PoStnina plačana t gotovini. Leto LX\ra, št. 314 Ljubljana, sobota 21« septembra 1935 Cena Din L- LOfENSKI zniija vsaH dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike, — inaerati do 30 petu •xst a Din Z.-, do lOO vrat a. Din 2.50. od lOO do 3O0 vrst * Din S.-, večji tnserati peUt /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« eelja meserno v Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oUea stev. 6 Telefon: 3122. 3123. 8124. 3125 tn 3126 Podružnice: M-ARTBOR Stroesmajrerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c-, telefon' §t_ 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossrnaverjeva ulica 1. telefon it. 6&, podružnica uprave: Kocenova alka 2. telefon SL 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani 41 10.551. ABESINIJA PRISTAJA NA PREDLOGE ŽENEVSKEGA ODBORA PETIH Besedo ima sedaj Italija, od katere je odvisen nadaljnji razvoj mednarodnega položaja v Afriki in Evropi Ženeva, 21. septembra. Včeraj je prispel abesinski odgovor na predloge odbora petih. Z vso gotovostjo trdijo, da A besi ni ja pristala na te predloge, ker se hoče izogniti vojni z Italijo. A" okolici italijanske delegacije govore, da še ni gotovo, ali bo Italija sploh odgovorila odboru petih. Pravijo, da more Italija na podlagi pogodbe treh iz 1. 1906 odgovoriti edinole Angležem in Francozom, zlasti, ker je italijanski delegat Aloisi že preteklo sredo na sestanku s predsednikom odbora petih Madariao izjavil, da se ne pomeni italijanskega priznanja odbora pe-ti li, če je sporočil njegove predloge v Rim. Ker se mora računati, da bo italijanski odgovor odklonilen, se bo moral *e-dai haviti z zadevo svet Društva narodov. Svet DN bo bržkone Soglasno osvojil predloge odbora petih. Soglasnost je zagotovljena, ker se ne štejejo glasovi s; prti h strank. Svet Društva na- rodov bo v svojem sklepu opozoril na 6. odstavek čl. 15 pakta Društva narodov, po katerem so države, članice Društva narodov, zavezane, da ne plčno vojne proti državi, ki se pokori nasvetom in priporočilom Društva narodov. Oe bi pričela Italija kot članica Društva narodov vojno proti Abesiniji, bo moral nato sklepati svet DN o sankcijah, ki se imajo podvzeti proti njej. Možnost nadaljnjih pogajanj Rim, 21, septembra. AA. Po informacijah poučenih krogov bo italijanska vlada sestavila danes svoj odgovor na predloge petčlanskega odbora. Ta odgovor italijanske vlade bo dopuščal možnost nadaljnih pogajanj, uradno pa demantirajo vesti o pripravah za novo konferenco treh, ki naj bi se vršila v Stresi. Kaj pravijo Angleži I>omion, 21. septembra. A A. ženevska poročilo da je Mussolini odgovoril bsrc.iu Aloisiju. naj ne pride poročat v Rim, kor odklanja nasvete Društva narodov, ni presenetilo londonskih poli t i-• • h in diplomatskih krogov. Pričakovali so, da bo predsednik italijanske v i? ostal pri svojem stališču. O ra-z-položenju angleških uradnih krogov in javnega mnenja piše «Daily Te legi a ph med drugim: Že davno vedo, da odklanja Mussoli-niji vsak nasvet. Poizkušali so vse mo-ni \sak nasvet. Poizkušali so vse mogoče, da bi se mu približali, predsednik kor je odbii že \se svoje stare in nove prijatelje. Mussolini je pozval italijanske liste, naj z veliko brezobzirnostjo napadajo Veliko Britanijo, čeprav stremi angleška politika krepko za istimi cilji kakor francoska. Danes ni več nobenega člana DN, ki ne bi obsojal usodne poti, na katero je zapeljal Musso-lini svojo domovino. Italija je popolnoma osamljena, ter Se vSa Evropa razburja nad njenim blaznim početjem, te Mussolini v prihodnjih dneh in urah ne bo popustil, bo moralo Društvo narodov govoriti drugače. Neuspeh ženevskih pogajanj in 5 k rajni odpor predsednika . italijanske vlade je omenil tudi stari liberalni prvak Lloyd George v svojem govoru v St.rattfordu. ki je bil mečno pesimi?:i-cen. Najkasneje v dveh tednih, je dejal Lloyd George, bo izbruhnila napadalna vojna, ki bo prav tako agresivna, kakor je bil nemški napad na Belgijo. Zelo sem vznemirjen in vse kaže, da se svet nahaja pred hudo katastrofo. Vsi listi priobčujejo podrobna poročila o ukrepih angleške vojne mornarice v Sredozemskem morju in v Gibraltarju. Javnost jih je sprejela z velikim nemirom. Trem bataljonom, ki so včeraj odpotovali na Malto, je občinstvo priredilo na železniški postaji navdušeno slovo, Pri tej priliki so se na postaji odigrali prizori kakor med svetovno vojno, ko fo angleške čete odhajale na zapadno fronto. Ita*?sa#j*k© ogorčenje proti Angliji Rim. -1. septembra, čl Koncentracija ang:eške?a vojnega brodovja aa Sredozemskem morju v&t>uja v Rimu velike ekrn in ogorčenje čeprav je angleški vrhovni v0jm evet .zda I svoje ouredbe samo Zaradi previdnosti jih smu'rajo v R-i m*i k0t očitno v^jno grožnjo Mussolini je zato odreci, da morata biti «lve veliki bojni ladji »DuIHo« i" »Doria« za veak 6-iučaj pripravi jeni v t^rant?k- tata. italijanska javuo-st je povsem Pod vt eom velikih demonstracij angleškega bro dovja na Sredozemskem morju -Izražaj.' mnenje, da bi mogle te demonstracije samo otežkočiti popuščanje v sedanjih pogajanjih o abesineki za.de ker bi ee V primeru takepa popuščanja zdelo^ ^a je samo posledica pritiska an^leškip *>'o'n!h sil. V teh okoliščinah se je še povečala n:pcr<>>i, «? kar^r0 prikazujejo današnjih sklepov „anske vlade gr'^i- - ženevskegra <-»^'bora petih Lteti poudarjajo, da Italije ne bodo ustrahovale niti naj večje an^Ie^kp ^ojne ladje ^Štampa" piše: Tzzivače bo zasledoval*--«iv> i«t t.--,?nV.A<» ^."tv^-. -^roda. ki mo. ra tudi obsojati stališče onih. ki so ee jim mrda tudi H strahu prklnižili. »Gazzetta dol 1 \>polo- pi^e, da hoče Anglija izzvati v0jn0 z Italijo- To se lahko sklepa na podlagi an^leškesa stališča v Ženevi, koncentracije angleškega broflovja na Sredozemskem in Rdečem morju ter izziva'neg-a pihanja a.nsrleških listov. List izjavlja, da je Anglija že pri pogajanjih Pokazala svojo sovražnost. Končno izjavlja, da iraa svet Društva narodov sedaj dolžnost, posvetovati se o nevarnosti kon centracije angleškega hrodovja na Sredo, zemskem morju in o agresivnosti angleških listov napram Ttaliji. Skupna fronta Anglije in Franci} London, 21. septembra. w. VodMni angleški listi poudarjajo, da je končnovelfavno ustvarjena skupna ang'ešk^-francoska fronta in di je Francija pripravljena 't prav tako daleč kakor Anglija. »Mom nupnst« prestavlja, da Anglija ni dala nobenih po* sebnih jamstev za ohranitev sttttusn quo v Evropi. Franc:j^ se ie končno zadovoljila 7. zacjotovi-li, k' i1 h ie Hoare podal v Ženevi. To se bo ponovilo tudi v angleški noti. ki ie bila v ostalem zopet odgođena na pri-hodnj: teden. »Times« prav v današnjem uvodnkti, da se sedaj lahko sklepa, da bo francoska vlada podpirala misel kolektvne varnosti Č:as je opozoriti rla obstoja spor med Društvom narodov in Italijo in ne med Anglijo in Italijo. Glede na moč skupne angleško-fran co^ke fronte računa in IsH zopet s sicer ze* !o oddaljeno možnostjo kompromisa. Tri tem poudarjajo, da se zdi, da je prišlo v Pv'Tnu do izpremembe mnenja. Francoski poslanik pri Mttssoliniju Rim, 21, septembra. A A Mussolini ,c sprejel snoči francoskega posicntx^. Njun sestanek je trajal eno uro Državni podtajnik Suvich se je sestal z angleških] poslanikom. ;ato pa z japonskim poslanikom O vsebini včerajšnjih diplomatskih razgovorov i*i nobenega poročila ae z uradne ne z poluradne strani. Politični krogi, zlasti francoski naglašajo, da je položaj še vedno resen. Pristojni krogi trdijo, da bo vojaška akcija Italije v vhodmi Afriki samo preventivnega enačaja, kakršne so v kolonijah ubiJaine n. kakršne izvaja n pr. angleška vlada na severni mej- Indije, kjer se angle'ko vojaštvo prav tako poslužuje tankov in drugega modernega vojnega orožja. V nobenem primeru pa Italija ne bo dala povoda da bi se itali janskoaoesinski spor pienesel v F.vropo in da na evropski celini povzroči kak vojni /.apletljaj. Predlogi odbora petih Pariz, 21 eeptembra. d. Usoa nes je plul skozi prokop v vzhodno Afriko italijanski rušilec »Francesco NJulo«. Xeapelj. 21. septembra. AA. Danes bodo odšli iz tukajšnjega pristanišča v vzhodno Afriko trije parniki z 2.000 mulami in vojnim gradivom. Jutri bo odtdul parnik »Pie-morte« s tri tisoč miličniki. Rim, 21. septembra. A A. »Giornale d' Italia« pravi, da je Italija poslala v Libijo le majhno število vojakov, ki morajo nadomestiti italijanske čete. poslane ; Libije v Eritrejo. Del novih čet. ki jih je Italija poslala v Libijo, ima nalogo, da prepreči morebitne akcije prevratnih elementov. Zadovoljiva ureditev abesinskih koncesij London, 21 septembra. AA. Abesinski poslanik v Londonu je včeraj prejel ameriškega finančnega Chertoka, ki ima pri kon ees jah v Abesiniji prvenstvo Po tem sestanku je abesmsko poslaništvo izdalo poro vilo. v katerem pravi, da je sedaj vprašanje koncesij in posojila rešeno na zadovoljiv način za obe strani. Zavarovanje Gibraltarja Gbraltar, 21 septembra AA. Včeraj je prspela semkaj angleška križarka »Eg-seeter«. Po svojem prihodu je zaprla z jekleno mrežo direktni dohod do admiralskega pomola, tako da so sedaj zatvor jeni vsi trije vhodi v admiralsko luko. G braltarkemu prebivalstvu so sporočili, da bodo angleške vojaške ki pomorske oblasti po potrebi ustavile električno razsvetljavo. Zaradi te objave so v Gibraltarju prodali v zadnjih 24 UTah 15.000 sveč. Španske vasi v okolic so napravile lepe kupčije, ker so Gibraltarcem prodale sveče po mnogo višjih cenah. Francoski vojaški transporti v Afriko Marse l'e 21. septembra AA. Prihodnji teden se bosta tu vkrcala dva polka sene-galskih strelcev, ki jih bodo prepeljali v Džibuti Polka sta bila doslej nastanjena v Pcrpiejnanu in Toulonu. Vznemirjenje v Grčiji Atene. 21 septembra AA Tu se š rijo vesti da bo Grčija zapletena v bodočo vojno Ti glasovi so zbudili veliko vzne; mirjenje na atenski borzi ter so razni vred nostni papirj- padli. Grška vlada je dovolila angleškim letalom za bombardiranje, k' lete v Egipt, da lahko pristanejo na otoku Kreti in izpopolnijo svoje bencinske zaloge. Obisk grškega brodovja v Turčiji Carigrad, 21. septembra. AA. Semkaj je prispelo včeraj grško vojno brodovje, ki ga tvorijo ena kržarka, več rušilcev in štiri podmornice. Grške vojne ladje so prišle na prijateljski ob sk Po izmenjavi pozdravnih strelov se je jrško brodovje zasidralo pn Hajdarpaši Takoj neto je grški admiral obiskal turške oblasti in turškega admrale. ki mu je kasneje vrnil obisk na grškem admiralskem brodu Prav tako je včeraj pnstala na letališču Canak klale skupina šestih grških vodnih letal, ki so prispela na obisk k turškemu pomorskemu letalstvu. Angleške ladje v grških vodah Atene, 21 septembra. AA. Atenska agencija poroča, da je bi obisk angleške eskadre v nekih 2rškh pristaniščih prijavljen, še preden je izbruhcirla abesinska kriza Razen tega se taki ob ski ponavljajo redno vsako leto Kanadska delavska stranka za Abesinijo tialifax, 21. septembra. AA. Na občnem /boru kanadske delavske stranke so sprejeli resolucijo, da bodo podpirai- sankcije proti Italiji, če ta napade Abesinijo. Ameriške skrbi Vpliv italijansko - abesinskega spora na gospodarsko življenje v Newyork. 21. septembra, AA. V ameriških poslovnih krogih opažajo, da je razburjenje zaradi itoaljaiiskcHabesin-skega spora že močno vplivalo na gospodarsko življenje v Zedinjenih državah, čeprav trdijo ameriški gospodarski strokovnjaki, da ta vojna ne bo mogla imeti slabih posledic za ameriško poslovno življenje. Na newyorški borzi je zavladala izrazita tendenca navzdol Poslovni krogi so ta pojav sprejeli s precejšnjim obžalovanjem, ker je ravno op ti mistično razpoloženje borze nedavno vplivalo na obnovo gc»spodarskih poslov in na okrepitev poslovnega zaupanja. V ostalem, se kdaj oglašajo pesimistični glasovi tudi s strani gospodarskih teoretikov, ki pa. so po večini nasprotnega, mnenja. Ti osamljeni teo-rietiki trdi io. da bo «sredozemska kriza* imehial zelo hude posledice za položaj Zedinj. držav. Sprva bodo velika naročila res vplivala blagodejno kmalu pa bo nastopila reakcija. Razen tega ovira sklep ameriškega kongresa o nevtralnosti Zedinjenih držav, ameriško industrijo, da bi dobavljal državam, ki bodo stopile v vojno. Newyorški borzni krogi so navzlic temu mnenja, da bo v praksi zelo težko nadzirati ameriški izvoz orožja in municije. Italijanski nakupi petroleja v Ameriki New Y«rk, 21. septembra AA. Tu se m ude pooblaščenci italijanske vlade, k' se razgovarjajo o dobavi nafte in petroleja v italijanske pristanišča vzhodne Afrike. Pomorsko oboroževanje Amerike London, 31. septembra. AA. »Daflv Tele^raiph« pri občuje članek svojega stro- kovnega urednica, ki trdi. da borio z*ć«le Zedinjeo* države v januarju 1. 