Po poitl prtjeman: ia celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2 ,20, Vupravniitvu prtjeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ietrt , , o , - , mesec , 1,7°. Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in ' inserate sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajci, nefrankovana pismu ne vsprejemajo. • 1 ----j Uredništvo je v Seraer mikih ulicah St. 2,1., 1? Izhaja vsak dan, itvzem^i nedelje in praznike. oi> pol 6. uri popoldne. Štev. 120. V Ljubljani, v torek 28. maja 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 25. maja. Nekaj soc. praosnove. Svet se kar čudi, in z vso pravico, da skoraj vse stranke v zbornici kar tekmujejo pri delu. V četrtek je seja trajala čez polu-noč, a včeraj smo iz zbornice lezli domov okoli 3. ure zjutraj, ko je ie jutranja zarija risala čarobne slike na obzorju. Vse se drenja in peha k obloženim vladnim jaslim, da si nagrabijo polna perišča. Vsaka dežela ima svoje potrebe, katere skušajO poslanci odločno in milo, diplomatično in br^z ovinkov zbornici in vladi »toplo polagati na srce«. Toda generalni štab za kulisami s svinčnikom v roki določa in šteje ure in minute za vso razpravo in mnogi govorniki ne pridejo na vrsto. Koliko dragega časa bo je potratilo v zadnjih treh letih z zvijačami raznih obstrukcijskih umetnikov ! V pozno noč in tudi do ranega jutra smo morali gledati in poslušati divjo mlačev v zaduhlem skednju, a sedaj parlamentarni voz z vsem parom sopiha in drvi čez drn in strn, da nadomesti veliko zamudo. Kurjači kurijo, da jim kar pot lije od čela. Ne pomislijo pa, da se prerazpaljen kotel lahko razleti. Tako so razni odkriti in navidezni prijatelji delavstva na vsak način se ta teden hoteli spraviti pod streho zakon o normalni delavski dobi v rudnikih. Včeraj v jutro je zbornica skoraj soglasno v tretjem branju odobrila načrt zakona, kakor ga jo vlada predložila, in z večino odklonila vse od raznih stranij nasvetovane premembe. S tem zakonom sta vlada in zbornica izpolnili svojo staro obljubo ter storili velik pomenljiv korak dalje v razvoju socijalne preosnove. V tem vprašanju Avstrija prekaša vse drugo države. Nemči|a in Belgija imata bogate premogokope, toda nobene zakonite določbe za maksimalni delavnik moških delavcev. Francozi so šele 30. marca 1900 le za del moških delavcev določili delo na 101/» ure. Angleži so dajali vzgled glede delavskega varstva, toda nimajo za kona, ki hi omejeval delo v rudnikih. Angleški parlament je vedno odklanjal osem-urni delavnik, ker ga mnogi rudarji sami niso hoteli. Italija in Rusija sta v tem oziru itak zaostali. Poljedelski minister je v svojem govoru malo pretiraval, da Avstrija koraka na čelu soc. reformatorjev; istina pa je, da Avstrija prva zakonito določi de-veturni delavnik za premogarje. Po zakonu so sicer mogoče mnogo izjeme, a upamo, da bode vlada od slučaja do slučaja dovoljevala le utemeljene in opravičene. Socialna dolžnost je bila, pravičnost in človekoljubnost je zahtevala, da država z zakonom ščiti in brani ono belo rajo, ki globoko pod zemljo, v vedni nevarnosti, v zaduhlem, vročem in vlažnem zraku koplje naravne zaklade ter spravlja na dan za razne bogate barone. To ni samo demo-kraška fraza, to je tudi istina, katero so razni prijatelji trpečega človeštva že davno pred Bebli in Adlerji v besedi in pismu utemeljevali in širili v javnosti. Države so mnogo zamudile, a še več grešile proti živ-ljenskim koristim delavskih stanov s svojimi zakoni in načeli o neomejeni konkurenci, o „prosti igri gospodarskih močij". Koliko milijonov ljudskega imetja, koliko zakladov matere zemlje je zaprtih v železnih blagajnah onih mogotcev, ki danes z borzo in časopisjem vladajo evet. Ne »mrtva roka«, ampak »živa, delujoča roka« borzijancev in špekulantov je posnemala smetano, je srkala mozeg in kri iz omamljene množice, ki je ob godbi in petju rajala okolu zlatega teleta. Množica je spehana, utrujena in zrnu-čena ter želi kruha, vsakdanjega kruha in golega življenja. Soc. dem. je le otrok go spodarskega in verskega liberalizma, ki je z nogami teptal večna božja in naravna načela socijalnih pravic in dolžnostij, ljubezni do bližnjega, usmiljenja do reveža. Nastalo je soc. vprašanje, ki je pretilo s soc. revolucijo, kot železen velikan z jekleno pestjo trkalo na vrata raznih parlamentov, da se mu odpro kot gostu, dokler se mu ne izpolnijo opravičene želje in zahteve. »Največji kapital v državi je človek». A to načelo so vedno prezirali oni, ki žive v domišljiji in predsodkih, da se »vrsta človek« pričenja šele v višjih krogih. Tako se je človeška družba delila v dva tabora: mogočnih denarnih knezov in nemaničev. Kjer pa je denar, ondi je moč, kjer revščina, ondi onemoglost. Revščina pa je vedno težje breme, čimveč ljudi in čimdalje ga nosi. To uči zgodovina vseh vekov. Kdor