoje poslednje, toda najpomembnejše odrsko delo, kot komedijo. Je sicer tudi v tej njegrovl trodejanki precej tiste peraiflažne ostrine, ki je tako značilna za njegove politične in socialne satire. Dejansko pa gre za tragikomedijo, za družbeno tragedijo. Okolje je sicer tipično nušičevsko. Tudi tukaj se je izkazal Nu-šić sijajnega, nedosežnega mojstra v žgočem prikazu beograjskih tipov, med katerimi se vzpenjata s svojim nizkim pokvar-jenstvom brezskrupulni špekulant Spasoje Blago je vić in Anta Milosavljević. ta »edini upokojenec brez službe«. In vendar sega znameniti avtor v globljo probiematuco. četudi brez psihološke globine, pa v tipično nušičevskem žanru hi stilu. S svojo znano tehniko razvija dejanje in ga stopnjuje ob zaključnih scenah vsakega dejanja z učinkovitim skupinskim nastopom posameznih odrskih akterjev. »Pokojnik«, kjer pošastna moralna iznakaženost iz ogabnih egoističnih razlogov uniči poštenjaka-vr-r.ivšega »živega mrtveca«, da omani svoje dobropočutje, je imel tudi v Mariboru pro doren uspsh. Živahno odobravanje občinstva se je stopnjevalo zlasti raznih aluzijah. Režiser Jože Kovic si je prizadeval, da vtisne delu tisti poudarek, ki ne sega toliko v zlohotni, pošastni cinizem m komedijske intermezze. ampak veliko bolj v res-nobnejšo smer borbe moralnih slabičev in pokvarjencev proti najhujšemu, najgnus-nejsemu. ki mu končno podleže jo. Skrbno je izdelal posamezna dejanja in posvetil posebno pažnjo skupinsko tragikomičnim in mestoma celo grotesknim nastopom. Tu- glasilo s tako vnemo poziva na slogo in skupnost? Pa ni morda to v zvezi z onim zaupnim sestankom, ki se je končal v popolnem nesoglasju glede bodočega političnega nastopa in udejstvovanja?! Značilno Češki listi ugotavljajo, da je napovedovalka v dunajskem radiu, ki daje poročila v češkem jeziku, bivša učiteljica, ki je bila v češkoslovaški državni službi Pred leti je vložila prošnjo, da bi ji šolska uprava podelila mesto šolske upraviteljice v nekem večjem kraju. Proinjt niso mogli ugoditi, ker je bito za to mesto več starejših in bolje kvalificiranih prosilk, ona pa ie imela šele 26 let. To jo je tako razjezilo^ da se je odpovedala službi in odšla v tno-zems*vo. kjer je stopila v službo tuje propagande. — »Delavska politika« poroča: V tovarni »Jugočeška* v Kranju je praktici-rat akademik Zink, po rojstvu Čeh. Ko SO odhajali češkoslovaški vojni obvezniki Iz Kranja, jim je občinstvo na železniški postaji priredilo prisrčno slovo. Ker se je manifestacije udeležil tudi Zink. ga je »Jugočeška« takoj odpustila. — Ali bo morda di je J. Kovic prevzel drugo najvodilnejso vlogo v tem odrskem delu, to je interpretacijo inž. Pavla Marica. Podčrtal je svetlo stran poštenja, dobrote in plemenitosti. Pazil je, da je bila zunanja stran prikaza v primernem ravnovesju z notranjimi elementi igre. Ob njem vidimo histerično, lahkotno ženo Rlno Eme Starčeve, ki sicer vara tudi svojega drugega moža, ki pa se ob povratku domnevno mrtvega prvega moža krčevito brani sprijazniti se z mislijo, da bi se spet vrnila v prejšnje življenje. Nakrstov Milan Novakovi C in CrnoDO-rijev Ljubo mir Protič sta skušala svojima likoma dati bolj resnobno zaskrbljen kakor komedijsko cinični izraz. V povsem drugo smer pa sta težila glavni junak Spasoje Blagojević Danila Gorinška in Anta Mi losavljevič Milana Kosiča. Gorinšek je imel v hvaležni toda naporni vlogi vodilnega kolovodje pri zaroti proti inž. Maricu, svoj veliki dan. Zdi se, da je s to svojo podobo prekosil vse svoje znane mišićevske figure. Svoji besedi je vneto prillval nuanse in barvitost beograjskega izražanja. Ob njem neizogibna podoba Koaičevega Ante, zvestega tekača to velikega grešnika, čigar grehi pa so vendarle odmerjeni po mnogo manjših merilih, kakor