1937 graditi 7 nov* linijskih ladij po 3o\000 ton ne glede na to, kakšno bo oboroževanje drugih r*>iTK>psk»h sil. Ameriški radiotelegrafisti ▼ Addis Abebi VVashingthon, 21. septembra. AA. Bo poročilu mornariškega mmlscnstra f*e-raj stlrije ro*ii<>telegTa£ i3ti adpotov^S v Ad*lts A*>ebo. rt-a bodo «krt>e4i aa i*hir*rU»nom in Addie A bebo, če bi sed&nja rveaa praietaria *jti Rooac^ciltiA. P\nedaod< rak je narpravljaj z njima o evropskem položaju. Obenem je državni podrajnflk Htd poslal ameriškemu društvu aa mir pnalanaco. ti » jo razkrili: po ra-h frrkerv bo tudi v bodoče izvajala v§o »vojo zunanfn polftiko na potilagi hVandove^Kcfto^go* vepe pakta Upamo, da bodo rudo droge države vodrile svojo zunanjo potitifco v oSd-bn tetja pakta, kakor so ooljubnie. ko to pa podpisale. V rnterresu miru ameriška vlada pazljivo mrvo j ' tmfi jim at 11 .ihcs nskeen spora in bo nastopila z ^aorim reds-rvn, ki ao ji na razpolago, da Nova cesta Ljubljana — Sušak Uspešna intervencija delegacije odbora za važne ceste v Beogradu gradnjo te Ljubljana, 21. septembra Delegacija odbora za gradnjo autoceste Ljubljana—Sušak gg. Ivan Jela-čoil, predsednik Zbornice TOI, G juro Ružić (Sušak) in ing. M. Šuklje, je »v dneh 19. in 20 L m. v Beogradu posredovala v zadevi odobritve trase za novo cesto iz Ljubljane do Sušaka. Dne 19. t m je delegacijo sprejel kraljevski namestnik g. dr. Ivo Perovič, ki posveča osobito pažnjo težnjam po izgradnji naših luk ter njih zvezam z zaledjem. Delegacija je nadalje posetila gg. ministre dr. Antona Korošca, dr. Miho Kreka in dr. M. V rbani ca, ministra trgovine in industrije. Pri vseh je odposlanstvo akcijskega odbora našlo polno razumevanje za projekt cestne zveze Slovenije z morjem, kateremu se splošno priznava iz- Zahvala Nj. Vet. kralja Petra II. Ljubljana, 21 septembra. AA. Na čestitke, ki jih je poslal ban dravske banovine za rojstn. dan Nj Vel. kralja Petra 13., je prejel od g m-nistra dvora pnsmo t*a* slednje vsebine: Po naročilu Nj kr. Vis. kneza namestnika, mi je čast zaprositi va^ da spo*očrte vsemu meščanstvo mesta Ljubljana in poverjene vam banovine NJjegovo zahvalo za tople izraze vdanoti m zvestobe m M njih rodoljubni odziv ob priliki svečane proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Minister dvora Milan Arrtič, s. r. Najdba Anmndsenovih zapiskov Leningrad, 21. septembra. AA. Sef meteorološke postaje na rtiču Celjuskinu poroča, da je našel na Starkodanskem otoku zapiske Amundsena n članov njegove odprave ter steklenico, i^virajočo od Amund-senove ekspedicije iz let 1918 n 1919. V steklenici so poročila o delovanju članov ekspedicije. Drug zapisek Amundsena in njegove ekspedicije so našli na nekem otoku v bVižinr prejšnjega. Potres na Japonskem Tokio, 21 septembra AA 17 Hikodata n3 otoku Hokairiu poročajo, da so tamkaj občutili hud potres. redna nujnost in vetTka važnoflL V spremstvu g. dr. Marka Rožadja, bi vso ga mrnisira za. gradbe, je skvin pč nafta delegacija obiskala, aeetamjega. rninjstm za gradbe . ing. Miloša Bohrića. SSSkBSf za gradbe je bfl o predmetu še tafuraiuV rasi po g. mlufairu dr. Kreku, ki ga Je bila delegacija prejšnji dan prosfla za nujno intervencijo. Izjavil je, da je v smislu nade želje že odredfl strokovno komisijo za revizijo predragane Tudi sicer je naipoveciaL, da bo za izgradnjo prometnih wea t i zapadnem dem kraljevine x imo vwm> ki jo posveča prometiiim potrebam obmejne južne pokrajine. Delegacija je bfia mneaija, da od te-giedi za resdizacijo projekta nove ceste Ljubljana Sufeik ugodni ki oV> ji dejanski božamo. Smrt vrlega akademika Oeije, SL V petek ob >Ol30 je umrl v oeffjrta bo**- ci po teorem trpljenja na v&ak*t&caki vn«-ja -T'" "Aobjv- : • • mrene v ZS. kota atar&Bti akoKiiemrk Mirko Oernfeoi. pokojnem stražnika čeralgoja. Pokojnik je bS mpm 3. maja 1. 1913.. t Trsta. Ob p—sH ee je crnrirma naeeteJa v Celju, kjer je Miro tudi ix»1uriral, iwto pa «e je vpiM«A na jurid.ično fakuJteto ljubljanalce wntrv>eri»e PoJEoinik je bil iaredno snačajon. o<*ofttv, napreden In delaven m4aderr*č, Id m je E PSSSfl r)obe«iijo in vnemo udaj»tvond t nar.iona+nJh crrwtv*. Bii je flfeaa teimlč-nega ođt*>na. ««>ko1«*re *rape tn B&mštmjJ* drofitva v Oe#Ja. prosvrtar eotjffkciga Sokola, predBedtoik fltareMnflke organizacije si, 4?e* v CetjD m nekaj črna pred sedni\' Društva jogof<*ovenf*fc afcariezni. kov v Oejjte. Pogreto bo v neo^rjo ob tas ntvtf-nloe na mestnem pok o pa 1 iš^ha. Sokol^k«. župa v Celju poziva s-voe ©rfink* Sokol 3ko družtvo P€ c^lan^vo In rotedtno da se udeleže pogreba. Zblrartftce je U ne>deTjo ob 1^. na B«ySm* p—Kn *tan stvo, da «e konv>nathrno laVfeil Ctnigo-io\,egra rx>irrena In tndl rerfakl «v^dem«rl '-iooVi pornoStevirno «pwoje*Ba tova rttl na zpdnJi poti. "P*^ vevn =rpomiti. pre_ cstaHm na«e Jefcrervo soia.lje»? Stran '2 »SLOVENSKI N A ROD«,Sobota, 21. WghwBjl tSSS Stev. 214 Naš! rudarji za svoje pravice Ve&fco radarsko zborovanje v Krmelju — Katastrofa je neizogibna, če se položaj ne zboljša Krmeij, JO. septembra Dolenjaki m belokranjski rudar, o ka. tereni naša javno* t prav redko in malo čuje sta končanj Lue rudarsko delavstvo teh dveh revirjev tik pred katastrofo — pred dobesednim 6Urada. Djcm —, a*o se položaj v Korist oehav-stva Z nujiiuui za^čiff.n Krr>i ropi takoj ne epremeai. In baš radu te bližajoče se katastrofe je sicer mirni m do «*kn"-i. n.>ot, in »Beiolunajina« pri Črnomlju • BeM Krajini, ki sta last drrribe: sentjanski premogovnik And. Ja-kil d. d., je zaradi zapostavljanja slovenske premogovne industrije posebno težko prizadeto- Ker »o ©e dobave premoga državnim železnicam, ki je skopo edini odjemalec đfetoeisjBfii Sortacij premoga, zni zađe skoro za 60%f je podjetje v istem razmerju reduciralo tudi delavstvo. Delo so izgubili ved okoliški bajtarji, tako, da je danes zaposleno samo ie delavstvo, ki nfana drugega, kakor par žuljavih rok in kvečjemu Se kopico otrok. Oba rudnika ležita v krajih z izredno ubožno okolico, kjer ni nobene druge industrije, ki bi nudila zaposlitev. Zaradi tega je med reduciranim delavstvom nastala sitna beda, ki težko obremenjuje finance že itak abož nfci okoliski-n občin. Položaj se zapoaHenega delavstva ni skoro nič manj obupen. Radi naglega padanja cen premoga so se znižade mezde daleč pod eksistenčni minimum in ker se zaradi vedno manjših naročil še praznuje po 2 do 3 dni v tednu, ne zadostuje zaslužek niti za najskTonmejše preživljanje, to se tem manj, ker mora delavstvo plačevati zaslužku neodgovarjajoče visoke socijalne dajatve. Delavstvo odločno zavrača motivacije pod katerimi se mu odjeda zaslužek. Za vzrok znižanih dobav se navaja, d>««•* irsr« premoga in na daljavo Po več 100 km Vsak lajik v gospodarstvu mora uvideti, da pride ta premog neprimerno dražji delavstvo trdno UT»a, da bo kraljevska vla da, ki si je postavila za cilj u postavi te v reda in pravičnosti, ukrenila vse. da nam omogoči vsaj na j s.kr0mnejšo eksistenco t» tem, da u postavi dobave državnim železni cam za ta dva premogovnika vsaj na oni kvantum, kakor leta 1028. Dalje delavstvo nujno opozarja kraljevsko vlado, kakor tudi vse merodajne fak torje, na obupne razmere pri naših bratov skih skla-dnicah. Naše zadnje zatočišče po_ kojuinsko zavar0vanje je neposredno pred Polomom. Ker se uredba o sanaciji bra-tovskih skladnic ne izvaja, je naročeno glavni bratovski skladnici v Ljubljani, naj «seže po svojih rezervati. V par mesecih bo katastrofa tu. Na zvišanje prispevkov pri današnjih plačah ni misliti, pač pa bo treba misliti na znižanje neznosnih soci-jaLnih dajatev, ki znašajo nad 2"»% kosma tega zaslužka, v poedinih primerih pa tu. di nad 50%. Zahtevamo, da se takoj uzakoni predlog zastopnikov bratovskiih sklal nic ter izda zakon o ustanovitvi sklada za sanacijo pokojninskih blagajn brat. TJrhUtnir Zahtevamo, da se izda zakon o minimalnih plačah. Upamo, da bodo me-rodajni faktorji imeii razumevanje za na-še pravične zahteve. Kot svobodni državljani kraljevine Jugoslavije hočemo da se nam omogoči vsaj človeka dostojno življenje. — Resolucija, ki smo jo navedli, prikazuje tako v vseh Podrobnostih bedo rudarjev v šentjanških premogovnikih, pa vsa dolenjska in belokranjska javnost pričakuje j^.-c Ln ugodne !v..Lve pravičnih zahtev sestrada, nih nh promet narasel v Sloveniji, katero pa *k> j kmalu prekosil Beo&rad. V prestoiici se je izredno dvignilo Posebno število motociklov :>BetomaTrigtodirka. in iS*eeJaJL> napeto me- stno dirko na visoki in vijugasti Vanči-nini uJici. Ljubljana je pred leti imela kader moto—športnikov na dbrkadlSču v D. M. v Polju in dve dirki na Ljubljanski grad. Pozneje so nam ostale tamo ljubeljske dirke^ ki jih pa radi velike daljave more Po«etiti le omejeno število publike. Agilni železničar« k i S.K. Hermes, ki je lani osnoval motosekcijo :n zgradil m ». derno zaprto dirkališče^ ima namen letos prirediti malo gorsko dirko na Ljub. ljanski snsd s Knr!0vške c-este D0v0zna cesta bi morafla biti v tem primeru zaprta za promet, a Ljubljančani bi imeli priliko videti gorsko borbo vseh kateeQrij motorjev v neposredni bližini. Upamo, da bodo odločilni činitelij mladi delavni klub pravilno razumeli in 1 o volili, da se v Ljubljani priredi ta zdrava revjja motoci. klisUčnih sil. Nedeljske športne prireditve v Trbovljah Trbovlje, 20. septembra Rrvak trboveljskega nogometnega okrožja SK. Amater priredi v soboto, ZL in nedeljo 22. t. m. v naši dolini velik športni mitino, ki obeta biti po svojem sporedu ena najzanimiveljših športnih prireditev v letošnjem letu v tukajšnjem revirju. SK. Amater je namreč povabil v goste prvaka zagrebškega nogometnega podsa-veza SK. šparto in komhinirano ligino moštvo SK. Rrimorje iz Ljubljane, razen tega pa pride v Trbovlje tudi Se SK. Kovinar iz Jesenic^ ki je znan kot eden najreaiomiranejgih športnih klubov Gorenjske. Tekmovalo se bo za prehodni pokal g. inž. Debelaka in za pokai, ki ga podari predsednik SK. Amaterja g. Varga. Tekme se bodo začele Že v soboto popoldne, ko nastopijo vsi športni k*ubi Trbovelj v borbi za prohodni pokal g. inž. Debelaka. Ta pokal je sedaj v posesti SK. Retja, ter je razstavljen v izložbi čevljarskega mojstra g. Rovsnika. V nedeljo 22. t, m. ob 9. uri dopoldne bo brzo turnir juniorskih moštev za pokal, ki ga je podaril g. Varga najboljšemu moštvu, ki si ga trajno pribori. Pokal je krasno delo ter zasluži vsega napora naših športnih sil, da si ga pribore. Popoldne ob 14.30 nastopita v prijateljski tekmi moštvi SK. Kovinarja z Jesenic in domačega SK. Amaterja v pred-tekmi. Glavno tekmo pa odigrata nato kombinirano moštvo ASK Primorja iz Ljubljane, ki je prvak Dravske banovine ter renomirani zagrebški športni klub SK. I šparta, ki ima v svojem sestavu nase | dr., ki bodo nastopih pri tej tekmi. Tekma med ŠK. Primorjem ta to* knm ^goij imela nafta športna ti lepo, tehnično Amieno igro dveh najboljših klubov Ljabrjane in Zagreba. Tekme bo sodil as. Jatattft is ki je v Jp*oćmem znan tet najboljši mik v ZagrSbu. Zagrebčani se pripeljejo v rjed*&> dopoldne ob 9. uri, doolm dojeta SK. Primorje* in SK. Kovinar ide s popoldanskim vlakom ob 16. ari. Te športne prirsdfttnre obetajo biti zato z 'jjumjv«, zato vlada za nje v dotml slasti med športno mladino največje saakna-nje, saj v naši dolini le redko gostujejo tako odlični klubi, kakoršna sta in ASK Primorje. Velika vaja trboveljskega gasilstva Trbovlje, 19. septembra. Dane« ob 16.ufi je rudniška sirena na G vidi pričela dajati znamenja, da je nekje izbruhnil požar. K sreči pa ni nikjer gorelo, marveč so gasilske Čete Trbovlje-rudnik, Trbovlje-trg in Klek priredilo veliko kombinirano vajo na Vodah. Zamišljeno je bilo gašenje in reševanje šolskega poslopja na Vodah za slučaj bombnega napada iz zraka, potresa ali povodnji. Vajo je vodil poveljnik rudniške gasilske čete g. Rozman, ki je premišljeno in vzorno izvršil naloženo mu težko nalogo. — Medtem, ko se je gasilstvo po vzbuni zbiralo, je učiteljstvo vodenske šole v popolnem redu spravilo več sto otrok v 2-3 minutah iz vseh nadstropij in pritličja na prosto. Deloma so otroci zlasti deklice šle na prosto po stopnicah, večina fantov pa se je spustila po vrveh iz prvega in drugega nadstropja na šolski vrt. pogum-nejši so se pa vrgli iz drugega nadstropja kar v re5ilni prt. ki je bil razprostrt v pritličju. _. Vse reševanje šolske mladine je bilo izvršeno v najkrajšem času in v zgledni disciplini in v redu. Baš, ko so poslednji otroci zapuščali šolske prostore, je pridrvelo že rudniško gasilstvo z brizgalnami in ostalim orodjem na apožarišče^. V hipu so postavili lestvo. zatrneli so motorji brizgaln in že v naslednjem trenutku so mogočni curki vode oblivali visoko poslopje šole Tako je rudniška gasilska čela v 4 minutah po vzbuni že brizgala ^požarni objekt". Nekaj minut nato pa sta privozili na požarišče tudi že tržka in kleška gasilska četa, ki sta nemudoma stopili v akcijo ter že po 8 minutah (računano od trenotka vzbune) dali vodo. — Vsega je stopilo v akcijo 78 gasilcev z 4 motorkami. Gasilci so nastopili tokrat prvič z najmodernejšimi reševalnimi pripravami, med drugim tudi z maskami proti dimu in plinu.