nepristranski zgodovini ne veruje, vrže naj jo v peč. Se pred tridesetimi leti je znani Giskra v avstrijski zbornici izgovoril krilate besede, ki ne časte njegovega spomina, da soc. vprašanje neha v Podmoklih ob avstrijsko-nem-ški meji. Ko bi mož danes ostal iz groba, morda bi si ruval lase. Zato ni čudno, da so do najnovejšega časa le mušice preganjali, mesto da bi zametavali in osuševali močvirje, v katerem je bila in je bogata zalega in hrana mušic. Veselo jo torej znamenje, da se odpirajo oči merodajnim krogom, da vidijo bedo in poslušajo obupne glasove malega moža, ki prosi drobtin z mize velike gospode. A ta mali mož ne živi samo v tesnih delavskih vojašnicah, ne tlačani samo v črnem prahu pod zemljo; on biva tudi še v večjem številu pod raztrgano kmečko streho, od jutra do mraka otepava trdo grudo na polju, s potnim obrazom in žuljavo roko si služi grenki kruh v vednem strahu, da ga danes ali jutri vržejo z rodne zemlje, od očetovega ognjišča. Bedni oratar je danes tlačan na svojem domu. Zato je zadnji čas, da se država spomni tudi tega Lazarja, ki lakote in skrbi medli pred vratmi. Obljub je dovolj, videti hočemo dejanja ! Ako pojde tako naprej, smemo upati, da nas nade ne varajo. Železnici Tržič-Kranj in Treb-nje-Tržišče. (Predlog poslanca Povšeta in tovarišev glede premembe oziroma dopolnitve vladne predloge glede gradnje manjših železnic, ki jih je zagotoviti t letu 1901.) Vladna predloga glede železnic nižje vrsto prezira popolno nujne potrebe kranjske deželo po popolnitvi železniškega omrežja. Ne zagotavlja se v vladni predlogi gradnja niti jedne za gospodarski razvoj dežele nujno potrebne lokalno železnice, ki jih že leta nujno zahtevajo dežela in interesentje. To stališče c. kr. vlade je tembolj neopravičeno, ker je morala dežela Kranjska prevzeti svojedobno pri gradnji dolenjskih železnic težko breme obrestij, ki na nečuven način obremenjuje deželni proračun. Podpisani torej menijo, da ne prihajajo z nikako neopravičeno zahtevo, ako zahtevajo, da se v načrtu lokalnih železnic primerno ozira na deželo Kranjsko. Od mnogih tozadevnih v deželi navsta-lih projektov sta posebno dva, ki sta povsem dozorela in sta velikega aktualnega pomena. To sta načrta: a) železnice od Tržiča v Kranj in b) železnice od Trebnjega v Tržišče s postransko progo do premogovnika v Št. Janžu. Obe železnici sta projektirani kot nor-malnotirni lokalni železnici. Glede teh projektov je še posebe omeniti: Ad a) S sodelovanjem c. kr. vlade določena trasa te projektirane lokalne železnice teče od trga Tržič preko Križev, Du-pelj in Nakla in se združi po prehodu čez Savo pri kilometru 32. nad Kranjem z državno železnico Ljubljana - Trbiž, od koder naj bi vodila kot drugi tir do postaje Kranj. Tej železnici je namen, nuditi dobrote železniške zveze industrije bogatemu Tržiču in rodovitnim krajem mej Tržičem in Kranjem, ki take zveze nujno potrebujejo. Projektirana trasa je 15 km. dolga, stroške za gradnjo te lokalne železnice je pa c. kr. vlada proračunila na 2,100.000 K. Interesentje in dežela so se izjavili, da prispevajo z zneskom 350.000 K, torej odpade na državo še 1,760.000 K prinosa. Ad b). S sodelovanjem c. kr. vlade izvedena trasa te projektirane lokalne železnice teče, odcepu ša se od postaje Trebnje dolenjskih železnic, preko Mirne-Mokronoga v Tržišče in naj bi dosegla s stransko progo premogovnik v St. Janžu. Ta projektirana železnica naj bi odprla pot k bogati zalogi premoga v Št. Janžu kakor tudi k oni pri Mirni in zvezala rodovitno mirnško dolino z železniškim prometom. Efektivna potrebščina za gradnjo so proračunava na 2,760.000 K, vendar je izjavilo c. kr. železniško ministerstvo v svojem odloku z dne 27. oktobra 1897, številka 10.237, da bi se ta svota z ozirom na nekatera dela nekoliko znižala, iz previdnosti se je pa vkljub temu vzela ta svota za podlago pri nadaljnih obravnavah o gradnji te železnice. (Konec prih.) Politični pregled. V Lj ubljani, 28. maja. Deželni zbor češki se snide k dva ali tritedenskemu zasedanju 18. ali 19. junija. Rošil bo samo proračunski provizorij in načrt zakona o uravnavi učiteljskih plač. O tem načrtu se je posvetoval te dni pododsek, obstoječ iz posl. dr. We-runsky, dr. Herold in dr. Pražak, ter izgoto-vil poročilo, s katerim se peča dne 5. junija deželni odbor. V tej seji bo tudi razgovor o predlogih glede proračunskega provizorija. Pred volitvami se deželni zbor še jedenkrat snide, in sicer pričetkom septembra, da resi proračun in ostale predloge deželnega odbora. Cheredame o avstrijskem vprašanju. Znani francoski publicist Andrd Chera dame biva sedaj v Petrogradu in je imel te dni s sotrudnikom lista »Novoje Vremja« daljši razgovor o razmerju mej Avstro-Ogereko in Nemčijo oziroma Francijo in Rusijo. Avtor znanega dela Evropa in avstrijsko vprašanje" je izjavil mej drugim, da je