Politiški pregled. * Saniranje deželnih financ na Štajersbem in Eoroškem. Osrednja vlada na Dunaju je nakazala Štajerski in Koroški brezobrestno državno posojilo, in sicer Štajerski en milijon kron, Koroški pa 400.000 K, da si sanitirata finance. * Za povzdigo Dalmaclje. Povodoni zapričete akcije za gospodarsko povzdigo Dalmacije namerava vlada izpopolniti tudi cestno mrežo, popraviti in razširiti več sedaDJih cest in zgraditi nove državne ceste zlasti na večjih otokih. Tudi bo dala primerne podpore za zgradbo konkurenčnih cest. Potrebne vsote za pokritje stroškov so že na razpolago. Z nekaterimi deli so že pričeli. Z vso gotovostjo je pričakovati, da bo v kratkem izgotovljena cesta v dolžini 500 km; stroški za te gradnje bodo stali sedem in pol milijona kron. * Slovanskcga bloka ne bo v novl zbornlci. Iz Prage poročajo: V Ohrudimu se je predstavil kakor kandidat za državnozborske volitve minister dr. Pacak. Minister je v svojem govoru rekel, da ni skoro nič upanja na ustanovitev slovanskega bloka, ker so nasprotja med posameznimi strankami tako velika, da se ne dajo premostiti, in ker hočejo Malorusi na vsak način skleniti zvezo s Poljaki. * Šolski štrajk narodnosti na Ogrskem. Glasilo rumunske narodnostne stranke na Ogrskem nLupta" poroča, da se v klubu poslancev ogrskih narodnosti resno bavijo z namero, da iDScenirajo šolski štrajk po zgledu štrajka na Poznanjskem. Bukareški listi priobčujejo mnogo poročil o štrajku ter izvajajo svoje ogorčenje nad Apponijevim šolskim zakonom. * K poijskemn šolskemn štrajkn na Poznanjskem. Iz Poznanja poročajo, da je v minulem tednu pruska vlada zaradi šolskega štrajka odtegnila 8 katoliškim občinam državno podporo v znesku 800 do 1600 mark. * Dnhovš.ina in nčiteljstTO t Bolgarski. Danes je v Bolgarski nad 3,020.000 pravoslavnih prebivalcev, ki imajo 2014 cerkva, 301 kapel in 92 samostanov: 77 moških in 15 ženskih. Naobrazba svečenstva je pomanjkljiva. Samo 37 duhovnikov je izvršilo (v Eusiji) duhovno akademijo, a samo dvojica vseučilišče. Od 1992 župuikov jih je le 311 usposobljenih. Povoljneje so razmere v učiteljstvu. Danes je v Bolgarski pet učiteljišč, v Kistendilu, Lomu, Kazanliku, Silistriji in Šumenu. Na teh šolah je nad 140 učiteljev in 2605 dijakov. Med učiteljskimi pripravniki so samo 3 mohamedanci in en Grk. * Franclja in Japonska. iSekateri časopisi poročajo, da so se nedavno pričela med Francosko in Japonsko pogajanja glede sklepa pogodbe, s katero bi se obe državi zavezali, da si medsebojno priznata svoja posestva na Skrajnem Vztoku. Ta pogodba bi izpopolnila angleško-japonski dogovor od 30. junija 1902 glede vzdrževanja »status quo" v Vztočni Aziji. Euska ia angleška vlada sta obveščeni o teku pogajanj med Francosko in Japonsko. PotovaDJe princa Fušima v Pariz je baje v zvezi s tem vprašanjem. * Žnpniki, obsojeni zaradl šolsbega vprašanja. V Ostrovi, v Pruski Poljski se je vršila pred tamošnjim kazenskim sodiščem razprava proti 4 poljskim katoliškim župnikom zaradi šolskega štrajka. Doslej je zaradi štrajka obsojenih 25 župnikov na vecje ali manj.e globe in zapore. Obtožnica se je glasila, da so omenjeni župniki znano okrožnico pokojnega nadškofa Stablevskega, ki se je tikala poučevanja veronauka v materinem jeziku, tolmačili vernikom v cerkvi v zmislu odpora proti naredbam pruske šolske oblasti. * Roninnska praroslarna sinoda. Iz Sibinja poročajo, da je metropolit Ivan Medianu sklical 12. t. m. romunski pravoslaviri cerkveni sinod, ki je razpravljal o odredbah, ki se tičejo romunske eerkve zaradi šolskega zakona. * PozIt državnim poslancem. Na I. izvanrednem občnem zboru akad. teh. društva BTriglav" v Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslaneev, ki jih pošlje slovenski narod v državni zbor — naj pripadajo tej ali oni Btranki — da uresničijo v zvezi s slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišeu. Dosega te zahteve jim bodi vsakega nadaljnega delovanja v državnem zboru. Akademiki stavijo to zahtevo kakor bistven in važen del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi biti -gosf na tujib. tleh. * IzseljeTahje z Ogrskega. Z Ogrskega se ljudje trumoma izseljujejo. Iz komitata Bečkerek se je v treh mesecih izselilo 9547 oseb in skoro ravno toliko iz komitata Szatmar. Veliko gnilega mora biti v blaženi deželi Ogrski! * IzseljeTanje GrkoT in Turkor iz Bolgarske. Kakor poročajo iz Sofije, se Grki in Turki čimdaljebolj sele iz Bolgarske. Iz mesta Kihaklija se je doslej izselilo nad 400 rodovin. Tako so se skoraj vsi Grki izselili iz mesta Kozbudže, Velikega in Malega Monastira. Mesto Stariraaika je izgubilo polovica prebivalstva. Grki prodajajo tamkaj svoje hiše in zemljišča za 100 do 200 levov. Vzporedno z Grki se izseljujejo tudi Turki, in sicer v Malo Azijo.