— Tu vaja je pokazala, da je naše gasilstvo kos tudi najtežji nalogi. VideH smo zlasti vzorno disciplino in odlično tehnično izvežbanost vsakega posameznika, zlasti pa odlično strokovno znanje gasilske službe s strani poveljnikov. Vaji so prisostvovali rudniški ravnaterj g. inž. Loskot kot predsednik rudniške gasilske čete. obratovodja zunanjega obrata g. Widra in župni načelnik g. Guč^k. S to veliko vajo so zunanje vezbe in vaie gasilstva v letošnjem letu zaključene. Z Jesenic — Sport: Jutri bo gostoval na Jesenicah SK »Svoboda«, ki bo ob 16 igral prvem ft-veno nogometno tekmo na 'igrišču »Bratstva« z enajstorico »Bratstva-*- Pričal ruje se zelo zanimiva borba, ki bo pritegnila vse prijatelje sporta na to prijazno igrišče. — Kolesarjenje po šetališcu. Kljub tomu, da je Prešernova cesta dovolj široka za vozila vseh vrst, se še vedno najdejo brezobzirni kolesarji, ki vozijo po šeteltšeu ob tej cesti. Tudi v času ko se ljudje vračajo s postaje, cerkve ali iz tovarne, se nekateri brezobsirneži producirajo po tem šetališcu in vznemirjajo množice sprehajajočih s svo-mi ekstravagancami. Cas bi že btf, da bd se gotovi ljudje seznanili s cestno policijskimi predpisi, prosimo pa tudi varnostne orgame da v tem primeru napravijo red. — Huda borba za delo in zaslužek. V zadnjem času je bilo v tovarni KID na Jesenicah in na Javomiku sprejetih večje število pomožnih delavcev, ki so čakali na sprejem več mesecev ali celo let. Za sprejem v tovarno se je med prosilci bila huda zakulisna borba, kar je umljrvo. Zaslužka potrebni so več ali manj vsi, prosilcev pa je okrog 1.400, sprejetih pa je bik> okrog 40. Med prosilci so poleg sinov tovarniških delavcev tudi Številni brezposelni trgovski im obrtniški pomočniki, zasebni nameščenci, absolventi meščanskih šol ter kmetski sinovi, ki so prišli na Jesenice za delom iz raznih krajev Slovenije, a ga žal niso mi tud zlepa ne bodo naiHi, ker jrh je preveč možnosti zaposlitve so pa silno majhne. Iz Ptuja — Vdo\-a po živečem možu. Približi)o pred devetimi leti se je napotila za kruhom v Francijo M. M., ki je imela takrat z možem Francem dva otroka. Kmahi je ta dobila iz domovine obvestilo, da ji je mož umrl, in vsa leta ga je objokovala. Po devetih letih jo je obšlo domotožje m zahoteK> se ji je domov. Nekega dne se je vrnila z otrokoma v Ptuj ter na policiji tn^ormfralu o moževem bratu Jakobu. Na pofiorji SO ji pa povedali, da nimajo v seznamu M. Jakoba, marveč ML Franca. Žena je vsa presenečena vzkliknila: »Saj to je moj mož, ki je že pred devetimi leti umrl«. Vsa vesela se je napotila na dom svojega moža, ki pa ga je našla v objema druge žene, s katero baje niti ni poročen. Kaj bo žena ukrenila, se ne ve, vsekakor pa s tem na zadovoljna, da je bila devet let voovs po PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI ▼veti ajntraj m prašen aalodee čašo rranz Josefove živem mozu. — Velika tatvina. Nedavno so neznani vlomalei vlomili na podstrešje hišnega lastnika g. Brečiča Alojza, trgovca v Ptuju ter odnesli na škodo stranke sodnik« g. Ste-fanciosa Franca več obleke, obutve in ntz- od mimstrstv* aa soc politiko m nar. zdrav* & br. ift.486 od 25. v. 2980. ne druge predmete v skupna vrednosti okoli Din 1.300.— Zadeva je b*a javljena policiji, ki išče tatove. — Obrtno gospodarska razstava za Haloze k) Slovenake gorica bo otvorjena dne 28. t. sn. v Ptuju. Na razstavnem prostoru, ki obsega nad 600 m1, se vrše zadnje priprave. Vsi razstavni prostori so že oddani Bo to ena največjih gospodarskih raastav, kar jii je bao kdaj v Ptuju. V veliki dvorani »Društveneea doma« bo oddelek za kmetijstvo, oddelek za čebelarstvo, na galerija pa bo oddelek našega obrtništva. V obširni kleti pa se bo predstavilo naše odlično vanogradnidtvo s pristnim »baioža-nom«. Lovska razstava bo v vseh proetorttfi Narodnega doma, plemenska živina pa bo razstavljena na sejmišču. Razstava bo nudila obiskovalcem mnogo zanimivosti in je vredno, da sa jo vsakdo ogleda. Zesigurarra je tudi že znižana voznima. in bogatejše na afkoboiu. Naše vinograd nike opozarjamo na vk^rski zakon, ki jim ne dovoljuje tngati grozdja po mrli volji za prešo marveč bodo morali počakati, da jim olslaetva odrede tozadevna dovoljenja. Vsak izreden primer trgatve nujno potrebuje predhodnega dovoljenja. I Iz Trbovelj — Pojav svinjske kuge; V Hrastniku, Prepretnem, Studencih, Sv. Marku in Sv. Juriju pri Bregu se je pojavila v večjem svinjska kuga. Postoji nevarnost, da se ista razširi zlasti na sosednje kraje in občine. Zato opozarja sresko načelstvo v Laškem svinjerejce, kakor tudi vse prebivalstvo na nevarnost uvoza bolezni. Nad navedenimi kraji je uvedena najstroža zapora in je prepovedan vsaik uvoz in izvoz svinj, kakor tudi svinjskega mesa. Dalje je prepovedano v navedenih krajih klanje bolnih svinj in razpečavanje takega meseca, ker se s tem kuga najlažje razširi. — V Planine; Le še redke bodo letos lepe nedelje, zato se pripravlja staro in mlado v naši dolini, da naskoči prihodnjo nedeljo naše lepe planine. Lepo vreme daje upanje, da bo res pravi užitek prebiti nekaj prijetnih uric v lepi, solnčni planinski naravi. Večina prebivalstva se j za to nedeljo odločila za Sv. Plajiino, kjer želi prisostvovati otvoritvi novega planinskega hotela «Ana2>. Lastnik hotela je povabil k otvoritvi tudi sterilne goste iz oddaljenejših krajev^ urednike raznih listov, i dr. za učinkovito reklamo pa je skrbel tudi v rudarskih revirjih samiti, tako da obeta biti, Če se medtem vreme ne poslabša, v nedeljo na Sv. Planini ljudi ko listja in trave... HALO! HALO! Vsi v Krčmo na Aleksandrovo cesto 5. Prispela je nova portugalka ter dalmatin-ska, štajerska in dolenjska vina. Vsak dan krvavice, pečenice, pečeni prašički na ražnju, raznjiči, čevapčiči, pristna turška in srbska kava. čez ulico vsa vina 1 EMn. ceneje. Novo otvor jeni gostilniški salon. Prepričajte se in zadovoljni boste. Vljudno Vabi Krčmar Iz Metlike — Sogometna tekma. V nedeljo so naši nogometaši tekmovali v Kaaidiji pri Novem mestu. Končni rezultat igTe je bil 3:0 v korist kandijekih nogometašev, ker je naš klub nastopil z zelo neizvežbanrmi močrru. Naše moštvo je z veliko požrtvovalnostjo sicer skuša4o rezultat izenačiti, vendar pa ni uspelo ne v prvem, ne v drugem poičasu, ko smo videli veliko utrujenost Metlica-nov. Jutri ob 15. bo pa gostoval v Metlici k ar lovski športni klub »tKorikordija«. Ker bo domači športni klub k igri pritegni tudi nekaj starejših, preizkušenih igralcev, se obeta prav dobra in napeta igra. — Šaljiv večer. Pod okriljem domačega društva Rdečega križa je v nedeljo gostovala v Metliki skupina sedanjih in bivših članov ljubljanskega Narodnega gledališča. Nastopili so s kupleti, šaljivimi točkami n klavrrskim sporedom, ki ga je izvajal g. Vladimir Kumar. Priljubljena naša umetnika gg. Danilo in Povhe sta bfla toplo sprejeta, škoda le, da je bil obisk zeio slab m je bila že itak majhna dvorana na pol prazna. Ta prireditev je ponovno pokazala, kako velika stiska za denar vlada v naših krajih, vendar pa smo pogrešili marsikoga, ki bi večer lahko obiskal in tako podprl piemenite crtje Rdečega križa. Iz Radeč — Vse čitatelje »Slovenskega .Naroda« opozirjamo, da dobe list v trgovini Valerije Hailler že istega dne, ko izide ob pol petih popoldne. Stalni naročniki« Slovenskega Naroda«, ki žele, da dobe »Skrven-ski Narod« že istega dne. naj sporoče to po dopisnici upravi. Dobili ga bodo prav tako pri gdč. Valeriji Ha*ler Radeče št. 47. Uprava »Slov. Naroda« — Velikanski promet na potniških vlakih je bil v nedeljo. Zato so imeli vlaki velike zamude Zagre»bški potniški vlak je imel v nedeljo zjutraj 90 min. zamude proti Ljubljani. Da»i je vozil ie e»n poseben vlak iz Maribora proti LjuMjaoi, so bili vozovi vsi prenatrpan i. — Pred vinsko trgatvijo. Letošnja vinska trgatev bo v nekaterih krajih prav zadovoljiva. Grozdja je posebno veliko na Branku in Brunški gori. dočim je napravila pomladi slana na Jelovem, Svibnem in Žeb-niku precejšnjo škodo. Slama je pomorila mladike, ki pa so se obrasle kasneje le ponekod, zato je škoda prav občutna. Domačimi na Brunku pa zatrjujejo, da že dolgo rti bHo tako dobre letine za vinsko trte. Ako bo trajalo solčno vreme še ualje. obeta » biti orozdie zek> sladko, vino pa močnejše KOLEDAR I>ane^: Sobota, 21. septembra. Katolicanl: Juiri; Nedelja. 22, septembri. Katoličani: Tomaž Vil. teli mir. DANAŠNJE PRrKKDITVE Kino Matica: Gospoda Golov? fevi Mno Ideal: Pripovedke o pomladi K^P:J.Peseni P°mladi * v Matici S ^a: Tolika kri, gkmU film. ob Kino Matica: Gospoda Golovljevi vlln obD10-ao- srca - en utrte Hči *°m P°mladi- <>b H. vaol>a delbu oddelkov in telovadni ur mhTTm ■Milita pravočasno. MgUafl novega čW stva sprejema draštveno načelstvo od 8 do 30. t. m. med IS. m 2». uro v tajništvu na letnem telovadišču ob Tvrševi cesti stv, tam m oo istem času sc >tSH vpisovanje nera^ča>a in dece. Kdor hoče telovadit, naj ne zamudi primasa (>ziroma vpisa, ker se načdstvo na poznejše prijave vz termi- -ntn razlogov ne bo oziralo. — Uprava. — SokoJ L Ljubljana- Tabor sporoča da Se.JS,°tWeJ W^ia redj>a telovadba vseh oddelkov v teiovatknc, po temJc razporedu Torek m petek od 18.-19. ure ženska deca od 19.-20. ure moški naraščaj, od 20.-22. jre cW Ponedeljek n četrtek od 1R-19 utre moška deca, od 19.-3). ure ženski r^raščaj od 20.- pol do 22. ure čtanice, Cflanstvo, naraščaj m deco, kakor tudi njihove sta*še opozarjamo na skkap, de se bodo sprejema ■ deca, naraščaj m članstvo v teJorokiici »wno do 15. oktobra t. 1. Po tem datumu p«*dnjački zbor ne bo sprejel v teiovad nico nobenega novega telovadca. Istotako opozarjamo starše, da bomo sprejernarfi k nx)ski in ženski deci le tiste, ki se booo vpisali v spremstvu staršev. Vpisovanje no-vh teiovadccv in teiovadk »e vrši torej pn posameznih oddofleih pred telovadno ur-> samo do 15. okrtobra t. L Zdravo! Pred njačlci zbor Sokola I, L^ubljana-Tabor. Iz Poljčan — Zanimiv in pester športni dan priredi jutri tukajšnji SK Boč. Poleg domaceg-a momva bomo imeli Priliko Kledati ta dan Se 3 proste: SK store, SK Konjice ki SK Arjffnačy *iub rma ugodne •■see, ©aj Je v zadnji tekmi preteki« ne deijo izšel proti SK Konjice kot zmagovalec z 8:3. Pofcal bo izročen zmago varnemu moštvu slovesno na sledeči večerna zabav; v hoteki BaomanD. Nedelja 22. sept. 19S5- 7.30: Pridobivanje čistega in zdravega mleka, (Pavlica Pran Jo). 8.00: Cas, poročala, spored. 8.15: Jutranji koncert; 1) Radijski orkester, 2) Vijofinski koncert g. Marcela Vefclet: 9.45: Versko predavanje vmes pravljice iz stare Indije (g. E>anilo). 12.30: Cas, obvestila, spored. 16.00: Polku je ukazana (plošče). 16.15: Za naso gospodinjo: O sadju i gdč. Travnova). 16.30: Naia pesem. 1) Pevski zbor «Cankar»; 2) Radijski orkester; 19.30: Nac. ura. 20.00: č?a*. poročila, spored, obvestila. 20.15: Po*du sajmo Lticienne Boj-er (plošče). 20.36: Uvod v prenos. 2045: Beri i oz: Fa*M*o**o pogubljenje (prenos iz Turlna). — 23.O0: Cas, poročila, spored. Ponedeljek, 23. september 12.00: Odlomki iz zvočnih filraoV (pios- če). _ 12.45: Vreme, poročila. — 13 00. Cas, obvestila. — 13.15: Klavirski sol. koncert J?a ploščah. — 14.00: Vreme, borza. _ JfcoO: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Saksofon »0J0 (plošče) — 18 40: Načrt nase drame za bodočo sezono. — 1900: Cas, poročtta, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nac ura. — 20.00: Pesem in ples! 1) Tambn raski orkester; 2) Fantje na vasi; 3) Radijski jazz. — 22.00: Cas. vreme, poročila, spored — 22.15: Venčki lahke glasbe. Radijski orkester. Stev. 214 »SLOVENSKI NAROm.^ n> mf*m*W* T«W 3 Delo za Dolenjsko lepo napreduje K Jutriinjeimi občnemu zbora SK PoBa — Preko ovir k lepim uspehom Ljubi jana. 21 septembra. rV«flztn»kmj na postno nedeljo je t/ta zbrana v Omohriovn gostilni v Vižnj-i goni tešeta dražba smučarjev *tj boJJj za šalo, nego zaaea so skleni ustanoviti smučarski kruh, da bi bSr skupaj tudi pri cvičku, ko odvežejo smučke. Smeha in Žkiatne volje je bnc v jzobđju, poguma tod«', saj je točil po-scre5rjrwi Omahen dober cviček. Tako je dobel novi klub v splošna radosti in razigra-rjosTr ime višn jegorskega* patrona, da bri ljudje tem manj verjeli, da bo sposoben za resno delo. Vsi so majadi z glav»anvi in se mozadi. ko je priSn v javnost vest o ustano* vrvi SK Polža, rrthče, pa tudi meno« usta-novrtel j: sami rviso vzeli tega koraka resno, še manj resen se je pa zdel kmalu po ustanovitvi storjerr aktep. da bo zgradb klub pri Sv Duha nad Višnjo goro velik, moderna urejen in opremljen dom Toda rz šale je postala resmflea Vi daines storimo pred dejstvom, da je zgradila peščica ide* atestov v rekordnem času lep, vzorno urejen in oskrbovan dom rn pos*taviia tako delo za povzdgo nase zaostale Dolenjske na realr.a tla. Pa ne samo to. Potž je začel si-stema-rično delati tud^ za gospodnrsk i povzdigo vsega višnjogorskega okraja, sadovi njego* vega dela se bodo kmalu poznat ne samo po vaseh okrog Sv Duha, kamor se že gradi cesta, temveč rudi v VHmji gori sami, v Ivaočrr goniči ki na Krki. V enem letu je opravi maadl klub toliko uspešnega propagandnega rn orgamzatoTnega deka, da se bo krhko jut ni na občnem zboru brez skrbi ozrl aaa»j, pa tod*: naprej, aaj je v po Vri meri dokazai, da zasluži zaupanje in podporo javnosti. Klub je dal po svojem predsed-iAa ing. Sok!jetu tudi odločilno pobudo, da se je z vsem povdarkom znova postov 1 a zsriteva po končni z^adrrvi železnice Št. Janz^evoica in v nemali mer- je njegova zasitila, da je ta zahteva rudi prodrla. Svoj prvi občni zbor je imel klub lan: ob kaj ptBčfc udeležbi kar zunaj na prostem, kjer so bfle komaj zapele lopate ri krampi, kjer pa sro$ zdaj že dograjen ponosen dom. kakrftmh je pri nas malo. r^e K3o pa bi šlo to težko, na silne ovire zadevajoče dek) za Dolenjsko tako uspešno od rok, da rri stopil lani po srečnem naključje na Čelo kluba ing. M'lam Šuklje. mož neupogljive volje in neizčrpne po irtvovalriosti, organizator redkih sposobnosni. Pod njegovem spretnim vodstvom in korafj izključno z njegovim prizadevanjem >e gradinja doma hitro napredovala in že v prvem letu po ustanovtvl kluba je bi dom svečano otvorjen. V nedeljo 6. januarja je b*J na Polževem velik prazn;k Redki so pri nas na deželr dogodki. Ici bi tako močno odjeknili v široki javnosti kakor je bila svečana otvoritev prvega dolenjskega smu-čeTskega in planinskega doma na Polževem Toda z lepimi uspeh', ki jih je dosegel SK Polž v tako kratkem Času. njegovo delo ae daleč nr končano Nad pol milijona je investiral v svoj dom. čeprav je začel iz ndč, moral se je seveda zadolžiti, dom je obremenjen z znatno hipoteko Pa tud te zadnje, čeprav najtežje ovire, se bodo dale odstratrrrti ob dosedanjem razumevati ju in podpori javnosti, ob žilavost, požrtvovalno sti m iznajdljivosti mladega kluba pod tako spretnem vodstvom n Pa °b nuino potrebnem spoznavanju domačinov, da je treba najprej hnso se/idati, če hoče biti človek pod streho. V k jer ne gre gladko, povsod so imel' noši planinci n sport-irilo težave, ko so gradi: domove, ker ljudje spočetka niso razumeli pomena njihovega dela. Tako je bio tudi tu. Precej je še med domačni okrog Polževega nerazumevanj« in malenk ►stnih osebnih razprtij, toda pred njim: se tako važno deVo v imte-resn skupnosti ne more in ne sme ustavrfa. Naj b SK Polž nadaljeval svoje tako lepo započeto delo. na i bi nesel polno razumevanje t-ud; med tistimi, za katere v prv' vrsti dela in naj b sledile njegovemu zgledu tud; druge organizacije ki so si nadele nalogo propad rat turski promet na Dolenjskem Napravite konec javnemu škandalu! Gonfači po cestah nemoteno ger5*^ in trpinčijo ubogo živino L,jubiana 2-1. septembra. O trpinčenju Živine^ ki jo gonijo Po cestah iz daljnjih krajev v mesto. tJUc že ponovno Sovorili, toda vse zgražanje in žigosanje te javne sramote nič ne zaleže. Menda ni na svetu d rva že. kjer bi ostaiio tako nečloveško Početje nekaznovano. 