takozvano avstrijsko vprašanje v resnici evropsko vprašanje. Politiški pomen popolnega združenja avstrijskih dežel z Nemčijo bi moral biti Rusiji ravno tako jasen kakor Franciji. Osemdcaet milijonov ljudij pod žezlom llohenzollerjev v bodoči veliki Nemčiji, ki bi segala od nemškega do jadranskega morja, že to bi moralo dati vsakomur povod, da resno razmišlja o bodočnosti srednje Evrope. II temu pride še ekonomiški pomen takega razširjenja Nemčije, akoravno bi se ta pojavil najprej le v obliki carinskih pogodeb. Za Francijo je to življensko vprašanje. Nikakor pa ni misliti, da Nemci res vse dosežejo, kar si ubijejo v glavo, ako namreč mi takoj storimo vse potrebne korake. Moč za mirno rešitev iz preteče krizo je v naših rokah. Saj imamo v vseh treh državah časopisje, ki umeva svojo nalogo. Zasleduje naj pazno panger-mansko gibanje. Govornik potem našteva vsa tozadevna sredstva, ki naj ali prisilijo Nemčijo, da pokaže svojo barvo ali pa so umakne. Zgodilo se bo bržkone poslednje. Slovansko in avstrijsko, a tudi evropsko vprašanje je potem rešeno. Ako bi se pa to velevažno vprašanje ne reSilo mirnim potom, potem naj pa ve Nemčija, s kom ima opravka. Armade treh držav : Rusije, Avstrije in Francije bodo vedele braniti nedotakljivost Avstrije. Ilusko-francoska pogodbi se pomnoži za jeden nov paragraf. — Tako slika francoski publicist praktiški pomen avstrijskega vprašanja. Žal, da mnogi v naši monarhiji še ne uvidijo resnosti položaja. Deželvozborske volitve na Češkem se bodo vršile v drugi polovici meseca novembra. Novi češki deželni zbor bode imel precej spremenjeno podobo, ker utegne zmagati precej agrarcev in ker se pripravlja kompromis mej fevdalnim in ustavovernim veleposestvom, katerega bode ustavoverno veleposestvo le sklenilo, ako se mu zagotovi nekaj novih sedežev v dež. zboru. Obtoženi ministri. Proračunska komisija bolgarskega sobranja je sklenila uložiti dve ministerski obtožnici, jedno proti prejšnjemu ministerstvu Ivancofovemu radi kršenja ustave in radi škode, katero je to ministerstvo napravilo državi, ker je za drž. želcznice od nemških tvrdk nakupilo stare, nerabljive železniške vozove in jih drago zaračunilo, druga obtožnica je naperjena proti ministroma Rado-slavofu in Tencfu, ker sta sc okoristila pri raznih dobavah na škodo države. Kongregacijska postava v francoskem, senatu. Francoski Benat je izvolil komisijo, ki sc bode posvetovala o načrtu kongregacijsko postave. Nekateri listi poročajo, da je 12 članov te komisije za načrt, katerega jo odobrila zbornica, šest članov pa nasprotuje. Radikalna skupina v senatu jo sklenila gla-Bovati za to postavo, a bo predlagala v spo-razumljenju z vlado nekaj sprememb. Zmerni republikanci so se združili v tem, črtati točki, ki so tičejo prostosti učenja, in predlagati spremembo določbe, ki zahteva za verske družbe dovoljenja parlamenta. Buri. Kakor vedno, krožijo tudi sedaj raznovrstne vesti o gibanju Burov. Položaj v Kapski koloniji za Angleže ni nič kaj prijeten. 3000 Burov iz svojega centruma v zuurakih gorah kaj odločno pričenja svoje operacijo. Poveljstvo je v rokah Ilertzoga, Dcwet pa zbira v drakenskih gorah skupaj 2000 mož, da ž njimi zopet plane v natalsko kolonijo. Pri Dewctsdoriu se je bil pretekle dni boj, v katerem so Angleži zgubili 61 mož. Pri postaji Good\van, kjer bo Buri spravili angleški vlak iz tira, so Angleži ujeli brata burskega vodje Biljoena. »Guverner« Milner je prišel 24. t. m. v London. Kralj ga je odlikoval s pairsko častjo. Angleški listi to priliko porabljajo, da se zopet na razne načine lažejo, kako Botha ieli miru. Ti listi trdijo, da so takoj, ko je Milner odpotoval iz Južne Alrike, Buri izrazili želje, naj bi so zopet pričela mirovna pogajanja. Botha je prosil Kitche-nerja, da bi smel odposlati odposlance h Krii-gerju, da dobe Kriigerjevo dovoljenje za sklep miru. Kitchener je na to baje odgovoril, da se pogaja samo z Buri, ki se še v boju, in da ga Kruger nii ne briga. V Er-melo je bilo baje posvetovanje burskih voditeljev in ondi je Botba predlagal, naj se prično s Kitchenerjem pogajanja na podlagi popolne avtonomije burskih republik. Predlog Bothe je bil odklonjen in burski voditelji so sklenili, da odločno nadaljujejo boj proti Angležem. Angleži v svoji jezi in krvoločnosti ščuvajo na Bure divjake ter jim do-ljujejo, da smejo ropati. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. maja. Češki agrarci in Tavčarjeva interpelacija. Iz popolnoma zanesljivega parlamentarnega vira se nam poroča: Tisti dan, ko se je razdelil steno-grafični zapisnik se zloglasno Tavčarjevo interpelacijo, je odlični češki agrarec poslanec Kubr naznanil dr. Šusteršiču, da sta agrarska poslanca Rataj inZazvorka, ki sta ono interpelacijo sopodpisala, bila zaradi toga v klubu grajana. Pristavil je: »Naznanite to v svojem klubu, prosim Vas « Lahko se je torej smatralo, daje bilo naznanilo popolnoma oficijelno, osobito tudi glede na osebo naznanitelja, posl. Kubr, ki zavzema mej češkimi agrarci odlično mesto in je še nedavno predsedoval na imenitnem shodu čeških agrarcev v Pragi. Glavna skupščina »Gospodarske zveze« se je vršila danes dopoludne v veliki dvorani »Katol. Doma« ob navzočnosti mnogobrojnih zastopnikov zadrug in rednih članov. Poročila so so soglasno odobrila. Sosebno zanimive razprave so bile o ustanovitvi lesne izvozne zadruge, katero sta toplo priporočala gg. dr. K r e k in Demšar. Pri volitvi odbora so se izvolili dosedanji odborniki. Obširno poročilo sledi. Osebne vesti. Namestniški koncipist pri štajerski dež. vladi grof Marenzi je imenovan okrajnim komisarjem. — Pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani gosp. Franc G o r š i č je imenovan avskultantom. — Višji finančni svetnik gosp.. dr. Eduarcl S t r n a d na Dunaju je dobil naslov in značaj dvornega svetnika — Postni ravnatelj v Zadru Herman P a 11 a y je imenovan višjim poštnim ravnateljem. — V Jolijetu v Ameriki je umrl g. Fr. Nemec, oče soproge predsednika »Slovenske Katoliške Je-dnote«. — G. Ivan Hribar je praznoval v soboto 251etnico, odkar mu je poverjeno glavno vodstvo banke »Slavije« v Ljubljani. — Kot praktiški zdravnik se je naselil v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah g. dr. Franc T i p 1 i č. Pogorelcem v Gorenji vasi. Nj. veličanstvo cesar je daroval pogorelcem v Gorenji vasi 2000 K. Vlada je za pogorelce v Gorenji vasi dovolila 10.000 K. „Krščanska ženska zveza" za Ljubljano ima jutri, binkoštno sredo, ob 8. uri zjutraj v nunski cerkvi svojo božjo službo s propovedjo in sv. mašo. Vstop imajo tudi neudje. Birmanje v Ljubljani. O binkoštnih praznikih je premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič v stolnici sv. Nikolaja podelil zakrament sv. birme 1614 otrokom. V nedeljo je bilo birmanih 637 dečkov in 702 deklici, v ponedeljek pa 134 dečkov in 141 deklic; torej skupaj 771 dečkov in 843 deklic. Vsprejem&nje v uršulinskem samostanu. Presvitli knez in škof je danes ob osmih izvrševal v tukajšni uršulinski cerkvi ginljivo opravilo. Slovesno redovno obljubo je storila novicinja s. Magdalena Roggy. Preoblečene pa so bile gospodične: Friderika Tomec (s. Berhmana) iz Št. Vida nad Ljubljano; Julija Brodnik (s. Lidvina) iz Sv. Severina na Hrvaškem; Frančiška Grajzar (s. Kajetana) iz Smlednika; Matilda Majdič (s. Felicita) iz C rknice; Angela Martinčič (s. Justina) iz Ljubljane in Dragica Rüpnik (s. Otilija) iž Teharjev na Štajerskem kot novicinje (učiteljice). Za sestri lajiki sta bili preoblečeni: Marija Arhar (s. Doroteja) iz Škofje Loke in Marija Jazbec (s. Lucija) iz Cerkelj pri Leskovcu. Spremembe v krški škofiji. Č. go spod Mat. Trepal je imenovan kaplanom v Št. Marjeti in č. g. J. Loigge pa je imenovan kaplanom v St. Jakobu v Rožni dolini. Govoril je — Kristan. Iz Idrije 26. maja. Danes je bil tukaj ljudski shod, katerega so sklicali socialni demokrati. Plakati so obetali, da bode na vsporedu pogovor o izon.iki in občinskem gospodarstvu. Znano je, da je pri nas sedaj na dnevnem redu realka in gimnazija. Naj bi so ustanovila gimnazija na državne stroške, slučajno žele večinoma pristaši katoliške stranke, za realko na občinske stroške gore pa bolj liberalci. Kristan — novi Kolumb — je našel posredovalen predlog. Na shodu se je namreč sprejela resolucija : V Idriji naj se napravi realka na stroške naučnega minister-stva. Polovica zborovalcev se je glasovanja vzdržala. Kristan je mahnil po klerikalcih in liberalcih. Rekel je, da niso gimnazije zato za nič, ker hodijo iz njih fajmoštri in pa dohtarčki. Kje se je sam šolal, ni omenil. Resolucija se predloži občinskemu zastopu. slovanskemu centru, jugoslovanskemu naprednemu klubu, poljedelskemu ministerstvu in ne vem še kam. Tako — Ruma locuta causa finita. Prav je, zakaj se niste preje obrnili na Kristana! Poroke, v Trstu se je poročil g. Anton Bogdan ovič z gospico Darinko Truden, hčerjo velcugledne slovenske rodbine v Trstu. — Poročil se je g. L a p a j na, c. kr. fin. respicijent v Chioprisu z gdč. Antonijo Pipan iz Srednjega Skupščini učit Zveze na Bledu je prisostvovalo okolu 200 mož. Cula se je marsikatera pritožba nad lahkovernostjo uredništva »Učit. Tovariša«, sosebno radi znanih dopisov iz Ist e. Besnost nemških nacijonalcev in učitelj Gostinčar. »Grazer Tagblatt« je vsak dan besnejši, ker učitelj Gostinčar ni odpuščen iz službe. V nedeljski številki se jezi nad šolska nadzornika Linharta in Lam-pla, ki sta bila toli pravična, da sta svoja glasova oddala na korist Gostinčarja. V drž. zboru je o tej zadevi interpelacija gotova stvar, pa tudi v štaj. dež. zboru bodo nemški nacijonalci interpelirali, ako se ni na šolska nadzornika »uplivalo«. Gotovi gospodi nikakor ne