pa oni Spasoja Bla-gojeviča. Blažev Al joda je navzlic smešno-sti ruske izgovorjave zbujal vtis pretresljive tragike. Ta Aljoša je poleg tal Marica edini plemeniti človek v tej Nušičevi trodejanki. Gotovo izrazit v vsem nastopu je bil publicist Mladen Djaković Justa Košute. Zgovoren in prepričevalen inspirator komplotnega materiala proti vrnivšemu se pokojniku je P. Kovičev gospod Djurič. odlični predstavnik zvez teh posameznikov z najvišjimi krogi. V manjših vlogah so se prizadevno uveljavili še Elvira Kraljeva kot teta Agnja, ki je na videz manj pomembni odrski podobi dala sočen in živ poudarek, nadalje razvajena Vukica Branke Rasbergerjeve, Mile Eda Verdonika, policijskega agenta Pavla Rasbergerja in Petra Male a ter sobarice M. Zakrajškove, Danice Sa vinove m Slave Gorinškove. Tako je tudi tretja letošnja premiera pripravila dobro razpoloženje za novo gledališko sezono. K uspehu je pripomogel tudi odlični prevod Cirila Debevca. Oprema je bila okusna to učinkovita. Krzno za gospo Pano je posodila tvrdka P. Semko. — V. — Obsojena roparja. V soboto dopoldne se je, kakor smo že poročali, vršila pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, razprava proti 37-letne-mu posestniku Frideriku Gumzerju iz Ja-biancev. 25-letnem u kovaškemu pomočniku Josipu Mavriču to 21-letnemu Pavlu Kranj, co, ki so bili obtoženi ropa. v noči na 14. junija 1.1. pri Mulavčevih v Žikarcah v Slovenskih goricah. Sesat je obsodil Friderika Gumzerja na 7 let in mesec dni robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Josipa Mavrica pa na 8 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, dočim je bil tretji obtoženec Pavel Kranic oproščen vsake krivde ; 8. S snečnjim uvodnim prodavanjem litičsa mliisj Evrope leta 1914« Jo naša zlasti za obmejno msiiiDi rx>rrieinJboo kulturna ustanova, mariborska Lj univerza, otvorila svojo nflOD sezono davanj- Lepo udeležbo tej ustanovi stih obiskovalcev kakor tudi snov . van ja sta doli otvoritvenemu predavanju poudarek, da hoče tudi Ljudska univerza na primeren način proslaviti 20-letnico naše narodne ln državne samostojnosti. Izdelan je načrt letošnjih predavanj, ki naj v okviru uvodnega cikla predavanj o nastanku naše države predoči j o obiskovalcem delo in uspehe našega celokupnega javnega udejstvovanja na socialnem, kulturnem in gospodarskem polju. Ta ciklus bo zaključen s predavanjem o Mariboru in njega vlogi med in v povojni dobi. Sledili bodo razni cikli, strokovni tečaji in predavanja, katerih namen bo prikazati razvoj našega jezika. Predsednik Ljudske univerze g. mi. Kukovec je po obrazložitvi letošnjega načrta naslovil na predavatelja zgodovinarja Silva Kranjca tople pozdravne besede. Odlični predavatelj je v svojfh izvajanjih podal zaokroženo sliko dogodkov pred letom 1914 ter segel po zgodovinskih virih Iz 19. stoletja poudarjajoč, da je zgodovina tega stoletja itak samo popravljanje napak dunajskega kongresa. Predavateli je nato obšel vso razvojno dobo Hernfije in Italije, nadal|» eob*> gega miru v Evropi, dobo gospodasnasrsa procvtta, kateri je sledila doba gsoporiar-ske in politične ekspanzije ali Baker bi danas rekli dobo imperializma. TO najdemo Angleža, ki išče in želi same miru, da lahko prosperira v svoji trgovini Naraščajoča nemška industrija išče novih tržišč, kar je postalo novi takratni Evropi nevarno. Avstroogrska hoče Nemčiji konkurirati in usmerja svojo politiko na Balkan, kjer trči na ruske interese. Italija se začne zanfmati za Balkan. Iz potrebe po vrtno rečtt količini srrmrm. se-rodi zamisel ekspanzij« Berlin—Bagdad V Berlinu so živeli v zmoti, da je sporazum med Rusijo, Anglijo in Francijo nemogoč, vendar je imel ruski poraz v Mandžuriji kot posledico pobotanje mod Francijo m Anglijo. Ker <*e pa Italija nikdar ni hotela vezati proti Angliji, je postala v trozvezi Nemčija. Avstroogrska in Italija nezanesljiv zaveznik. Iz vplivov raznih komporjent sta se ustvarila v Evropi dva tabora, ki sta čakala samo ugodnega trenutka, kdaj izbruhne požar, ki ie moral priti iz Balkana Geslo: »Balkan balkanskim narodom« ni šlo evropskim velesilam v račun. Borba med slovan-Stvom fn germanstvom je redila saraiev-ski atentat, kateremu so sledili dogodki v letu 1314. ko se je svet zanletel v svetovno vojno. Predavatelj jo bil za svoja tehtna izvajanja deležen toplega priznanja. Mariborske in okoliške novice — Iz dneva v dan nezgode. 19-letni mizarska pomočnik Franc Namestnik iz Bre-sternice je pri kožuhanju tako nesrečno padel, da je treščil v okno in si z drobci šipe razrezal Žile na levi roki. Na Teznem je na domačem dvorišču padel z gugalnice 10-letni Vili Kranjc iz Maistrove ulice 15 in si pri tem stri levo roko. — Pri zbiranju smeti zaposleni kmečki sin Franc Ple-teršek lz I>obrovcev se je mudil v neki hiši na Slomškovem trgu. V trenutku, ko je izpraznjeval velik zaboj, se je zrušil nanj težak pokrov, ki ga je stisnil s tako silo k tlom, da je obležal nezavesten. — 10 letnega dijaka tuk. klasične gimnazije Jožefa Kranjca je neki njegov tovariš sunil po stopn cah v Smetanovi ulici 38/a in si je nesrečnež pri tem stri desno nogo. — Vse ponesrečence so mariborski reševalci prepeljali v bolnico, kjer so Jim zdravniki nudili prvo pomoč. — Radi kostanja. . . Med 29-letnim Jožefom žtaneerjem in nekim starejšim moškim je nastal v limbuSkem gozdu radi nabranega kostanja spor in spopad. Stan-cer je bil že nabral polno košaro kostanja, ko ga je mož dohitel, mu vzel košaro ter ga. vrgel ob tla. Stancer je utrpel na rokah in nogah težje poškodbe. Zdravi se v bolnici. — Čigava je ročna torbica? Peterin Stanko iz Mejne ul:ce 22 je izročil policiji žensko ročno torbo iz rjavega usnja, v kateri je bilo 160 din gotovine in drugi predmeti. Torbica čaka lastnika odnosno lastnico, ki naj se javi na policijL — Kolo, taksometer, orodje, klobuk. . . Vse to je postalo plen drznh rokomavhov, ki preže na vseh vogalih, da se jim ponudi ugodna prilika tatvine, čevljarski mojster Obrovnik August, stanujoč v Taborski ulici 8. je prijavil policiji, da mu je 'zpred njegove delavnice na Tržaški cesti 18 odpeljal nekdo kolo z evid. št. 2-25385. vred* no 1200 din. — Ključavničarskemu mojstru Antonu Škrinjarju iz Vrtne ulice 24 pa je nekdo odmontiral z motocikla tak-someter 5ri si obenem prilastil tudi vse orodje, ki ga je imel v posebni torbici, škrinja r trpi 450 din škode. — Klobučarju Karlu Gradišniku na Rotovškem trgu 5 pa je odnesel nekdo nov moSkl klobuk modre barve, vreden 60 din. _ Iz kaznilniSke službe. Iz mariborske kaznilnice je premeščen knjigovodja Jug Andrej v kaznilnico v Sremski Mitrovici. od tam pa knjigovodja Lazič Ojorgje v Maribor. — Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnja priredtev bo v petek 14. t. m. in sicer predava univ. prof dr. Ljud. Hauptman iz Zagreba o temi: *Naš nacionalizem pred in po vojni«. _ Nova grobova. V splošni bolnici je umrla soproga kaznilniškega paznika gospa Elizabeta Zemljičeva, stara komaj 28 let. Bila je plemenita, blaga žena. Ohranimo jI Časten spomin. V Slovenski ulici 40 pa je umrla v starosti 72 let zasebni ca Margareta Kmetec. žalujočim nase iskreno sožal je! — Pobre&ke novice. Pobrežanl se zanimajo za občinsko politiko. Culi smo. da bo stal novi most preko Drave 5 milijonov, dočim bo vnesla mariborska mestna občina v svoj proračun 200.000 din, pobreška pa 100.000 din. Tako je poročal na petkovi seji pobrežki župan. Čudimo se pa le, kako je mogoče, da nista mariborska in kozaška občina temu nujno perečemu vprašanju tako naklonjeni, kakor bi Pobre*ani s polno upravičenostjo pričakovan. _ Mladi »atentatorji«. Ko se je trgovski potnik Franc SimoniČ peljal s svojim avtomobilom s Pohorja proti Framu, je v bližnji vasi Koprtvnik nenadoma priletel iz gozda proti avtomobilu precej velik kamen, ki je prebil Sipo in obležal tik vozača. Ker je avto vozil navzdol, se je treba zahvaliti le srečnemu naključju, da ni Simon« v tem trenutku izgubil prisotnosti duha, sicer bi avto zdrvel po nasipu. Simonič trpi radi razbitih sip okori 1000 din škode. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so kmalu izsledili »atentatorje«. So to trije fantiči v starosti 9 do 12 let, ki so iz »dolgega časa« metali kamenje proti avtomobilu. Starši omenjenih otrok bodo imeli sitnosti pri sodišču. _ Pes vzrok spopada. Na Vodnikovem trgu je prtilo med avtomehanikom TJlsper-gerjem Slavkom iz Cankarjeve ulice 5 in delavcem Celestmom Karar© a Koroške ceste 26 do neljubega incidenta. Karara je vozil s svojim dvokolesom preko Vodnikovega trga. Pod kolo mu je skočil pes, kateremu se je hotel Karara izogniti, a je pri tem padeL V prepir med lastnikom paa in kolesarjem se Je vmešal tudi Ulsperger. To je dalo povod obračunavanju z bunkami, k&tererau je napravil konec službujoči stražnik. _ S kotom ga Jo pobil. SSsetni hlapec Mihael Cafuta, uslužben na Rotovem posestvu v Radvanju, je miril soseda v prepiru, ki je bil nastal radi otrok. Pri tem jo je je zgrabil od zadaj, dočim ga je mlajši Fric pretepel s kolom, da je Cafuta utrpel težje poškodbe po glavi in rokah. Zdravi .se v bolnici. — Vs) mariborski zlatarji, urarK m zastavljalnice so po policiji obveščeni c* veliki tatvini, ki je bila izvršena te dni v Dubrovniku. Vlomilci so odnesli neki mo-zemki iz spalnice dragoceno broso, ki je bila okrašena s plavim safirom m 2 bri-ljantoma, v skupni vrednosti 125.000 din. Obvestilo velja za primer, če bi se kdo pri njih javil in ponujal slične predmete v nakup. — Čigavi sta denarnici? Delavec Alojz Rakuša z Vodnikovega trga 4 je izročil policiji denarnico z manjšo vsoto denarja. Slično najdbo je prijavila tudi Gizela Matt-ner iz Maistrove ulice. Denarnici dobita lastnika na policiji. — Dobrota je sirota. Natakarica Frančiška Gorjan iz Tatenhachove ulice 5 je prijavila policiji, da je svoji znanki že pred meseci posodila nov kovčeg, vreden 100 din. ki ga ji pa znanka noče \-ec vrniti. Zadevo bo ra-^čistila policija. — Stara pištola mu je ekfH>lodirsla v roki. V tukajšnjo bolnico so pripeljali 40 letnega poljskega delavca Ivana Parazina od Sv. Marjete pri Pesnici, ki mu je eksplodirala stara pištola v desnici 'n mu Jo precej razme3arila. — Motorno kolo je izginilo Josipu Me-leku iz KoSakov, ko je bil v neki gostilni v Meljski ulici. Kjegrovo odsotnost je izkoristil spreter. tat in se odpeljal z motornim kolesom BMW St. 2-6r>S/38, ki je vredno 10.000 din. — Prometna neSreVa zahtevala mlad** življenje. Usodna prometna nesreča se je pripe ila v sobeto zvečer na odcepu ceste Košaki—Kungota. Malo pred prihodom avtobusa se je ustavil s svojim vozilom 53 letni Davorin Stucin iz Maribora, Koroška ces-ta 41. Okrog: avta v neposredni blizini Perkove trgovine ae je zbrala kopica oirok. Ob prihodu avtobusa pa *-o se otroc; razbežali na vse strani, dočim je pri vozilu ostal 14 letni Slavko Krabonja iz KoSakov, ki se avtobusu ni mogel \cč izogniti. Kolesje mu je razimesarilo nogo. Pod zadnje kolesje avtobusa pa je pri*el tudi g. Slueln. kateremu je lioV^je strlo levo no^o pod kolenom. Na cefftj sta obležala v krvi oba ponesrečenca, ki so ju mariborski reševalci odpremil v bolnico Poškodbe g. Stucina .*o bile lažje od poškodb nesr^ćnetja fanta, ki mu je avtobus prizadejal tudi težje poškodbe na spodnjem de\u ŽiVO-a. NaSTOČnl deček ;