2e večkrat smo opozorili oblaeti na to k a to trpi živina, ce jo gonijo daleč po trdih, večinoma še z ostrim gramozom posutih cestah, kako omaguje in pada^ kako jo gonjači neusmiljeno naučijo, pretepajo, sujejo s palicami ali celo z žeblji. Večkrat vidiš na cesti izmučeno Živino, k; ne more več naprej pa ji gonjač krivi :n lomi repe. jo obdelava z gorjaćo, okovanimi čevlji tid Zgrozi-tj se mora človek ob pogledu na to po-surovelr«st :n sram nas m<>ra biti pred tuje: da nimamo niti toliko ^rćne omike, da bi to vse obsodbe vredno trpinčenje uboge živali v kali zatrli Ne mune skoraj dant da bi ne gonil: velikih čred živine iz Karlovca in s sej. mov po dolenjskih krajih proti Ljublja m ali celo tja daleč na Jesenice in na Bled. živina deda po cesti, travnikih in njivah škodo, da se ljudje upravičeno pritožujejo. zgražat; se mora pa tudi vsak omikan človek ko vidi. koliko uho ga. živma pr: tem trpi. Z Dolenjskega nam poročajo, kako so oni dan gnali gonjači veliko čredo živine proti Ljubljani Živina je bila sestradana in izmučena da se je komaj še vlekla naprej Kamor je stopila, so se poznali sledovi okrvavi je nih nog Tu in tam se je živinče operno glo od. bo'ečin na cesti zgrudilo, a že je zaklel brezsrčni gonjač in dvignil gorja čo s katero je udrihal po onemoglem žj. vinčeru. dokler ni vstalo In takJ prizori posurovelostl se ponavljajo na dolenj skih cestah dan «a ^em. razmere ^ vedno slabše a nikogar ni k* rn napravi' temu lavnemu škandalu konec Kaj moremo JVjStsvftl proti trditvi, da ie največja »sramota, ko mirno trpimo ■edno hujše trpinčenje živine? Mst smo v Aoesmiji, (Haaie Sclass-e na nam opr° sti to primero.) mar nimamo železnic in tovornih živinskih vagonov, da bi spra. vil j v nje živino in jo pripeljali v mesto" Če so naši mesarji v tako težkem poio žaju. da ne zmorejo prevoznih stroškov jim je treba priskočiti na Ponaoč z jav. nimj zbirkami ali kakorkoli, samo da se zaman ji svet ne bo zgražal nad nami in našimi škandaloznimi razmerami. Nobenega dru^resra oPravičila ni tu samo skli eevsaje na prevozne stroške more napo ti t i mesarja ali prekupčevalca, da poze ne živino na 30 ali še več kilometrov dolgo Pot do klavnice Res opravljajo gonjači svoje delo po ceni. trpinčenja živine jim m treba men. da posebej plačati toda vprašati ee moramo, ali odtehta razlika med prevozni mi stroški in plačo gonjačev. s-ramoto in škodo kj jo trpi pri tem ne samo naš nerled. temveč tudi posestniki ob cestah in ne v zadnji meri ceste same ter ve-promet na njih Čudimo se, kje je naš Avtokkib. da že davno ni z vso odločnostjo povzdignil svojega glasu proti temn edinstvenemu norčevanju iz avtomobilskega prometa Kje na svetu najdete Se drftav0, kjer bi vam čreda izmučene in izčrpane Živine za gradila vso cesto, kjer bi moral avto mobijrist ustaviti voz pred vssko kravo m se z njo pogajati, kdaj se mu bo izv° lila umakniti p ce-pte da bo lahko nada ljavai vožnjo? T0 lahko damo patentira ti, saj je svetovni unikum. že podn«v je avtomobilistu težko voziti po naših cestah že podnevi mu preti na vsakem ovinku nevarnost *a zavezi v kmečki voz s spečim ali pijanim vozufkom aH da se zakadi v Čredo živine, kaj šele pono č; ali v eosti meeli Naravnost Čuditi se moramo, da pri na« splob še kdo vozi 7 t^omoMkom m motociklom Ce že nima tdo avtomobilskih <^est tn 6e tfh dVi sodkne 2ra dne ne bomo imeM bi morali napravi ti red vsaj na teh toboganih, kar jih ima mv TCsj si mora misUtl tujec o na&! At- žavi. če se pelje Po naših cestah z avtomobilom in mu zavodi pred nos zdaj kmečki voz adhj mti nastavi roge krava mli vol, da. bi skoraj prej prišel pes kamor Je naanesrjsn ? In kako gnk> in Pograda SonJae. če ustaviš pred nJim avto in m lepo prosti, naj pošene živino na kraj ceste, da ho* mog«i naprsj. se čudno, da te ne opfcHtf s gorjačo kakor utrujeno tivinoe. Oni dtoc Je ia±«ai tak Jooak v vmM Medved. Jak pri Velikem Gabru na Dolenjskem vpričo domačinov qrtMMgfc—i M v tucetu sop atome pod repom, da g* Je spravil •opet na noge. In nikogar ni bilo, ki bi ha nJemu podžgal &oP slame Pod' tistim djedom telesa, kjer tegutt hrbet pošteno tee. T>ndf legitimiral ni nihče te surovine^ da Je ostala nekaznovana. Gonjača pasejo ponoči lačno živino Do travnikih m njivah ob cesti, da tako prihranijo nje. nernoi lastniku stroške za krmo odnosno da Jfcm čian več ostane od pavšala. Ta-ko trpe Pc^estmki zemljišč ob ce?tah občutno škodo* Vedno večje je ogorčenje in zgražanje nad tem početjem, oblasti pa drže r0ke križem in puste, na se trpinčenje živine mrrno nadaljuje in da se de!a škoda, ki Je oškodovancu nihče ne povrne Ne samo sramota, ki si jo nakopa varno ■ tem pred vsem svetom, že samo usmiljenje z ubogo živino bi 'moralo napotiti oblasti da bi z energično r0k0 napravile v tem pogledu red. Morda bodo te besede kaj zalegle, če še nismo padld na. stopnjo Hotentotov. Zahvala CMD Vodstvo družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani se ob zaključku lepo uspele 46. velike skupščine, ki se je vršila na 50 let-ni jubilej obstoja Družbe v Ljubljani dne 15. septembra t. L kar najiskreneje zahvaljuje vsm. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je jubilejna skupščina, tako sijajno potekla. Posebno pa se zahvaljuje velikemu številu navzočih odhčnJakov, zastopnikom javnih oblasti in samouprav, zastopnikom javnih korporacij, zastopnikom kulturnih m prosvetnih društev, zastopnikom narodnoobrambnih in viteških društev m vsem zastopnikom ostalih organizacij, ki So s sv0jo navzočnostjo potrdili, da dobro pojmujejo vele-pomembno. plemenito delo družbe sv. Cirila in Metoda. Prisrčna zahvala akoro pomoštevikiim podtružničn im delegatom, ki se niso zbali ne stroškov, ne dolgega pota. prišli so. da spričajo svojo ljubezen in voljo za narodno obrambno dek). Prav posebno pa se zahvaljujemo tudi našim vrlim ljubljanskim podružnicajn, ki so priredile zbirko za jubilejni sklad in končno topla zahvala vsemu onemu družbenemu članstvu, ki je počastilo a svojo prisotnostjo 50-letni jubilej dela za dosego naših narodnih ciljev. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. višji sodni svetnik dr. Valentan LervfćnSc. na namestnika odvetnika Mejač ter sodnik za preglednika računov pa nadsor-Ij ter nsvnsfeij Aferam. čoln t pohištvom se fe razbil pri Litiji. 30. septembra rVi noaeui mostu čez Savo med vsa Jo Savo m Spocanjtm Logom, ki bo v kratkem dograjen in otvorjen, se je pripetila včeraj težka nesreča. Dva Boi Jakova aii po-domače Bevčeva sta naložita poin čoln novega pohištva, da bi ga odpeljala neki družini ▼ Zagorje. Prepeljati sta ga hoteka čez Savo na savski kolodvor in dalje z vlakom. Sav« je zaradi deževja zadnjih drti precej narasla in fanta sta se menda zagledala v delavce na mostu, da nista pazila na čoln. ki so ga vdovi zasukali, da je udaril * sredino boka v betonski nosi-lec ter se razldal na dvoje. Starejši Borcev sin Tone je rmed še toliko časa. da je zagrabil za drog provizo-ričnega oporn.ika, ki je visel z mostu nad reko. Ob visel je nad vodo in delavci so ga potem rešrli. Njegovega brata je pa wgk> v vodo rn ker ni vešč plavanja, bi ba otonfl. da ga niso domači delavci v zadnjem hipu potegnili iz vode ter odpejj^i domov. Pri tem sta se najbolj rzkazada poftr m Drnovškov Jože Bevčevi imajo na pohištvu ofcrog 2.000 Dan Škode, Celo življenje KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Vpraian 'e Zdravnik: Nič se ne bojte, pred letoma sem btl prav tako bolan kakor vi, p« pofflejr«. kako sem ae zredil. BolnTk: Katcrr :a rdravn ki p* *te irncSu prosim? Kazen za zločin Ivan Sušterič je bil obsojen na dosmrtno ječo — Zado- vol|no občinstvo Maribor, 21. septembra | vinski župan Peklar, občinski odoorr.^c Mi Rasprava proti Ivanu ŠeSteriću se je včeraj nadaljevati a ves dan. Zaslišane so bile številne priče, ki so pa vse razen ene rz-povedaJe zanj zelo neugodno in obremenje-vskno. Tako je izpovedala ga. Virantova, ki je delj časa stanovala v Sušteričevi ha-Ši, da je zelo surovo ravnal s pokojno ženo in jo večkrat pretepal, a ru-di za otroka mej ni bilo dosti mar. Se bolj so Gušterica pokopale izpovedi njegovega pomočnika Ko<-tererja, ki je med drugim povedal, da usodnega večera pred zločinom dvakrat zaklenil vrata delavnice, ^aprl pokrov na pečici m postavil likalnik za mizo. Drugo jutro ie pa našel delavnico samo enkrat zakljeivje-no. pokrov na pečici odprt, likamik pa je bil pei spodnji odprtini v drmniku. Pepel v pečici je bU moker, oglje v žerjavici polito z vodo. V sobi je tudi močrto dišalo po svetilnem plimi, čeprav ga je bH projšn)i večer skrbno zapri. rVspoidne so bili zaslišani še brvS kače- INO SLOG Ljubljanski Dvor — Telei. 27-30 Danes cb 16., t915 in 21*15 tari ter jutri ob 15-, 17., 19. in 21. ari 0. NEDBALOVa OPERETA SverJslav Petrovič _Ani Ondra aTaVaTala^aTaTaTaTaTaTaTaTaTBaTa Hans Moser Cene 4-5U, b^>0, in 11 Din vključno Poljska kri z vsemi t»ksami! /Tlaline|a. j0tri ob 10 30 dop poje v kom eni opari Satjapta Don Ouithotte Ceoe 4"50 Din na vseh mestih vkija-čoo z vsemi t *ksami Najelegantnejši kino v Ljubljani, od lična akustika najpopolnejša aparatura, nizke cono, eaKeni filmi! h en in občinski tajuiik Kosar, ki so v apaoš* nem izpo\edali roko obrernonjvalno m oa>-toženca. Sajšterič je bil v es c as naz prave zelo miren in ni trenil / očmi. detaJ se je kakor da ac vsc to njega ne tiče. Zasiirievanjc prič in črtanje raznfc api sov je bilo končano ob Tfi. narSo je pa apav-govoril dr-žavni tožilec Sever, ki je v svojem temeljitem rjovoru povdarjail. da ja popolnoma dokazano, da je ftuftreric 7asnovai zločin, se namj rudi temeJlirto prapravl rn ga rrvTšiL Zc v preiskavi se je mreža oearo£ njega vedno bolj ožila a v reku današnje razprave so številne priče izpoveinale sani tako obraraenjevaino, da je njogOA-a kršwda izven vsakega dvoma. Samo poMep po oV-nar^i ga je gnad v ziočiin. Državni tofiasc je govoril 45 minut, nofco je pa povzel besedo zagovornic dr. rVrand-steter, ki pe sAntrW dVrkaczari, da gre pač za nesrečo m ne prernnšil )e»n r.kvr ApefiraJ je na senat, naj obtoženca COSOOtl ait pa vsej m So sodi, PV> pledojejaS državnega to£aNea in vorruka se je senat tvraacnjl k njo, nato je pa predsedenak dr. Tnn^iat ok jarobrn tišini raa^aail obsodbo : Ivan, Šušterič Je k rtv, da pe pt> trtici ii prevdarkv napeljal sveflbni ni m v ar> aednjo sobo svoje delavnice tn s tam zakrivil smrt svoje žene in hčerkice aar se obsodi na doemrtno ječo. SuSterič je sreor malo pr©bledbo: naslednji gg: Vidic, ravnatelj Roger. dr. KrejČi. Jo-sin. Grabner. profesor Alojzij levifnik, Iz Celja — OMakoraiee ealjsksga a^edajiaaa opo zarjjajno, da sprejema prijave za abonma za aeaono 1936/36 knjigarna »Domovina« na Kralja Petra cesti m sicer samo do 30. t. m. Dramski abonma oteega 12 gostovanj ljubljanske drame in 3 vprrsorirve domačega ansambla- operni abonma 2 operni in 1 operetno gostovanje ljubljanske opera, koncertni abonma pa 4 koncertne prireditve. Ke* je redna gledališka seaooa odvisna od števila prijav za abonma, priporočamo vsem interesentom, da se prtja' vijo takoj. — Združenje trgovcev aa mesto Cetjs |a nabralo med svojimi elani M.460 Din aa spomenik blagopokojnemn kralju v Celja- — Koncert Trboveljskih slaTfkov bo v nedeljo 6 oktobra popoldn« v Celju. — Kolesarske dirke sa klnboro prvea-stva za Velo 1996736 bo priredil klub sk> vsrtskih kolesarjev v Cerja v nedeljo 22. t m na progi Celje — trrobtie — Cei> -Frankokrvo — Celje («0 km). Start ho ob 14. na Krekovi časti pri Glasi ji, eikj pa okrog 16. pred gostimo Svetel na Marr borski cesti — Ob kolo. Neznan storile« je ukradel lekarniškemu ushzfbenea Franca dpa^iea iz Celja v četrtek 19. iz neke vefe naCHav-nem tngu 1.200 Din vredno, črno pleska -no moško kolo znamke »Celnmbia«. tov. Stav 31o\7r5P. ev4d Stor 2 - ttM - S. Ifa koiosn je bita erna svetilka >ltnrjex<. — Haeaa lekanrtaka araibs kna od vlas-tsga petka 27 t. m. lokama na Kralja Petra oaotl _ Iz Katnnilca krt. ta v II iiiaultai partradl danes, ob pol 21. v dvorani Narodna ć&taJnice s katero zaadjnm ketosrvjjo Pri tej akademiji bodo jamwaklei, in gOt Gona s pevkami solo točkami, dalje Kam* niakl laikiiaiii orkester pod vodstvom dirigenta g Vrenaaaaca, oaraaoajnice in sen-aka deca kawnnia%eca Sokola ta dramatični odsek Narodne čitalnice z cdomkom iz vtaJJMSfi6ajffj Igre cfimrt majke Jugovi-čev> — Za to akademijo vlada zelo veri. ko zanimanje tn je z oadroni na humanitarne in plemenate cftje društva Rdečega križa pričakovati zeao velikega posets, — Tujsko prometna sezona je za letna pr* nos zaključena Obisk ttrjesv je bfl letna znatno manjii Lan ako sezono je po-measto 612 ta kar je» bata Kamnika poicsdčne vosnina, ae ta* ti ta. tovtifiarji naao dokoo mndtti pni nas več so po kraitflDam bšvanju odeti v m****, ki Jim nudijo to ugodnost. Tn aa vidi zlasti iz