gre v glavo, kako bi smel šta-jarski dež. šolski svet imeti drugo mnenje, nego ona, zato bode proti sklepu dež. šolskega sveta protestiral tudi štajarski deželni odbor in bode baje izvajal tudi druge »kon-sekvence«. Vse štajarske Nemce poziva »Grazer Taglatt«, naj mu sporoče, kedaj se je zgodila napram slovenskim učiteljem kaka »deutsches Rechtsgefühl verletzende Begünstigung«. Slovenski »Bauernbund«. Pod tem naslovom poročajo nemški listi, da bode zborovanje tega društva dna 9. jun. v Pesnici. Govorit bode prišel Rokitansky. Radovedni smo, kako in če bodo to pot tudi nemški »Bauernbundlerji« naleteli na kak odpor od strani znanih štajerskih »Naro-dovcev«. Misijon v Gradcu se je pričel 25. maja. Govorniki so P. Viktor Kolb, P. J. Aschenbrenner, P. A. Volbert in P. K. Pfi-stermeister. Novo okrajno glavarstvo se ustanovi v Konjicah. Služba okrajnega sodnika je razpisana pri okrajnem sodišču v Ljutomeru. Prošnje do 6. junija na prezidij okr. sodnije v Mariboru. »Graščakinja« šoštanjska zopet a-retovana. Z Dunaja se poroča, da so ondi zopet aretovali znano 62 let staro Ernestino Fritz v. Friedenlieb. Ta ženska je pred meseci iskala uslužbencev za zadolženo šoštanjsko grajščino, češ, da bode ondi napravila obširen zavod, pri tem je gledala posebno na to, da so ji njene žrtve dale — kavcijo. Pred sodiščem bila je oproščena. Sedaj je zopet začela na Dunaju kot »baronica Fritz« na jednak način izvabljati iz ljudi denar ter je oškodovala nekatere ljudi za 3000 K, a jim ni hotela dati ni obljubljenih služb ni denarja nazaj. To jo je zopet spravilo v preiskovalni zapor. Krščanski ženski zvezi na Štajar-skem je nadvojvoda Fran Ferdinand poslal zahvalo, ker mu je o priliki prevzetja pro-tektorata nad katol. šolskim društvom poslala udanostno izjavo. Pri obč. volitvah na Vdgrskem so iz obč. odbora zavedni kmetje pomedli vse zdražbarje in izvoljeni so samo pristaši katol.-narodne stranke. Porotne razprave v Gorici Radi detomora so obsodili goriški porotniki 25-letno Alojzijo V e 1 i k o n j o iz Kromberga na 4letno ječo. — Radi požiga je stala pred porotniki 461etna Terezija Knez iz Št. Ferjana. Ker je videti slaboumna, oddali so jo na opazovalnico. — Na 4 leta ječe so obsodili G. B. F o g a r j a iz Cervinjana radi težke telesne poškodbe — Albina Jos. M e -guscherja so obsodili radi goljufije na 5 let ječe. Meguscher si je nadeval tuja imena in osleparil je več tvrdk za precejšnje svote. Jubilej goriškega ženskega učiteljišča. Petindvajsetletnica obstanka goriškega ženskega učiteljišča se bode slovesno praznovala dne 30. t. m. Tržaško porotno sodišče bode sklicano na izredno zasedanje od dne 24. junija naprej. Prvaki lahonske progresovske stranke se nakupičili toliko tiskovnih pravd „radi žaljenja časti" na neljuba jim Riharda (Jam-berja in Jakoba Giacomellija, da so je sklicalo izredno porotno sodišče. Umrl. Prošt dekan puljskega kapitelja č. g mocsignor Cleva je umrl. Poseben vlak z Gorenjskega k predstavam Barnuma in Baileya. Kakor znano, bo priredil ta največji cirkus 8. t. m. v Ljubljani dve predstavi. V to svrho bo vozil iz Lesec (ob 7*24 uri zjutraj) posebni vlak, ki se ustavi v Kranju ob 8'OS. Iz Ljubljane se odpelje ta vlak zvečer ob 11'01 uri in privozi v Kranj ob 11-55, v Lesce ob 12-40. Vozne cene so v četrtek izdatno znižare. Zdravniška zbornica kranjska zboruje dne 30. t m. v zborničnih prostorih. K seji povabljeni so tudi vsi okrožni zdravniki. Pričetek seje je bil poprej določen na 5'/3 uro popoldan. Ker se je pa od mnogih stranij izrazila želja, preložil se je začetek seje na 4'/» uro popoldan. »Zaročenca« (I promessi sposi), sloveči, v krščanskem duhu pisani in v skoraj vse izobražene jezike prestavljeni italijanski roman pesnika Aleks. Manzonija, katerega je prinašal »Slovenec« v podlistku, je izšel v posebni knjigi. Povest to priporočamo zlasti nekoliko bolj izobraženim bravcem. Knjiga broširana stane v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani 2 K, po pošti 20 h več. Velika nesreča na železnici se je dogodila v praznikih na progi južne železnice mej Logatcem in Borovnico. Od tovornega vlaka se je odtrgalo 15 voz, ki so skoro na kraju, kjer proga leži navzdol, dohiteli prvi del vlaka in vanj treščili s toliko silo, da so se vsi popolnoma razbili. Blago petrolej, riž, milo, ki se je vozilo v teh vozovih, je uničeno. Dva reservoirja petroleja s 30.000 litri sta se zlila. Ljudje so lovili petrolej, dokler ni prišlo orožništvo. Škoda je ogromna — pravijo, da 80 000 K, vendar k sreči se ni noben železniški uslužbenec ponesrečil. Zaviraču Sovincu se ni zgodilo druzega, nego da se je nepopisno prestrašil, pač pa je stlačilo prst ključavničarju Franc Slanovcu. Del proge, kjer se je zgodila nesreča, je bil dalj časa zaprt. Ljubljanske novice. Nov davek. Guje se, da se bo v Ljubljani upeljal nov