razmerja v prerjočnmah. katerih je bflo lotos 10661 lanskim lAlr* — Kamničan: se vpraSujejo, kaj je vzrok, da amo tagubtll prednost, smo sneli ze totiko let. Stvar stoji nrfhlL žno takole: cJanezek prihkrl ves on^okaaa k msjn-trj m ji toži, da ima Francek lepo piščalko, na katero zna prav tapo Rakasti Mamica ne ve, kaj naj stan, obrisa Ja-neaku solze in nosek in radi ljubega mrm odvzame pa&čaško se Franckn > To ravnanje je bdo mogoče od strani MataliM upravičeno kajti hotela, je imeti mir pri haat, Janesek je pa vendarle v Franckn-vih očeh vetja! za, babo- — VVttte ta tako nekako je ludi a Kamnikom. Na stsalioa Janezka so se postavili neki goapodjs, ki so hoteli prkiooiti ugodno* polovična nane za neki kraj na bivšem ta naata skupna mamica 7 Bsograda je nato to ugodnost vzeta ie KsiraSk u. Baaav da, kaj at pa mi o Pjm sedaj rotaomo to je naaa sbvsr. — vendar taaaajjao onanja, da se nam bo posrečilo to, kar amo po taji nevoscljrvoBtl jaajjaaMB. zopet pa-kWwti nazaj in I mY i nt bo Ksmnflcu popraMtana krrvica, ki ge nam je tatna Iz Litije — Odpovedana arlreditev Rdetoga kriza. Srsari odbor R.K , ki je priprarliale aa d rovi družabno prireditev v Sokolskom domu, jo odpoveduje zaradi sptafcne potrtosti nad vremOni, ki se Kranjrem manda nikoh ne bodo zjasnila. — Kkskurzije *a*ih sadjar***. Člani .Sadjarske 1q vrtnarske podružnice prirede v letošnji jeseni več ponenih ekskund]. Prva letošnja ekskurzija ▼ j*vniško okoneo jo bila zelo poučna. Izletniki so poootno on-endovali umno sadjarstvo hribovskega posestnika g Godca Josipa v Mali dolgi nogi. Zaradi velikega zanimanja bo sadna razstava na PonoviČah t rafala 3 dni in sicer od 28 do 30. t m. — Akcija sa postajanje bnorlaks* r Litiji. Predilniško ravnateljstvo je pokrenilo akcijo, da bi se ustavljali brsovlaki tod i pri nas Saj je naSa postaja v središču Za savja, sedež s reškega načel stva in vseh drugih uradov Svoj cas je bila Litija tudi postajaliieo brzovlakov Za akcijo so s*> zavzeti zda i radi vsi na Si nradi in nstarto ve. O upravi?snfh razlogu, ki govore i >SLOVENSKI N ARO D*. Sobota, 21. septembra 1935 214 Na želio cenjenih odjemalcev je dospela za jesensko sezijo večja pošiljka POPPER-ČEVLJEV TVRDKA Na ogled zaloge vabi J. C. M A YER - LJUBLJANA _Stritarjeva nttcn# DNEVNE VESTI — Kralj boter, devetem« sinu. Nj. Vel. kralj Peter n. bo po svojem zastopniku polkovniku Gustovicu jutri za botra devetemu atou kmeta Mladena Tatomiroviča iz Trpkhja, arex Vukovar. _ Zračno zvezo Sušak—Dubrovnik bodo vzdrževali Cehi. Včeraj zjutraj se je vrnila. xl Dubrovnika v Split velika če-škosftovaSka amfibija, s katero je prispel generalen direktor češkoslovaške državne aerolinije ing. Stočes, nas polkovnik Tra-kulič, načelnik oddelka za civilno letaJ-stvo v vojnem ministrstvu, ter trije češkoslovaški piloti. Amfibija je bila na poskusnem poletu ki se je dobro obnesel in zato bo čreskoslov-aška prihodnje leto redno \*zdrževaia zračni promet na progi Sušak—Duhrovmk. Amfibije začno letati Že 1. januarja 1936. Tako dobimo končno zračno zvezo na našem Jadranu. Letala se bodo ustavljala redno na Sušaku. Splitu in Dubrovniku, po potrebi pa tudi na Rabu. v Hvaru, Korčula m drugih večjih letoviščih. Iz Prage bo odhajalo letalo vsak dan ob 7, na Sušaku bo okrog poldne, v Splitu okrog treh, Dubrovniku pa med 4 in 5 uro popoldne. Iz Dubrovnika se bo vračalo ob 7 zjutraj in bo opoldne v Pragi, česar sami niiamo zmogli, bodo opravili naši prijatelji Čsehi. — Sova komisarja za pregled izvoznega sadja. Za nakladalne postaje Rogače Sfla-tina-Rogatec m Sv. Rok Lupimjak je imenovan za komisarja banovinski ekonom v zdravilišču Rogaška Slatina Fran Novak, za nakazovalrio postajo Ptuj pa upokojeni sreski kmetijski referent v Ptuju Josip Zai-pa«nc. — Mladina je naša bodočnost; zavisi pa od nas, kakima bo bodočnost, od tega, kako bomo vzgojili mldi«no. Ponosna smo bih na armado mladih jadranskih stra-žarjev ob slavnostnih dneh Jadranske straže. Če bo mladina vzgojena tako, da se bo zavedala velikega pomena morja za nas obstoj, smemo upati v boljšo bodočnost Zato pa je dolžnost vzgojiteljev, da popeljejo Šolsko mladino na jadransko razstavo. Nas Jadran moramo predvsem dobro poznati, da se bomo zavedali, kako srečno lego ima n-a<ša država m da nam morje lahko neizmerno koristi. Jadranska razstava nudn popolno sliko o našem Jadranu, obsega vsa področja, od znanosti, preko puko tosiov-nih ved. trgovine do vojne mornarice. Vstopnina je zdaj prav neznatna, aa dijake, odnosno šolarje po 1.- I>*n, ako pridejo v skupini. — Odvetniška vest. Odvetnik v Ljubil jasi dr. Marko Natlačen se je z 11. septembrom odpovedad ravrJieriju advokature. Za njegovega začasnega namestnika je imenovan odvetnic v LjuWjani dr. Josip Vor-šič. — Težko boste presodili, kaj je najzna-nimivejše na jadrainski razstavi, ki je podaljšana do vključeno nedelje, kjer se vam nudi toliko poučnega in zanimivega kakor še na nobeni nasi kulturni razstavi ne. Ena največjih zanimivosti razstave je pa nedvomno rzreoVno *elik podzemeljski bazen za sladkovodne ribe, V njem so razstavljene ribe orjaki, ki zave v pritokih Jadranskega morja. Obiskovalci so si ogledovali med velesejemskimi dnevi prav tako z velikim zanimanjem rečne ribe, kakor morske. Saj so pa tudi razstavljeni res pravn orjaki, kakršni ne pridejo pogosto pred oči niti izkušenemu ribiču. Mnogo boste zamudili, če si ne boste ogledali teh rib. saj že samo ta del razstave zasluži, da se potrudite na jadransko razstavo. ("Vis hiti ne zamudite! • Planinske koče osrednjega društva SPD so redilo oskrbovane do vključno nedelje 22. t. m. Uvedba weekend.voznih list kov omogoča planincem obisk planinskih postojank od sobote na nedeljo ob zmernih izdatkih za vozmno. Od ponedeljka 23 t. m. dalje bodo zaprte: Krekova koča na Ratitovcu, Oroznova in Malnarjeva koča na Cnri prsti, v Julijskih Alpah Staničeva koča, Aleksandrov dom, Vodnikova koča in Koča pri Triglavskih jezerih, v Kamniških planinah Češka koča pod Grintavcem, Cojzova koča in Koča na Kamn-šketn sedlu Do prihodnje nedelje 29. t. m. bodo še oskrbovani: Triglavski dom na Kredarico. Spodnja koča na Gol ci ter Erjavčeva koča. ki pa bo nato oskrbovana ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevm p-ed prazniki. Aljažev dom v Vratih bo :zlet-nikom nudil vso oskrbo do 6. oktobra. Krasen je izlet nrmo Peričnika skozi pi» sane gozdove v jesenski obleki. Nadalje in stalno tudi preko zime bodo oskrbovane postojanke ob Boh njskem iezeru »Sv. Janez« in »zlatorog«, ki bo važno izhodišče k novemu planinskemu domu na Kom-ni: Dom na Krvavcu in Koča na Veliki Plan ni ter dom v Kamniški Bistrici, kjer sc bo vršil 6. oktobra slavnostni ogled nove pešpoti. -— Senzacijonalna aretacija v Beogradu. Včeraj je zbudila v Beogradu veliko senzacijo aretacija sina generalnega zastopnika Adlerjevih pisalnih strojev Jakoba Kranjca^ znanega, Lahkomiselnega mladeniča, ki je rad razmetaval denar po barih in delal dolgove. Oče ga je hotel spraviti na pravo pot pa ni slo. Fant se je spozabil končno tako daleč da je ponevetrđ, denar in hotel je ubiti svojega očeta, ta je pa obvestil državno tožiljstvo, ki je date nevrednega sina aretirati. — Plemenski sejem rodovniške govedi pinceavske pasme v Ormoiu. Dne 26. im. priredi banska uprava dravske banovine plemenski sejem za ormoško cikasto (pino-gavsko govedo) na sejmišču v Ormožu in sicer dopoldne. Na sejem bo prignane lepo število dobre plemenske živine, osobito ple menskih bikov v starosti od 5 mesecev do 2 let. Zato je dana lepa prilika za nabavo dobre plemenske živine, na kar opozarjamo interesente. Vse nadaljne informacije se dobe pri zvezi selekcijskih društev v Ormožu. — Ko si boste ie te dni ogledovali jadransko razstavo, si skrbno oglejete vse, ker je razstavnega gradiva izredno mnogo m lahko prezrete največje zanimivost. Znano vam je, da je razstavljenih okrog 7000 predmetov in sleherni zasLuži, da uui posvetite vsaj trenutek. Ob nekaterih reliefih so pa stati ljudje po cele ure ter so v duhu potovali po lepi Dalmaciji. Spo mini na dneve, ki jih prežavimo na morju, so najlepši ki vsak rad poroma zopet tja vsaj v duhu. Razstava je tudi tako popolna da ti nudi jasno sliko našega Jadrana, čeprav še nisi knel prilike videti našega le pega morja, in ti zbudi željo, da bi ga vide. vsaj enkrat To je tudi geslo razstave oddelek Jadranske straže, da mora vsak Jugoslovan iti vsaj enkrat na morje. In prej ali slej se vaim bo nudila prilika, da boste videli morje, nikdar več pa najbrž ne boste imeli prilike, da bi vdel jadransko razstavo, ki je podaljšana samo za tri dni. — Iz »Službenega lista«, službeni List kr. bamske uprave dravske banovine« št 76 z dne 21. t- m. objavlja uredbo o usirroj-ju ministrstva za pošto, telegraf in telefon, naredbo o ugodnostih za opravljanje obrta brez stalnega bivališča za prebivalce nekaterih vasi primorske banovine, odločbo o dopolnitvi točke 4 občnih opazek k 15 delu uvozne carinske tarife, odredbo o dopolnitvi odredbe o postavitvi komisarjev za pregled izvoznega sadja, odločbo j sejemskih ki tržnih pravicah v sreou Logatec objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin, objavo o naknadni razpore-ditvi poslov pri državnem sveta ki razne objave rz »Službenih Novin«. — Izletnike na Dolenjsko opoezorjamo, da še vedno vozi izletniški vlak, ki odhaja iz glavnega kolodvora ob 6.10. Ta vlak bo vozil do 6. oktobra. Vrača se tudi kot izletniški viak zvečer znatno pozneje kakor navadni vlaki ob delavnikih. — Klob likovnik umetnic otvori jutri ▼ Zagreb« r ua;i i paviljonu svojorazstavo pod pokroviteljstvom Nj. V«l. kraljice Marije, ki se aa delo naših likovnih amemic posebno zanima. Klub ima 81 Članic po vsej državi, med njimi 11 Slovenk pod vodstvom Anice Zupana« Sodnikov« — Nekateri vlagatelji bivie poštne iraaii-aiae aa Irnaaja ne vedo aa naslov društva, ki ai je nadelo nalogo poskrbeti, da pridejo prizadeti do svojega denarja. Društvo naj ustreze njihovi želji in jim potom našega usta sporoči svoj naslov. — Vreme. Vreme urita napoved pravi, da bo stalno čez dan jasno ki topio vreme. Včeraje je znašala najvišja temperatura v Skopi ju 26* v Mariboru in Jpiitu 22» v Zagrebu 21, v Ljubi jami 20L6, v Beograda 16, v Sarajevu 14. Davi je kazal barometar v Ljubljani 770.S. temperatura je znašala 11. — Letalska nesreča na J aro rjo. Včeraj okrog 17. je prihitel neki kmet i*z Javorja v Litijo in povedal, da je pod vasjo De-peče, ki je kake štiri ure hoda oddaljena od Litije, treščilo na Ua letalo. Iz Litije se je odpeljal na Javorje zdravnik dr. Orel. Letak) se je skoraj popolnoma ras-bilo, dočim sta dobila letalca samo lahke poškodbe. Zdravnik ju je obvezal, potem pa sta bila prepeljana v Ljubljano. kino Ideal j Danes ob 4-, 7. in 9yK zvečer jutri oh 3., 5% 7. in 9}^ .uri CLAIRE FUCHS poje v opereti PRIPOVEDKE POMLADI Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob matineja DVA SRCA — EN UTRIP Vstopnina 3.50 Din. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes velika nmetnlaka, senzacija! V. R. GARDIN slavni hudozestvenik kot >Juduška< v rusko-sovjetskem velefilma GOSPODA GOLOVLJEVI Največja filmska drama, vneli časov. Predstave danes ob 4., TU in 9»U uri. jutri oh S., 5. 7V4 tn uri Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Rezervirajte vstopnice telefonski. —Ubil se je, ker m imel komu zapustiti premoženja. Da, tudi taki čudeži se gode na svetu, čeprav je na drugi strani revščina vedno večja. Včeraj se je obesil v Luči blizu Samobora premožni kmet Nika Vor-kič, znan kot velik skopuh. Mož je tudi rad pil, pa se mu je zdelo škoda denarja za pijačo. Zato je sklenil opustiti jo. Bil je vedno bolj potrt in zadnje čase je prava, da si bo končal življenje, ker nima komu zapustiti svojega velikega premoženja — Strašno krvoprotitft zaradi zemlje. Včeraj zjutraj je prišlo v gozdu pri Kaštelu občim Z.latar do strašnega krvoprolrtja med polbratoma Milanom Zeničem im Stje panom Kramarjem. Brata sta samo po materi in že dolgo sta se prepirala zaradi zem Ijišča, ki sta ga hotela imeti oba. Tudi tožarila sta se. Včeraj je počakal Stjeran svojega polbrata v gozdu in ustrelil je nanj deset krat z revolverjem. Po prvih streHh je potegnili rudi Miđan revolver in dvakrat ustrerM predno se je zgrudil. Ranil je svojega polbrata težko, sam jc pa kmaki izdihnil. _ Dve hndi nesreči. Davi so prepeljali v bolnico 99 letnega posestnika Tomaža Bokala, doma iz Laz 5, ki so se me splavili konji. Padel je pod voz, ki je Sel čezenj in je dobil hude notranje poškodbe, ves je potolčen po glavi, po rokah in nogah. Njegovo stanje je resno. — 23 letna služkinja J«lka Jako? je zjutraj okrog 8. blizu Sv. Krištofa padla s kolesa tako nesrečno na glavo, da si je pretresla možgane in nezavestna obležala. Reševalci so jo prepeljali v bolnico. □□□□□□□Lil lili m M I lULJJLaJULMJL □ Najlepši modeH moderne damske H konfekcije pri p PAIII IN LJUBLJANA □ ^AULJN, Kongresni trg 5. Iz Ljubljane —lj Sočani, Sočanke in prijatelji društva »Soče«. Prireditveni odsek društva opozarja vse odane m prijatelje, da priredi SK Polž dre vi na Polževem nad Višnjo goro velik lov na polhe. Videli bomo, kako se nastavlja polhom in kako i»e te ljubke in vadice, ki jih poznamo medcami večinoma samo po polhovkah, v nastavljene pasti kove. Kdor bo hotel, bo lahko rudi poicusrl okusno polhovo meso. drugi bodo pa imeli na razpolago pečen krompir in koruzo, seveda pa rudi vse, kar premore dobra kuhinja. Za ta izlet se zberemo drevi ob 19 na kolodvoru. Kdor pa ne more na izlet danes, naj pride jutri z jutranjim dolenjskim vlakom na občni zbor Sk Polža. Danes se odpeljemo ob 19, jutri pa ob 6.10. z glavnega ali ob 6.18. z dolenjskega kolodvora. Pokažimo tudi mi, da znamo ceniti nesebično in vztrajno delo Sk Polža, namenjeno naši lopi Dolenjski. — Občuti ji Te obleke ni*© val lak* as, ker jih v 15 minutah lahko operete, posušite in zlikate, tako da ao spet kot nove Kako se to napravi, toste zvedeli zastonj v Radion posvetovalnici na Mestnem trgu št 23 nasproti rotovža. Prinesite s seboj obleko, pa ae Vam bo nazorno pokazalo, kako boste v bodoče take stvari sami doma uredili. u— Zakaj so podaljšali Jadransko razstavo? Tega vprašanja ai pri nas ne zastavlja nihče, kdor je ze videl edinstveno razstavo. Nihče ni pričakoval, da bo razstava tako bogata, obširna ki popotna, kakor da je prirejena kot stalna raostava. Zato je bila podajeana na splošno žerjo, toda samo za tri dni. Prtreditleji hočejo ustreči še tistim, ki niso imeli prilike vi-deti razstave v času velesejma, ko je bila nekoliko višja vstopnina. Zdaj je vstopnina minimalna, samo 5 Din, za šolske skupinske obiske pa samo 1 Din za obiskovalca, zato pač ne bo nihče zamudil lepe prilike, ki ae mu ae bo več nudila. Kdo ve, če ni ta prva pomorska raastava pri nas tudi zadnja? Ko bi prireditelji vedeli, koliko žrtev jih bo stalo ogroraso delo, bi se najbrž premMifi. Tudi z vzdrževanjem razstave so veliki stroški, zato ni podaljšana zaradi tega, da W imeti priredite! ji kakšen dobiček, temveč prcdvsem zato, da si jo lahko ogledajo najsi r* sloji, saj je namenjena vsem. —lj Francoska tečaje spet otvarja aa od rasle s 1. oktobrom 1906 Francoski institut. Pouk to v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Ukovina znaša mesečno Din 20.— Vpis od 25. trn. naprej. Nadaljni podatki so razvidni iz ras^rhisa na uradni deski v veži moškega učitelji sča. —lj Hospitantinje sa Sranje perfla se na državni obrtni šoli ▼ Ljubljani vpisu jejo v ponedeljek 23. t. m. v sredo 25. In v Četrtek, 26. t. m. vsakokrat popoldne ▼ poslopju državne tehniške srednje Jote, Aškerčeva ulica 11-, pritličje soba št. 20. Pouk to prijel v ponedeljek 30. t. m. —lj Za samaritane ia samari tanke Rde-frsga krita je obvezna udeležba pri predavanju v delavski zbornici zvečer ob 20. uri. —lj Kdor želi postati stalni posotn*k a« ših dramskih in opernih prestav, se vedno lahko prijavi za abonma pri blagajni Narodnega gledališča v dramskem gledališču med uradnimi arami. —lj Podaljšanje 111. zoološke razstave društva >NOEk. Zaradi splošnega zan'manja 8 strani celokupne javnosti in posebno mladine za pestro in poučno zoološko razstavo v Šelenburgovi trtici Si 6 se ta podaljša do 30. t. m. Dolžnost vsakepa meščana je, da obišče U> zanimivo živalsko razstavo in da s tem pokaže razumevanje do take kulturno vzgojne ustanove, ter podpre istočasno društvo >NOE< v njegovem nesebičnem delovanju za prestiž mesta Ljubljane v pogled« pridobitve stalnega zoološkega vrta. —lj Odbor Šentpetrskera šah. ktnha vabi vse člane in prijatelje, da se udeleie družabnega izleta v Domžale in ofcoHeo. I»-let se vrši v nedeljo, dne 5S. t. m. Odhod z vlakom ob 13.50 do Domžal. Povratek ob 22.30. Pri odhod« kupite vsi povratno vozovnieo. Kolesarji se pa zberejo ob 15.15 pred gostilno Mencinger. V slučaju slabega vremena se bo izlet vršil prihodnjo nedeljo dne 29 t m. Čarih, 21. septembra: Beograd 1.— Pariz 20.2726, Lonodn 15.30, New York 307. 875, Bruselj 51.905, Milan 25.10, Madrid 42.—, Amserdam 208.40. Berlin 123.80, Dunaj 57.40. Praga 12.725. Varšava 57.90. Bukarešta 2.50. —lj Vpisovanje v bre>opla*no go*pod*njsko Šolo v Mostah bo 29. tm od 8 — 10 ure na osnovni Soli v Mostah. Vodstvo, _ Izlet v Mfinehen na oktobarska raasta- vo organizira Putnik ▼ Ljubljani v času od 2. do 6. oktobra. Cena tega petdnevnega izleta, t. j. železniška vožnja in vsf oskrba, je v IH. r. Din 975.—, v IL r. Dm 1.466.— Prijave do 26. t. m, —lj Jutri oh 11. dop. bo filmska predstava ZKD. Na programu je »Pesem pomladi« v kateri poje slavni tenorist Riohard Tauber izbrane ljubavne pesmi. %e vče-raj&nja predstava je privabila mnogo obi- skovalcev predstav ZJCD. Vidi se, da m nas! ljudje dobro zavedajo velike misije, ki jo vrši Z.KJ>. med najodom Ln to aflM> ro izključno Samo z denarjem nabran in. pri teh predstavah. Da bo v kratkem predvajala Z.K J), tudi krasen film ia ti valstva, se je na&a publika p^V"y • na propagandnem filmu, ki &e predvaja pr eedanjem programe. Vstopnina k nre-fl stavam je 3.50, 4.60, 560 m 6.60 Din. —lj Ogenj na Barja. Snoči kmalu po 20 je nastal na podstrešju Cvetkove hiše oh JoTčkovi poti na Barja nevaren poaar. Na pomoč so prihiteli poleg barjanskih srasil cev tudi ljubljanski poklicni z motorko. Ogenj so kmalu udušili in preprečili, da ni postala vsa hiša Žrtev požara. Zgorel je del ostrešja in zna4a škoda več tiftoČ dinarje«. Krasen ruski film v Ljubljani Lo>ubiljana, 21. oeptembra Po dohgecn času smo zopet dobila v Ljub ljaoo neki nam m zanimaoae sanj je ra-aniMjivo. baj puouamo rusko filmsko umetnost s redkimi izjemami samo od najbolj še strani. Med jujboij.šmii deli te mlade, a vendar že zelo visoko razvite umetnost je Mm »rf na j^enjo, na und» sedete, pod tsdo lasi lii 11 novega srvijenja. Vsi po vrati propadejo, ostane samo JuuluaVa, ka se bori oa va« kripije, da bo imetje in kne. Posreči se na rodbmo, da postane edmt dedUL Mod je bressrčeo, Deuamijeno nrserna kmete. Skx> puh, da mu ni para, umre neke noči od etra hu in razburjenja, na njegovo mesno sto ptjo aposoimejai kakor ja v tt*tten4a vedno btk> in bo. Retiser Štm^mM ve nam predstavi bor pravi mojster. rVjfcaAe nam poseg aaiii-#a Jadošk« zrvo sači farai raamera maso meščanskega šrvšjenfa s rmMTartm gfcedaa\i*k mi predstavama in nsmpa, čije slaba snč sega samo do kolen iepah šen na odra — ona ne pofcade pokvarjenosti in gnilobe vsega, kar >e višje ki ^of*je — Ffa »Gospoda Gok>v4)evW: je od danes na sporede Eht nega. kina Matica. Iz Škofje Loke — Ia obrtniških krofov. Sic*r smo vskoi-ji Loki obrtniška raastave Sa inwb. toda kaj tako ohaešriOga. kakor pripravlja jo sada j obrtniki vsega atofjeloskoga otanocja, se nismo doživeli. Razstava bo ▼ vseh pro štorih loške osnovne i« nieščanftke *ol^ tako da bo imela vsaka obet na razpolago po sno sobo. Odprta bo se* tednov m se boda m JljO zainteresira* aafšrr« stoji prebrvalsrva, da se tako vnovič po-vdari upravi^arjost izreka: Svoji k asojim! Podrobnosti še niso znane, ker pripravljalni odbor na njih še dela. Toliko pa je gotovo, da se bosta prite^miri k sodelovanju Selška in Poljanska dolin«. — Bovo obrtniško društTs v £fcofji Loki. Poleg obrtniškega združenja se nam - »t • ta v Skofp Loki še društvo ju^lovenskih obrtnikov. SldktUeiji vaoijo na ustanovni obni zbor v n**ief}os 22. t m. ob 9. v Ga sfl?«kem dom«. Dostop imajo samo obrtniki mojstri in mojstrice ter vabljeni goKtje Sklicatelji povdarjaki, da je doit^ost vsakega vabljenega obrtnika, da se zbora ude le*L — liava televadišre Škofjeloškega Sokola dobiva prav čedno of-Hko Ograjo ^>krog 13j000 kv. metrov volikepa |irostora>, rz betonskih stebričev in lesa so še »njotovih, prav tako pa je gotova tudi bkarajna izdelana po načrtih arhitekta Vladi mi rja ftoMfB. Posebno lep je 11 m visok kamenit steber, ki bo nosil sokola in zastavo Lion Feuchtwanger: 35 Zid Suss Bomao Obe skupini, gruča ministrov in množica poslancev, sta si stali nasproti kakor dve sovražni zverini, prva velika, okorna, črna in brez moči, druga majhna, blesteča, pestra, gibčna in nevarna. Čakali so. Čakali so zelo dolgo, skoraj celo uro preko določenega časa. In še vedno se ni cul zmagoslavni pohod, še vedno ni bilo slišati klicev k orožju od straže v predsobi, še vedno se niso odprla vrata, vodeča v privatne vojvo-dove sobe. Poteč se v preveč zakurjeni dvorani so ozlovoljeni zastopniki ljudstva prestopili z noge na nogo in tudi ministri so že postajali nezadovoljni. Nihče ni pričakoval, da bo vojvoda takoj v začetku pokazal parlamentu zobe. Ali ie bilo to storjeno namenoma ? Morda ie pa to samo posledica vojvo-dove vihravosti. Morda je samo naključje ali pa pozabljivost. Samo en človek je vedel to. Žid. Stal je. se smehljal in užival v posebnem zmagoslavju, ki si ga je bil izmislil Karel Aleksander Deželni stanovi so kovali zaroto z njegovim bratom. Dobro, naj zdaj čakajo, da jim bodo noge otrpnile, on se bo pa ta čas zabaval z bratovo ljubico s tem mirnim, plavolasim, dobrodušnim bitjem, 9 Tajni svetnik Andrej Henrik Schutz je čital člene ustave, ki je moral na nje vojvoda priseči. To je bilo sestavljeno zelo obširno, previdno in dolgovezno. Ne preveč glasno, z misnim, izurjenim glasom, z lahkim nosnim naglasom je čital Schutz dolgo listino. Dvorana je bila preveč zakurjena, zimska muha je brenčala, mnogi ljudje so se v toplih oblekah potili in težko dihali. Karel Aleksander je bil slabe volje, mrko je zrl na množico topih, dolgočasnih obrazov, trudečih se, da bi se* zdeli čim prijaznejši. Ogorčeno je poslušal dolgovezne, svečane stavke, ki je v njih vsaka beseda pomenila zanj spono ter drzno, nesramno nasilje. Schutzovega mrmranja pa še vedno ni bilo konec. Vojvoda se je moral premagovati, da ni glasno zazdehal od dolgega časa. PriSel je bil naravnost iz objema. V vseh utripih je še čutil toplo kožo tega plavolssega bitja. Se zdaj je slišal njeno tiho ihte-nje, ki mu ie bilo zmočilo obraz, ramena in prsi. Bil je poln divje naslade Gospodje od deželnih stanov so bili silno ogorčeni, ko je s šaliivo br*»t»->riž-nim, zamolklim in hropečim glasom — posledica do dna izpite čase naslade,— ponavljal slavnostne besede prisege, misleč pri tem oči vidno na nekaj čisto drugega. »Prisegam in potrjujem s svojo vojvodsko častno besedo, po tehtnem zrelem prevdarku iz lastne svobodne volje«. A to je zvenelo, kakor bi dejal komorniku, da voda za britje ni dovolj topla. Poslanci so odšli v skrbeh in težkih src Če bi jih bil nahrulil, kakor ranjki vojvoda Eberhart Ludvik, če bi jrh bil obsul s psovkami, kakor on, bi bili prenesli to mnogo lažje nego zanič!jivo, brezbrižno in žaljivo vedenje Karla Aleksandra. Po odhodu poslancev se je Karel Aleksander pretegnil m zleknil v naslanjač, žareč od veselja. Zdaj jim je pa zagodel ! Kako so se odplazili povezenih glav in med noge stisnjenih repov. Bil je zelo zadovoljen sam s seboj. Dober začetek, dober dan. Najprej je zadal udarec mirnemu Henriku Friedri-chu. temu hinavcu in nergaču, in ponižal je to predrzno, lakomno rjotečo se sodrgo, ki je bila kakor poparjena po tem sprejemu in dubila se je od jeze, ki jo je pa morala pogoltniti Odslovil je tudi ministre in ko se je poslavljal od njih, se je nasmehnil Siissu. Potolažiti moram še nekaj, neka.i plavolssega in ihtečega On ima okus. navihanec. večji okus, nego bi ga pričakoval od njega. Zakrohotal se je m pot repi j al zadovoljnega Sussa po rami. 10 — Sam bom vladal, je dejal stutt-gartski deputaciji. — Sam hočem slišati svoje ljudstvo m pomagati mu. Po vsej deželi je dal razglasiti, da ga niti največje ovire ki težo:oče ne bodo zadržale, da bi ne storil tega, kar bo moglo prinesti vojvodini blagosta* nje m procvit; poskrbel bo, da se bo v vseh detth cksžeke uradovalo brez zavlačevanja, spletk ki intrig, kakor ve* le vata starodavna wurtemberska po= štenost in pravičnost. Kdor hna kaj proti uraise to na papir in izn> či njemu, vojvodi, naravnost v roke. Tri tedne zapored so oznanjan" to voljo novega vladarja z vseh prrzrric v deželi. Natiskati so jo in pribili na občinsko hišo v vsaki občini. Ljud* stvo je kar poskakovalo od veselja. To je vojvoda, ta rje vlada potom svoje* ga ksncelarja, on viada sam. Grave* nitrovi privrženci so izginili kakor sneg v maju. Vojvodin j a* vdova je na* ravnost pornladela, videč njihov pa» dec. Toda za sliko Karla Aleksandra, kako naskakuje Beograd na čelu svo* j:h vojakov, so se ljudje kar trgali in ko je bilo z novim odlokom prepove* dano celo poki eko van je prosilcev pred vojvodo, ker pcistoja taka počastitev samo bogu, jc moral Sdss dati natiska ti novo ogromno naklado ki v vsej vojvodini ni biio nobene meščanske ~li kmečke hiše, kjer bi ne visesa ta slika na najlepšem mesta. Proces proti Idvšemoj dvornemu maršalu Graverrirzu in njegovi sestri je podpiral vojvoda na vso moč, toda brez pravega uspeha. Za grofico je bu lo seveda imenovano posebno kazen« sko sodišče, prvi pravnik vojvodine, sloveč po vsej Nern-čiji zaradi svoje stroge pravičnosti, tiibinsld profesor Moritz David Harpprecht je dvignil proti nji obtožbo zaradi bigamije, za radi ponovnega, več let trajajočega za* kttcroiorrtstva, zaradi treh poskusov u* mora moža Eberharta Ludvika, zaradi žalitve Veličanstva, zaradi odprave telesnega plodu, ponarejanja, slepari* je in poneverbe. In to sodišče jo je tudi obsodilo na smrt. Poseben wiir* temberški odposlanec baron Zech je bil poslan na Dunaj, da bi dosegel po* trditev ki izvršbo te obsodbe, in po* trosil je mnogo denarja, blizu 33 000 cekinov, da bi pridobil za to cesarske svetnike. Toda menda zato, ker je Izak Landauer potrošil še več ali pa samo zato, ker je bil le*ta spretnejši se je zavlekla ta zadeva v neskon čnost. slednjič je pa obtičala v zaple tenib in dolgoveznih sporih glede de« Štev. ) 1 4 »SLOVENSKI NA ROD«, Sobota, ZL sevjternbra 1935 Stran 5 Bodoča vojvodinja Glouces trska Lady ATlce Montag? etiketo se pa ne Scotava fe vneta Angleški kralj in kraljica ste oo bala, da bi njun tretji sin vojvoda GJoo-resterski ne sledil primeru starejšega bra-ta princa Waleskega. ker bi Ula t tem Primeru v kraljevski rodbini kar dva stara samca. Zato sta tudi takoj prrvofila ▼ sinovo poroko z ladj Alico Montagn SeOo* ovo. Nevesta tretjega sina angleškega kralja je potomka stare angleške plemiške rodbine in slovi kot veHka ljobiteijiea mrjetnoeti. Tudi sama sna reso lepo stika*-ti. Ta črnokv^a rnodrih oH je bila rojena leta 19^1 m ni samo mne^rfoa, temvež tuđi najpognmnejša amazonka aorgtečkega imperija. Nekega dne je stavila, da bo jahate po ▼rhu razvalin Mfzu sradn svojega o«*-t a vojvode Fkiccrenche. Jahati je bilo tnbav v|Sini 3O0 m m za tak Lzprehod je seveda potrebno precej pogiuna, toda ladJ ga Ima dovolj. Vse je šlo gladko, vsa žareča tn nasmejana se je vrnila h gledalcem, ki Jkn je kar sapo zapiralo. Princesa Jofarn-da Savojska, najstarejša hči italijanskega kralja in prva amazonka Italije, ji je brzojavno čestitala. Bodoča vojvodinja Gloucester je velika orjoževalka cesarice Elizabete Avstrijske, ki je slovela kot lepotica in navduSena športnica svoje dobe. Ima mnogo portretov te tesarske amazonke in vojvoda Oto Habs-bnrški ji je poslal kot poročno darilo ja~ baški bič cesarice Elizabete. Ko je lady Atute dobila to darilo, .ie m navdušena vzkliknila: ?