davek. Znano je, da so obdačene izložbe, ako segajo na trotoar, zato je sedaj mnenje po Ljubljani, naj se obdači tudi tisto izložbo gospodov, ki polni trotoar pred »Slonovo« kavarno in ovira promet. — Neusmiljena mati. Mestnega delavca žena Jera J o h a n je v soboto zvečer ob pol 7. uri na prehodu Dolenjske železnice na Poljanski cesti pahnila svojega otroka proti dolenjskemu vlaku. Vlak je bil komaj tri korake od otroka, ko je skočil nek moški otroku na pomoč in ga potegnil raz proge. Jera Johan je bila areto-vana. — Vprijateljstvu. V Pavlinovi žganjarni na Dunajski cesti sta pila žganjče delavca Franc Gosar in Franc Rak. Gosar je bil proti Raku izredno prijazen in se je Raku, ki je vedno bolj korajžno pil, pribli-žaval in končno, ko je mislil, da je Rak dovolj napit, posegel v Rakov žep, kjer je začutil 12 kronic. Toda Rak je v tistem hipu tudi čutil potrebo pogledati po svojih kro-nicah ter je zasačil Gosarja za roko. Gosar je moral marširati s policajem. — Tatvina na južnem kolodvoru. Rezervist Fr. Terdina je hotel na južnem kolodvoru ukrasti rezervistu Francu Pašnerju kovček, v katerem se je nahajala obleka in perilo, toda njegov namen se je izjalovil, ker so njegove operacije o pravem času opazili. — B i c i -k 1 i s t i. Franc Poljak vozil se je z bicikljem po s v. Petra cesti. Njegovo vožnjo je zmotil velik pes, ki se je v Poljaka zaletel. Poljak je padel in se poškodoval. Nek biciklist je včeraj povozil soprogo pekovskega mojstra g. J a n š e ter ji zvinil roko. Gospo so morali prepeljati na dom. — Tatvine v stolni cerkvi. Včeraj je prišel v stolno cerkev predrzen tat, kateri je doslej policiji še neznan. Neki Lorenc Stare iz Zadvora je bil v birmovanje tako zamaknjen, da ni čutil, ko je nek tat p r e r e z a 1 mu telovnik in mu vzel denarnico s papirnatim denarjem skupaj 50 K. Ko je tat videl, da se mu je tatvina posrečila, postal je še predrznejši ter je posegel še v drug žep, kjer je dobil še drugo denarnico s 7 kronami. Razume se, da tudi te denarnice ni pustil Staretu. Nekemu Alojziju Brozloviču je neznan tat v stolnici ukral denarnico z 20 kronami. — Vojaško patruljo psoval je nek Leopold Jenko. Patruljo je počastil s klici „pr . . . krompir!" Poveljnik patrulje ga je aretoval in izročil policiji. Jenko bode sedaj 4 dni jedel rotovški krompir. — S palico je v Tomčevi gostilni v Streliških ulicah udaril hlapec Ivan Možina natakarico, ki ga je mirila, naj ne razgraja. Možina, ki je natakarico poškodoval na čelu, je bil aretovan. — Pri kegljanju. Delavec Anton Kregar je včeraj v Kasteličevi gostilni na Dolenjski cesti hotel na vsak način zastonj kegljati. Gostilničar s tem seve ni bil zadovoljen ter je vzel kroglje proč. To je Antona Kregarja tako razburilo, da je gostilničarju razbil pohištva v vrednosti 10 K. — Turkova hlapca Jakob Premrov in Franc Jenko sta se doma toliko časa klestila, da je morala priti policija, ki ju je zaprla. — Are t o v a 1 i so zopet znanega postopača Ivana Wolgemutha, ki je bil nedavno na sumu, da je ulomil v raznih tukajšnjih cerkvah. — Nerodnega biciklista, ki je podrl gospo Janševo, je policija zasledila. Biciklist je ključavničarski uslužbenec Franc Verčič. — Ponesrečil se je kolesar Valentin L j u b i č. Izpahnil si je roko in se tudi drugače poškodoval. -- Okradena natakarica. Natakarici Marijani Petrič pri Fantiniju je bilo v noči od 25. do 26. t. m. ukradene več obleke v vrednosti 80 K. Tat je skril obleko v Nunskih ulicah, kjer je obleko dobil policijski stražnik, ki je potem pazil, kdaj bode tat prišel po ukradene stvari, a tatu ni bilo več blizu. — Duh o t e m n i 1 se je v nedeljo v frančiškanski cerkvi hipoma hlapcu iz bolnice Jan. Zajcu. Hotel si je z ostrim žebljem raztrgati obraz. Priskočili so ljudje, ki so Zajca odvedli. — Ulom pri Milieu. V Miličevi, sedaj „Zadružni tiskarni«, se je zgodil ulom. Storilec je z železom s silo ulomil vrata v prvem nadstropju, kjer se nahaja tiskarna. Hotel je priti v komptoir, a se mu ni posrečilo. Storilec je nek bivši uslužbenec po imenu K o v a č i č, katerega je policija že dala pod ključ. Kovačič je priznal, da je ukral že prej enkrat umrlemu Pancetu 1 dežnik, Milieu pa srebrno palico in 20 K. — Zgubila je Marija čeme denarnico s 15 K. — S t a v k a. Pri Kornu so pričeli stavkati krovci. Zahtevajo 1 uro na dan manj dela in zboljšanje plače od 10 na 12 gld. na teden. — S tira skočil je danes ob pol 12 uri nek železniški stroj na juž. kolodvoru. Še dva dni in Barnum in Bailey pride v Ljubljano. V Ljubljano pride v četrtek ob 5. uri zjutraj s' posebnimi vlaki. Ker je tudi po deželi veliko zanimanja za predstave tega izrednega podjetja, opozarjamo tisto občinstvo z dežele, ki ne odpotuje s pripravljenimi posebnimi vlaki, da si pravočasno omisli stanovanja. Barnum in Bailey se je obrnil v Ljubljano s prošnjo, naj se mu