>To ho vsaj odtehtalo sto ŽK-čir in namiznih svetiik, ki jih dobim*. LadJ Alice je tudi zek> navdušena za francosko častniško jahalno 5ok> >Le cadre norr de Saumur«. Zamudila ni 5e nobenega v Pariza prirejenega kamsela. Je zelo dražestna in vesela, kar je pa ni motilo, da W se ne spustila v borbo na pesti s fantom, ki je seveda ni poznal in ki je rmicd svojega v voziček vpreženega psa. V zvezi z njeno skorajšnjo poroko so &e obrnili novinarji na učiteljico francoščine hodove vojvodin je in jo vprašal«, za kaj se njena ufenka najbolj navdušuje. »Za konje, da. ne pa za etiketo< _ je odgovorila, častitljiva dama in ffloboko vidlbnila. Boliševiki se vračalo k rodbini Tudi ruska komunistična sija1 da tw^er foAfaM stranica ]e prišla do spoznani moćne države Rodbina je zdaj v Rusiji perece vprašanje. Naša stranka, pravijo boljše vi ki, a* more zmotiti, toda njena prožnost ji dovoljuje napako takoj spoznati in popraviti. V resnici pa komunistična stranka spozna svoje napake, ko sadno boleti državo in šele potem ph popravi. B5koii se odkrito ne pove, kakšne napak« je zagrešila stranka in zato v Rusiji tudi nočejo pvrznaii, da spada sem tudi vprašanje rodbine. Oficijelno se dela komunistična stranka kakor, da so vedno veljali o rodbfni sedanji nazori. Zadostovalo bi pa privleči ix arhiva statf*e SO" vjetske liste, da bi 9e prepričali, da je bilo naziranje o rodbini prej cisto drugačno nego je zdaj. BiH so 5asi, ko je komunistična stranka oznanjala, da je rodbina teme^ buržuazne družbe in da jo je treba zato razbiti, kajti temeljna enota sovjetske družbe je delovni kolektiv. Toda rodbina je temeljna enota vsake človeške družbe oči vi dno po nepremagljivem naravnem zakonu. Zato se vrača tudi sovjetska država k rodbini, v kateri vidi temeljno enoto svoje organizacije. K n|i s« vnara tako različno, kakor zahteva to najvišji interes države, ki objektivno vzeto nima rnnogo časa, da bi ga tratila na poti h konsofidadjL Nemci podcenjujejo sovjetsko državo. Med m notnim i razlogi, zaradi katerih smatrajo Hemci Rusijo za slabo državo, je tudi ta, da so tam razbili rodbino. Nemci instiktiv-no čutijo, da je baŠ v rodbini moč njihove države. Mnogi ukrepi glede rasno čistih zakonov imajo svoj izvor haš v prizadevanja ohraniti in dvigniti rodbinsko življenje. Pota, k temu cilju so pa lahko pri raznih narodih različna. V Rusiji so zaceli z geslom, da je treba ženo osvoboditi domačega suženjstva. Praktično podlago je našlo to geslo v nedostatku delovnih moči. kar je o-mogocilo državi zaposliti žene. Pri sedanjih nizkih plačah in neznatni kupni moči dela v Rusiji so bili dvojni dohodki v rodbini z navdušenjem sprejeti. Kaj bi se zgodilo, če bi morala sovjetska država odpustiti polovico svojih delovnih močp Koga bi odpus-HH? Ce bi stopil s takim vprašanjem pred organiziranega boljševika, bi ti odgovoril, da bi odpustili manj sposobne ne glede na spol. Kako bi pa uredili to zadevo državniki sovjetske države, je drugo vprašanje, na katero ne bo odgovora, dokler ne bo rešeno v praksi. Tu se namreč trdi, da lahko žena z enakim uspehom opravlja vsako dek> kakor mož. Pravijo, da je praksa to pokazala. V resnici pa to ne drži. Nemci in Angleži so skoraj na vseh poljih najboljši delavci in moč njihovega dela leži baš v rodbini. Mož lahko samo takrat v polni meri opravlja svoje delo, Če ima Sum Siimova MARIJ S KALAN ROMAN »Ga mar zopet ljubim? Ljubim? Ga nisem ljubila vedno, tudi v vseh teh mesecih? Zakaj so bili zaman vsi moji na-oori. da bi se zbližala z Rrvino>m in bi ea vzljubila? Zakaj sem iskala pomoči za to povsod, v sebi. domu in cerkvi? Ni bila tudi verska gorečnost samo po-sledca podzavestnega straha, da je vsa moja duSa polna ljubezni do njega? Da, seda- čutim določno, da je bilo zares tako. Ljubila sem ga kljub vsemu m nisem veriela v njegov greh. To je torej stalo med menoj in med mojim možem! In stoii vedno... Strašna... Doslej sem se vsaj še premagovala in zatajevala, ker tega nisem vedela, a poslej? Ob jasni zavesti, da ljubim še vedno njega. Ko bi mogla vsaj nekam preč. da bi do konca razmislila . . .c Ko je bila spet doma, je neutegoma pohitela v kapelo, padla na kolena pred Mater Božjo in prosila: »Devica preblazena! Zakaj je moja liubezen do Danila tako strašna? Koliko jih je. ki ljubijo, pa pozabijo in se njihovo srce oklene drugega z enako aH še večjo vdanostjo. Samo jaz naj bom začarana v to blazno strast večnega hre penenja po njem edinem? Še sedaj, ko sem že zdavnaj žena drugega. Reši me te ljubezni, o Mati predobrotljiva! Daj, da izgine iz mojega srca. ker sicer bom pogubljena! Uničeno bo moje in Crvino-vo življenje. Pred Bogom sem mu prisegla večno zvestobo, kako naj izpolnim to prisego, ako bo moje srce vedno hrepenelo k drugemu? Izprosi mi milosti, da ne padem v skušnjave, da ostanem čista! Ceščena si Marija . . .« Ko se je po molitvi dvignila, se ji je zdelo, da je pomirjena, a ta pomiritev ni bila dolgotrajna. Naenkrat so se vse njene misli zopet vrnile k tistemu pismu in k Danilu. Ves trud, da bi jih usmerila k Ervinu, je bil zaman. Trudila se je, da bi bila z možem nežna, a ta trud ji je zadajal skoraj telesne bolečine. Razdvojenost, ki se je prej izražala v otopelosti in nato v verski gorečnosti, je pričela posegati v njene živce, ki so postajali vedno bolj bolestno napeti. Čutila je bolečino v njihovih konicah. Postala je razburljiva. Vsaka malenkost jo je vrgla iz ravnotežja. S posli, s katerimi je živete prej kakor s prijatelji, je postopala sirovo In z jezo odganjala berače, katerim ie bila nekoč največja dobrotnica. »To je posledica njene pobožnosti,« je tožila stara Matilda. »Ce človek preveč moli, postane hudoben. Vse terdjalke so doma toplo, prijetno domače ognjišča. Ca pa dela njegova iona od jutra do večera ▼ uradu, bo hodil v umazanem perilu in raztrganih nogavicah, jedel bo v javni kuhinji, največkrat slabo, nezadovoljen to in delo mu ne bo šlo nikoli tako gladko od od rok, kakor njegovemu tovarišu, ki ima dom v pravem pomenu besede. Res si lahko dovoli rodbina t dvojnim zaslužkom stužkinjo ali kuharico, ki pa nikoli ne moža nadomestiti dobre gospodinje. Moi, ki ama ieno ▼ uradu, doma pa služkinjo, bodi navzlic temu v umazanem ali slabo opranem perilu in raztrganih nogavicah in fe se nima v javni kuhinji slabe hrane, Jo srna pa doma. Doma je nujno potreb-goapodinja, drugače na mora bi- fe Hm im bo več tolikega po delovnih močeh in Si m ari kupna moč denarja, bo vodno vsi lakih rodttn, kjer bo delal samo mol, Sena sa bo pa zopet posvetila asapodhsjstv*. Potem bodo utihnili glasovi o domačem sašenjstvu. ki sa is »daj razlagajo tako, da žena ne sme okosteneli v ozkem krogu skrbi okrog gospodmj-stsm, temveč sa naj zanima tudi sa umetnost, Rteraturo in politiko. Temu nihče ne ugovarja, nihče pa tudi ne mora trditi, da bi sa žena kot gospodinja doma aa ta stvari ne mogla zanimati. Mnogi pravijo harfi, naj bo žena gmotno neodvisna od moža. Ah pa dek) doma ni delo? In pri pomanjkanja delovnih mod t Rusiji postane neodvisna takoj, čim bo to potrebo-veaa. namreč t trenutka ločitve zakona. Po goji aa povratek v gospodinjstvo so dani. Javne kuhinje in jedilnice velikih podjetij izgubljajo počasi svoj pomen in ne morejo več tekmovati z domom. Veliki prevrati v politiki een in plač so končani ia kupna moč rablja bo po sedanji prehodni taktični podražitvi kruha poskočila. Tudi časi, ko je država potrebovala vsako aa delo sposobno roko. so že minili. Nastopa boj za kakovost dela. ki si ga pa brez rodbine in domaČega ognjišča ne moremo misliti. Kako so 9e izpremenili nazori, je razvidno iz tega. da daje vlada sama najboljšim delavcem od drugih rodbin ločena stanovanja. V Rusiji ponosno trdijo, da poznajo tam samo zakon« iz ljubezni. To pa ne drži. Pogled v urade, kjer se sklepajo civilni zakoni nam pokaže dokaj visok odstotek možitev mladih žen i starimi možmi, ki imajo visoke dohodke, b starimi možmi, mod katerimi so mnogi že ločeni, pa ae miroma oženijo. Mlada žena, sposobna za d©4o. zdrava, nima toliko pretenzij na alimente, ker izhaja zakon iz zdaj že realne dom' n^ve, da v Rusiji ni treba nikomur držati rok križem, če hoče delati. Toda zakaj jemljejo mlada dekleta stare može z visokimi plačami? Tu pač ni mogoče govoriti o zakonih iz ljubezni. Običajen pojav v Rusiji je Ml, da »molje menjavali žene po nekaj dneh in jih metali na cesto, čim so našli druge. Zdaj so oblasti nastopile proti temn, može, ki poželo iene na ulico, kaznujejo za ponižanje žen. Seveda je pa na tem polju Se mnogo dela. ki ga bo težko opraviti brez dodatnega zakona k zakonu o ločitvi. Sodišča ne smatrajo za *vojo dolžnost vm^a-vati se v te zadeve, v katere se doslej res niso vmešavala fce m o* žene ne pretepa in tiranizira. temveč še mirno loči od nje. oblasti ne smatrajo za potrebno vmešavati se v to, pa naj gre tudi za de seto ločitev Na odločilnih mestih pa gledajo zdaj na rodbino drugače, nego so gledali preje. Sovjetski ti?k piše zdaj drugače o rodbini in se zavzema za žene, ki pridejo v roke takim sleparjem To js razumljivo, kajti brez rodbine in domačega ognjišča ni močne države Štipendija za najslabšega učenca Oudno ustanovo pripravlja priletni bivši učenec župnijske šole v Bristolu. Ustanoviti hoće štipendijo za najslabšega učenca v šoli, ki bi se polal hun> preglavice, ker je bil zelo poreden. Po dovršeni šoli >e odpotoval v kolonije, kjer je kmalu obogatel. Zdaj se je vrnil v svoje rojatno" mesto ln 6pomnil se jc, kako je biVi v <>-<^kjh letih, ko je hodil v šolo. Izrazil je željot da bi Podpiral ne fiamo najboljše učence^ temveč tudi najslabše, Seveda, so bile šolske obLaati proti taki štipendiji, ki bi učence odvračala od marljivosti. Samo župan Bri«toJa, sam bivši učitelj, je dejal % da je v namenu podpirati najslabšega učenca v razredu nekaj resnično dobrega. Cesto se povzpno baš slabi učenci v take; v cerkvi bo Boga požrle od vere m ponižnosti, doma so pa kakor vragovi.« »Kaj jo je neki tako izmaličilo?« je ugibala kuharica Helena. »Saj je bfla tudi njena pokojna gospa mama pobožna. * vendarle ni bila taka.« »En, kdo ve. Gospoda je čudna. Kdo naj jo razume. Bogastvo ni vse; z njim se sreča ne da kupiti. Vedno se mi je zdelo, da s tem zakonom ni vse v redu.« »Kako nai bi tudi bilo? Ona taka, on pa tak . . .« »Smili se mi. Ko vsaj ne bi bila taka tercijalka! Kako se bo to končalo?« Sidina živčna razburijivost se je pa stopnjevala dalje in je naposled segla tudi že med njo in Ervina. Včasih, ko je 'bilo v njej dovelj moči m volje, je bila z njim pretirano nežna, ko pa sta opešali, jo je razburila vsaka njegova beseda ali kretnja. Sunila ga je od sebe kakor nadležnega psa. Sprva fe Ervina to njeno vihravo postopanje osupljalo. polagoma pa je postajal ves pobit in obupan. Njegova rahla, mehka narava ni bila sposobna za boi z njeno razburljivosrjo in muhavostjo. Zmigoval je samo z rameni in postajal še bolj molčeče in neroden kakor je bil prej. Na Sido je zgradil vse svoje življenje; bila mu je edina opora, po kateri se je hotel povzpeti do ustvaritve tistega, česar po skoposti narave ni bilo v njem, kakor se slak po~ vzpenja po kolu k solncu, brez katerega »taktičnem življenju saio visoko. Taki tsSanci ao navadno iivah.nl podjetni In iznajdljivi. to je pa treba pravočasno opraviti v pravi Ur, d* postanejo is njih epoaotoni možje. Tako zvan: vzorni učenci oo pa večkrat hinavci, nauče se vse ne pamet, pa naj gre še tako te±ko ko Pa etopijo v življenje, ne pridejo nrkatmor naprej. Nt pa ae padla odločitev, ali bo po-rjođba čudaškega bogatao«, sprejeta ali od. kkmjena. Večna Mistinguett Znana pariška revualna plesalka M-istin-guett, ki jc s svo)imi popevkami in plesi prodava* ziasta znani pariški Moulin Rouge, zdaj kzpTemcnjen že v zvočni kino. v letošnji sezoni ne bo več nastopala v njem. Po Parzu » začele seveda takoj krožiti vesti, da se slovna Mj^ringue« sploh ne bo več vrnila v svoj priljubljeni nočni lokal. O nji trdijo, da se je že močno približati šestemu križu in da sploh ne bo več plesala. Toda na druqi stranr se čuje jo glasovi, da Miotin^uett na sraTo-st gploh ne rrrisli, da ji leta ne morejo do živega, čeprav se jih je nobraio že precej. avojo letalako eakadrfijo a aiavno Lafa vetovo eafeadrtio, anarthn rojem amerUHcih letalcev prootovoijcev, ki ao pufatpetl v Francijo in se borih na francoski gtracu. de predao je poaggto Amerik« v evetovno vojno. Njeni prjateiji vodo povedati, da v MouHn Rouge letos sicer ne bo nastopala, pač pa nastopi v naslovni vlogi Willero©t* zove opere »Zi—Zi« * Yvainovo godbo v gledališču Porte Sadnt Mart n. V »četku oktobra bo Mistmguert zopet pela, plesale in igrala kakor pred 40 