preskrbi 3000 žemelj in sicer 8 žemelj za 10 kr., 400 litrov mleka po 7 kr. liter, meso pa hoče imeti po 60 kr. kilo brez priklade. Kakor se nam poroča, je Bar num in Bailey tudi povsod po Ogerskem dosegel velikanskih vspehov. Umrl je v Ljubljani krojač za dame gospod Mihael Končar v 75. letu svoje dobe. Bil je dolgoletni član gasilnega društva, zato se pogreba y svojega tovariša udeleže tudi od gospoda Štriclja izključeni člani ognjegasnega društva. Pogreb bode jutri ob G. uri popoludne s Krakovskega nasipa št. 10. Štirikrat ogenj. Preteklo nedeljo jo v hiši po dom. Jerebovi v Dobrunji pričelo 4krat goreti, a se je vsakokrat posrečilo ogenj pogasiti. Prebivalci so v velikem strahu. Prt ognju se je poškodoval Ivan Cunder, član požarne brambe iz Most. Obisk postojnske jame je bil letos v primeri s prejšnjimi leti izredno slab, če mur je bilo bržkone vzrok slabo vreme. S Kranjskega je doslo tje nekaj nad 200, tujcev pa okolu 200 oseb. Razpisani učiteljski službi. Na tri-razrednici v Boh. Srednjivasi je dtfini-tivno popolniti jedno učno mesto, na dvo-razrednici v Boh. Bistrici pa drugo učno mesto. Prošnje za ti dve mesti vsprejema do 20. junija okr. šolski svet v Radovljici. * * * Dvojezičen pozdrav cesarja v Pragi. Pri vsprejemu cesarja v Pragi bode župan Srb po dogovoru z mladočeškimi poslanci pozdravil župana v češkem in nemškem jeziku. Novo ministerstvo dobimo baje v Avstriji, kot nasledek predloge o vodnih cestah in regulaciji rek, za kar je treba jednot-nega vodstva. Ministerstvu bode ime »ministerstvo javnih del«. Hilsner — pomiloščen. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Hilsner je pomiloščen. Židovska »Neue Freie Presse« poroča: »Kakor se nam poroča iz Prage, javlja „Bohemia", da se je Hilsnerju potom cesarske milosti prezrla smrtna kazen. Tu se čuje, da je Hilsner od najvišjega deželnega sodišča dobil za kazen dosmrtno ječo.« Morilec dveh krščanskih deklet torej ne bo visel. Treba ga bo pač dobro zapreti, da konečno nekega lepega dne krščansko ljudstvo no dobi vesti: »Hilsner je — ušel.« Potres. Iz Rima se poroča, da je bil v Cuneo v soboto močan potres, ki je pro-vzročil veliko paniko, a nobene škode. Tudi v Turinu so čutili potres. Iz Madrida se po-Toča, da je bil isti dan hud potres v Mo-trilu in v Granadi. Več hiš se je zrušilo. Od raznih stranij. Korber odlikovan. Bavarski princ regent Luitpold je podelil avstrijskemu ministerskemu predsedniku veliki križ zaslužnega reda bavarske krone. — Kongres čeških naravoslovcev in zdravnikov je zboroval o Binkoštih v Pragi. — Kaznovane » N o \v o j e V r e m j a «. Iz Petrograda se poroča, da je ruska vlada »Now. Vremja« radi poročil o delavskih nemirih za jeden teden suspendirala. — Dunajska Leonova družba praznuje svojo desetletnico dne 9. in 10. junija. — V poljskem klubu je poslanec Danielak zahteval, naj se v delegacijah sproži zahteva, da se vojaštvu izven službe prepove nošnja orožja, ter je priporočal, naj moštvo dobi boljšo hrano. — Prestolonasledstvo v Srbiji. Z Dunaja se poroča, da bi Avstrija ne mogla pritrditi, da bi vojvoda Leuchtenberg postal naslednik Aleksandrov na srbskem prestolu, ker vojvoda pripada ruski dinastiji. Tudi princa Mirka črnogorskega bi Avstrija ne mogla pripoznati. — Španski poslanik pri Vatikanu Pidal je podal svojo demisijo. — Tobačni monopol se vpelje prihodnje leto v Rusiji. — Poljsko dijaštvo je na shodu v Lvovu sklenilo, vpeljati pomožno akcijo za poljske dijake, ki so iz narodnih motivov izgnani iz Prusije in Rusije. — Mejnarodna razstava za ognjegaBtvo se je otvorila v Berolinu. — Umrl je deželni poslanec lvovskega mesta Jožef Šaleški. — Angleška spodnja zbornica je odobrila v drugem branju civilno listo angleškega kralja s 149 proti 38 glasovom. — O kraljici Dragi so sedaj zdravniki de-iinitivno izdali sodbo, da od nje nima srbski narod pričakovati prestolonaslednika. — Mednarodni časnikarski kongres bode prihodnje leto na predlog švicarskih časnikarjev v Brnu. — Za avstrijskega poslanika v Mehiki je določen avstro-ogerski kunzul v Tangeru grof Hilbert Hohemvart. Izvoz in uvoz naše monarhije je znašal 1. 1900 uvoz: 1749 milijonov kron, izvoz pa 2061-7 mil. kron. Velikansk požar v Rusiji. Iz Ru sije se poroča, da je na Finskem pogorelo mesto Jureskule. Ogenj je uničil tudi bolnico ter je zgorelo mnogo bolnikov. Zlobne roke so zažgale nakrat na štirih krajih mesto Polotsk. Zgorelo je 500 lesenih hiš. — V mestu Litovsky, okraj varšavski, je po gorel najlepši det mesta. Pogorela so vladna poslopja, hoteli, ječe, gimnazije. Škode je več milijonov rubljev. O turškem sultanu. »Daily Express« je priobčil poročilo iiP Carigrada, v katerem poroča, da je sultan ustrelil osebnega zdravnika, ker mu je le-ta ulil v uho neka zdra vila, ki so provzročila hude boleči.