leti. Letalska eskadra za Abesinijo Zdsiv. a mari* k i letalec aiicrob&t Hai db Berrler je ocHetel iz ParLaa t AbedkaJjo, kjer hoče organizirati za abesinskega ce-aarja nekakšno tujako letalsko legijo. Pred odhodom je izjavil, da mu je Je 12 atmeriSkih in angleških pilotov ob!j«»bilo, da bodo vstopila v njegovo lotalsko eska-<±ro. z njimi se sestane v AbeslnijL Finančno je ta nacrt že zagotovljen s podporo nekega dobrotnika, ki bo dal denar za letala. Du Berrierov skiep ima za seboj že dokaj pustolovsko prigodo. Itaiijani ao si ba^ je na. vse načine prizadevali preprečiti ustanovitev inozemske letalske e«kadre za Abesinijo. Ko se je du Ber-rier nedavno mudil na revijeri. so hoteli baje izpofdov'aiti njegovo aretacijo, hoteli so ga celo izvabiti na italijansiki parnik in odpeljati v Italijo. Vplivni prijatelji so ga pa pravočasno posvarili In tako je srečno odnesel pete. Italijanske vohune, ki so mu bih neprestano za petami, je speljal na led tako. da je pustil gvoj avtomobil pred svojim hotelom v Nizzi Se nekaj dni po svojem odhodu Du Baovier, ki je star 28 let, primerja nI cvetenja in zoritve. Sedaj je pa z grozo spoznal, da se ta opora maje ter odmika, in zmanjkovalo mu je tal pod nogami. Prirojeno slabištvo je docela premagalo njegovo z muko ustvarjeno voljo, XVII. Ko >e jesen zamrla v hladu zime in je Hrušrri§ko dolino in bregove Pohorja po-bdM prvi novi sneg, je Sida zamenjala svoje samotne sprehode z vedno celimi obiski v trgu. Hodila je k WeIlakovim, kjer je z Marv, ki je pravkar rxrvila svojega drugega otroka, presedela cele popoldneve. Nekoč je hodila k rrjej samo tako, zaradi družbenega takta, ker 5 ie bila ljubša družba Kasjakovih in ljudi, ki so se zbirali okoK njrh, sedaj ji je pa postala neobhodno potrebna prijateljica. Bila je zelo intelteerrrna mlada žena širokih pogledov, ki je razumela življenje in se ni izgubljala v tistih malenkostnih nižinah, kakor se izgubljajo navadno v malfh gnezdih živeče ženske. Pa tudi njen mož Herbert VVellak. lastrrfk manjše tovarne usnja, eden tistih ljudi, ki so btP po slovenskih starših sicer nemško vzgo jeni In bi Mit. da se Avstrtja ni zi u3Ma, postali nosilci raznarodovakirh prizadevanj med 5tajers4 rni Slovenci, so se pa po letu 1918. urneknirl v ozadje m nfrso srffh* ne v nem§ko ne v slovensko o-spredje, je bil i njeten družbenik. Talčo se je Slda v tej trni družini počutila kakor v sanatoriju za živčno bolne. Kako Nemci sterilizirajo Na kongresu kirurgov ▼ BcrJkui ao p« davni m noti« zdravrifti o dosedanjih izkušnjah z zakonom o ateririzaorji. V prvem letu je bilo sLerUksMMuimb ▼ Ncmui okrog 45.000 ljudi, od teh polovica moekih ien pokov ca žen**:. V MflH primerov je d^la sterilizacijo duševna boJezcn. Rtovu dala povod za ateri4rzaoijo du^ievne bolezen. Blizu 70*/• steriiiriranBh jc bi4o »labocimmh in defeknih, okrog 13?/• je bilo bozj«wnrrfkov. okrog 5¥i pa aikohotikov. Vedno več prihaja k steriU^acijTi otrok, r*webcio deklic med 10. in 14. letom. Oeavidno zato, da bi postale neplodne še predno spojno dozore. Opea«c^je ao v znatno breme bol nrenioam in zavodom. V 47 porodnišnicah so morali sfcnir/ar*t 0032 ien in jih pu* srjfci skupaj 1:n. To je mnogo denarja, toda na drugi strani je treba pomisliti, da ster 1 igrani Ijudie nc povzročajo javnim fondom znatnih nadMj rab stroškov. Zato so bil-^ rn-m^k /dr.iv z ospehd prvega leta povsem satlo 9 ulj Zakonska afera Marije Jeritze afeca ^avrje pevfce >W'.j- J t so vedno zanima, dunajsko ui- " Klerikalni £fc*t <*o pevki octtaii. 4a njen Artagfi aakon. sklenjen v Aaneriki, ne mori otti veQav€Q v AwtrrJ!t k*Jti kot k atol i-čapto, ae dragic ne more pomočiti. Na ta oAHfee sta objavu«, pravni aaatopnik pevke in n^Bnega mo^a kajav<\ ki v irji pravita, da 1» bal nrvi sakuci Marije Jeritze z ba-■orjoci PtftDoer—l\xiltfadym »kkn^-r: 11*1 rAknAja v prote**taniov«a;i cerkvi Ker je rfba se xaa m *Mla apomet ssMsa hi g**wlfa^> bo do urejene tnrS njune linovlnakc znriove Klertkrtinl Uriti ae Pa tudi 6 to fcZieVo niso zadovorjn!. temveč ofittak> pevki, da prepogosto menja vero. Xibće v AvHtriii ni doalerj vedOL, da Je btfe kdaj protestant, loa. Maspro«at<>nftk«ga pokret^, kumovala je ooetovano prt razvitju j>n&po i rov katolišlkiri drodtev m organizacij, ki i jih je tudi gmotno podpdrafe. K>erikahii j listi o^niačnjejo njeno vedenje za nećo«tn,> ! m protestirajo proti njenim naetojv*m v dunajski n^rtavni operi. Marija .leritaa res ne bo več nastopala v gled^necu le koncerte bi rada ■*<• prirejaAa. Eskimi se radi smejejo Te dni se . rne v prastanadtbe St. MaJo parnžk franeoeike edcapedk^e na Oronian drjo cl'ourcjuoi paa>. Na njeen so trije učenjaki, aa^troposog Panl VOchor in dva njegova asistenta. KkKpodictJa pripelje 60 ton etnogTafakegra gradiva in 1.000 m zvočnega flarna. Njeni čteni so preživeli na otoctou El^kurriov na vbodni obedi Groniiarzdtje najtm^o zimo ki proučevali podrobno jezik ter afrvljerde tega pokurne-ga naroda. Zbrari so zelo važne podatke o endni \-rsti polarne tnoorkaloae. Najzanimivejši izsledki ekspedicije se pa nanaša. Jo na izredno veselost Eskimov, ki se navzlic te^emn. trdomu zrvtjeriju v voćnom ledu žejo radi smejejo. Med voomi narodi ao £2stdimi najbolj vesett in se nadi najraje smejejo. Eskimi se smejejo in seAe skoraj nepretrgoma pa nag jedo ribjo mast, hodijo na lov ali opravljajo domaČH deka. Tu* i. v ljubezni igra smeh glavno vlogo. V Evropi ae zaljuttjenci poljubljajo, pri Bdktmft pa sdtkajo nosove m se smejejo. Fant kn dekle drgneta nos ob nos m se režita drug drugemu, kar prioa, da ?*e imata rada. de-praiv se smejejo IDskrmi v enean meeeczi vet, nego drugi narodi skozi ime leto, je ostaeo francoskim učenjakom nejasno, da -ii Je vzrok njihove veselosti dijeta ribje masti, ledeno podnebje afi samo rnstinkt Bosat ▼ertfenkk ae neke noei prebudi in opazi da ateta ara na noćni arnark-i stoj*. rAnkMoe sros*> tal ga vpraša, kolfk^ Jb tarna — Ne vem, gospod vse ure v bssi «*toje. pa Pojdi pogleda* ven na ooancri uro. — To ni naosoce gnapnd 1 — »SLOVENSKI NAROD«,Sobota, 21. septembra 1935 atev 214 MALI OGLASI Za plamene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo PRODAM Beseda SO par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZOPET SMO CENEJŠI. PtI- nia »porini suknjiči Din 95.-Trenchouth Din 430.— Specialna izbira pum«, modne hlače perilo itd. Pre^ker Sv Petra IT 4./L NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbin v specijai ni trgovini BĐDULF S K V t K, LJubljana. Marijin tre fttev Z. kjei vam tih tudi strokovnja Sko izvrši 26/T_ PREMOG drva — karboparketi SLOVSA Kolezijska ulica 1!-' telefon 39-34 67 L Najcenejši zajtrk in večerjo ter najboljši mlečni izdelki, aajceneje v mlekarni Gorenj mke mlekarske zadruge^ Na. kkv Erjavčeva cesta št. 2 nasproti tlramskPffa srledalisča. 2586 t Railične ftopič« ki Metke Vmd Budimo oa.jceae.je >1 TI rlNi: HI\KO Resljeva c 2. pn' Zmajskem mosta. (Po JO* 5froJcovno m najceneje Vam popravim: vse pisarniške stroje, nalivna peresa, gramofone, šestila itd. 0*M—limuzino reprezentativen sth-i**edežni vo« v prvo-vffTRtnern stanju proda P. Vel-hšoher, Maribor, Mel>totarn se spre majo vsakovrstni predmeti v prodajo. 2736 Stroj za tiskanje z vso pripravo dnbrv* ohranjen pod ceno takoj prodam. Ponudbe Pod »Ploč&tia trnka 22X33 cm 2747 TVrdka A. & E SKA BERNE Ljubljana - javlja 3* lemn. do preklica v račun £opet HK.\MLNt >OiJI2ICK prvovrstnin ijuoijansKih denar Dih zavodov (Mestne nranllnice Jjjml^ke posojilnice rfcri. 24 /L Gospod oficir, ki bi bil iskren, nesebičen prijatelj, naj pj£e na ispravo lista po^ Bfcro »Zaupan je • 2738. TUDI PRI VAS SE MORE NASELITI SREČA, kakor se je naselila v tej hiši, kjer je preobrnila živi jen je vseh njenih prebivalcev in jim uresničila njihove najdražje želje. V LJubljani VTL stoji male dvonedstropna hiša. kjer stanujejo pridni ljudje, kateTlh žlvlienje kaže veliko tspremeznbo v teku enega. lete. Toda varani to mučeni ao upali v bodovno t. ki jim Je prinesla srečo. Podoižnl profil te htše ka£e naslednjo sliko. Prvo leto: DRUGO NADSTROPJE Tu stanujeta dve sestri: Marija C. . . . stara 32 let. stenotlplsttnja ln Olga C ... stara 29 let, krojači ca. V lepi harmoniji teče njuno življenje ali žalost ju objame, kadar pomislita, kako odhajajo leta; vsako dekliško srce hrepeni po ustvaritvi lastnega enjisča. njtraa pa. Je ta želja družinske sreče do->edaj oataai neizpolnjena. PRVO NADSTROPJE Rodbinsko življenje je bUo zadnja leta zelo udobno. Mož Janez P. . Je zaslužil prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraščajoča brezposelnost ln nje posledica — denarna kriza nista prizanesli tudi tej družini Oce je postal zagrenjen pijanec. mož brez volje. otroci slabo vzgojeni ln še slabše tele sno negovani ln hranjeni Mati je skušala nadomestiti rednlka ln je farna Iskala dnevneea zashižka. PRITLIČJE Avgust B . . . ingenleur živi tu s svojo staro mater jo. ki jo tudi vzdržuje. Ho-tei bi se poročiti, ali okle va ln omahuje. In glej življenje po enem letu v tej hiši. m v5 i? w DRUGO NAD8TROPJC: Marija C. .. se Je poročila s trgovčevim sinom. Da bi gospodinjstvo hitre-le dvignila, je tu« &e aedaj sprejemala krojaška dela na dom. Sestra Olga pa Je sklenila zakon z advokatocn, pri katerem je bila v službi. PRVO NADSTROPJE: Ko Je Janez P. . . dofeH vero m zaupanje vase. Je predložil svojemu gospodar Ju načrt, kako bi Lan ko u ravnal neko propadlo lcirp-čijo. Z ozirom na uapeh. ki ga Je dosegel. Je zahteval ln tudi dobil družabnl&tvo tega podjetja. Z dVnaj-jem pa se Je povrnila sreča PRITLIČJE Malo stanovanje je prijetno lzprernenjeno rn sedaj stanovanje Avgrjstove matere. Semkaj prihaja ^«*to na obisk v sprerne^u svoje mlade žene sto — sede.J re* svojega gospodarja. IŠČEM GOSTILNI ČARKO kot prijateljico, ki ni v /aknnu zadnvt'l na, je lahko tudi vdova' sred nje, čedne, močne postave, do 35 let. Okolica Kranja, Ljubljane a i Jesenic. Ponudbe * polnim naslovom m »lik. , katera ae vrne, na upravo „Slov. Naroda" pod šifro .OOSTH.Nlf.AR". Tajnost zajamčena 2728 Povemo pa, da to ni zgolj nak'?uAJe. kako je prišla ?reča ln lz premembe v to hišo. Glej resnico! Olga, Jtl ni vedela, da ji itv jenec vrača ljubezen jt zapro-ila za psihoanalizo in življenjsko prognozo Grafološki bureau. Na podlagi razkritij in nasvetov. <•,! jih je prejela ln katerim je tudi točno sledi a. je sp-»znala euv.-tva ln na-'onjenoFt svojega izvoljenca, sedanjega moža. Preden pa je odšla na svoj nori dom. ni pozabila pov dati sosedam glavni vzrok svoje sreče. Tako je Grafolofekl bureau povprašan po vseh pre ivalcih te hiše postal njihov .rešitelj in svetovalec, kakor je to vsem onim. kateri se mu zaupajo Njegovo temeljito strokovno zuan-tvo ln dolge izkušnje, so ga napravile astrologa svetovnega slovesa Knjiga bi ne zadostovala, da bi povedal o vsb. svojih uspehih in zmagah. Delil je nasvete vsem. Kateri ao se mu zaupali *n katerim Je izvojeval zmage nad nesrečo ln neprllikarr.i Eaoosfcu je, ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu pošiljajo vaak dan hvaležni klijenti. V življenju ni slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo odpomoči. Vprašam a Vaain Interesov: o situacijah, katere je treba premagati, c proces h katere ie dobiti, o namenih, kater* ie razložiti Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže pravo pnt Ce še niste dosegli sre^e. če čutite, da ste vredni boljšega po'ožaja. ne ^kieva tQ ln Izkoristite še danes priliko, ter pišite Oafološkeimi bureau-a da Vam posije Vašo psihoanalizo ln ?i<. ljen^ko prognoza. Odrežite spodnji bon. priložite nekaj Vašega rokopisa, rojstni datum. s' točen naslov In honorar Din SO.— za skico psihoanalize in življenjske ; prognoze, ter pošljite na stalno in točno adreso GrafološM Bureau — Celje — poštni predal 106 Bon — odrezati Čitatelj * Slovenskega Naroda^, dobi psihoanalizo in skioo življenjske prognoze za 30 Din. ZNIŽANE CENE (ivokoiea, otrošKih, igralnih. Invalidskih vozićKov, prevoznih tncikijev. motorjev, bivalnih strojev. Cenila trunko »TRIBUNA« F. BATJEJL, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, I.JTJBUANA. Karinvška cesta štev. 4 »S letošnji vinski mošt. Toči se v restavraciji Hotela M i k l i č po Pin 10- uter- v našem lisml! Makulatura! papir proda Tava ^Slovenskega Naroda4', Liisbliana. Kjiaflieva olica ftev. c i m i i i 11 m i i ■vnnrvnrr-r-i EB3JEE51H Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Ovosobno stanovanje nv Narod«. ?7-*fi Bufet JKRAJ I M lil I \ N A Sv. Petra cesta ev %g. toči prvovrstna vina. te»r ga rantirano pri>tno Ž£j«ni^ prt ^tedečifa konkurenj^nKh cenah Be4o raarrrir.no litr r»m 8 — M RLzJjrig litr Din Ovloek litr D>n Portugalska n. litr Din ^irvarr*V |«tr Drn Burcunder litr Din Hni^e\vc -^tari litr Din Jaholčnik n. tL litr Din fcganje: Tropin« >vee Sli vovka Hniševec Kri nje ver litr I»'n litr Din itr Din litr Din in io 12 -14,— 4 — S.— H,— 32- Pri v*^ uim edjeSMI pn-imeiren p/-.pu?--t 8711 1 ČISTIMO LADIŠCE Prodajamo posamezne zaostale pare po znižanih cenah: 553 parov ženskih in moških čevljev iz platna, baržuna, boksa, laka in sem>ša po Din 29 39 49 59 a, oarov otroških čevljeviz patna bota"- lul boksa in semiša 883 po Din 12 -15'-19'- 25 - 29 - 39'- 49'- V naš? prodajalni V Šiški (pri stari cerkvi) imamo izloženih m AAlt *arov raznih čevljev iz boksa aka, semiša, dulboksa baržuna in platna, ki jih piodajamo mmamWw po neverjetno znižanih cenah. Požurite se, dokler imamo izbiro v velikostih Obiščite naše prodajalne brezobvezno Prešemovs 7 CelovSk? 63. UrefHje Joetp 2opaĐćlA. — £e »JNaiodno mmn j - Ca upravo in me oratru am usta oum Jhrmot, - Vi i Ljuojjem. 8818