¡e. Sultan je mislil, da ga hoče otrovf.ti. pa ustrelil vt s zbegan na zdravnika. Ko je slišal strel prvi komornik, jo ves prestrašen tekel v njegovo sobo. Sultan je mislil, da je ta v zvezi z atentatom ter je še na tega ustrelil. — »Tribuna« poroča : Zdravnik Crosis, laški podanik, je bil na sumu, da je pristaš Mladotur-kov. Sultan ga je sam zaslišal, potem pa ukazal, naj se ga vrže v ječo, kjer je Cro-sisa guverner Hamdi beg po sultanovem naročilu ustrelil. Po noči so Crosisa vrgli v Bospor. List zahteva, da mora laška vlada zahtevati zadoščenja. I>»rovi. Za pogorelce v Gorenji vasi: Neimenovani gospodje 40 K. — Na svatbi g. Rud. Anderwalda v Ljubljani nabrano 4 K. — Župljani v Zg. Besnici 30 K. — G. Štef. Dužnik v Hrenovicah 5 K. Bog plačaj stotero ! Vivant s?quentes ! Telefonska in brzojavna poročila. Sv. Lenart v Slov. Goricah, 28. maja. Pri današnji volitvi v okr. zastop Sv. Lenart v Slov. Goricah so iz veleposestva zmagali Slovenci. Dunaj, 28. maja. Katol. učiteljski shod se je sijajno vršil. Izmed slovanskih učiteljskih društev sta bila zastopana „Slomškova zveza" in ,Katol. društvo čeških učiteljev za Moravo'. Udeležba mnogobrojna. Zelo ginljivo posvečenje učiteljskega shoda presvetemu Srcu. Govorniki so dosegli velik vspeh. Občinstvo je zlasti velikodušno dejanje nadvojvode Franc Ferdinanda burno pozdravljalo. Dunaj, 28. maja. Pri shodu avstrijskega katoliškega učiteljstva je govornik o „Uplivu šole na nravnost ljudstva" omenjal prevzetja pro-tektorata nad katoliškim šolskim društvom po nadvojvodu Franu Ferdinandu, na kar je vse poslušalstvo prekinilo govornika z demonstrativnim ploskom. Govornik je dejal: Ta vaša velika demonstracija priča, da je nadvojvoda s prevzetjem protekto-rata pokazal, da ima velik državniški pogled, in njegovega poguma, da se v današnjih časih ni strašil prevzeti tega protektorata, katoliki v Avstriji in izven Avstrije ne bodo nikdar pozabili. — Deželni glavar predarlski Rhomberg je govoril o moderni šoli. Dunaj, 28. maja. Izvenredni shod avstrijskih zdravnikov je zahteval, naj se postava o mojsterskih bolniških blagajnah tako spremeni, da bodo blagajne dale članom bolniš-ničino, ne pa tudi same preskrbele zdravniško pomoč, ker tako upajo zdravniki več zaslužiti. Shod je pro-testoval proti novemu sodnozdrav-niškemu tarifu, ni pa sprejel predloga, naj člani zdravniških zbornic odlože svoje mandate. Dunaj, 27. maja. V sobotni seji je gospodska zbornica vsprejela nespremenjeno vladno predlogo o žganjarini. Nasvet deželnega gla- varja Rhomberga, naj se vsprejme dodatni predlog posl. Thurnherja, ni obveljal. ' Celje, 28. maja. V T e h a r j i h nemčurji popolnoma p r o -p a 1 i. Nemci poparjeni. Liberalci iz Celja igrali čudno ulogo. Voditelj volitve dr. Karlovšek. Navdušenje nepopisljivo. Slava! zavednim volivcem! Dunaj, 2S. maja. Budgetni odsek avstrijske delegacije je pričel danes razpravo o skupnem proračunu. Dunaj, 28. maja. Zagotavlja se, da bode vojni minister po završenih delegacijah demisijoniral in bo imenovan poveljnikom 15 vojnega kora v Sarajevu. Vojni minister postane dunajski poveljnik grof Ueskil. Pariz, 28. maja. Iz Havre poročajo: V nedeljo zvečer je 201etni pekovski pomočnik Parfait vrgel pomarančo na ministerskega predsednika Waldeck-Rousseau, a je zadel le njegovo soprogo na glavo. Petrograd, 28. maja. V kraju Sainsk, gubernij Ufa, je požar upe-pelil 600 hiš. 3000 Ijudij je brez strehe. London. 28. maja. Lord Kitchener poroča iz Pretorije 27. t. m. da je močen burski oddelek napal angleški train mej Ventersdorpom in Potschef-stromom. Angleži so napad odbili, vendar so padli 4 možje, 30 je pa ranjenih. — Pri Middelburgu se je udalo 16 Burov, ki so izročili (!) poveljniku Oppenheimu 12.500 glav goveje živine, 12.000 ovac, 30 konj in 12 vozov. IT mrl i no: 24. maja. Ivan Česen, delavca sin. 8 mesecev, bronehitis capillaris. 25. maja. Marjeta Grum, mestna uboga. 90 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. — Katarina Doberlet, posestnica, 86 let, Kladezne ulice 20. ostarelost. — Mihael Moškerc, umir. vratar, 71 let, Dunajska cesta št. 19, ostarelost. Meteoroloffldno poročilo. »mina nad morjem 306-i m.srednji zračni tlak 736-0mm. Žitne een dne 24. maja 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za maj-junij.....K e jesen R/, za maj-junij..... , „ jesen...... Turšica za maj junij . . . „ „ julii-avgust . . . „ „ september-oktober Oves za maj-junij .... „ » jesen ..... 7-liS 7 95 7-62 7-04 5 50 5-58 5-75 719 613 do 7 69 7 96 7-H4 705 5-52 559 5 77 7 20 614 Na budimpeštanski borzi: do 7-41 7'69 725 6-68 fi-95 5-71 5 40 5-32 Pšenica za maj.......K 7-40 „ „ oktober......„ 7"68 Rž za maj.........„ 7'20 , „ oktober.........667 Oves za maj..........6'90 > „ oktober......» f-70 Koruza za maj.......„ 5-89 » » julij.......r 6 31 (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 7-60 do 805 „ južne žel.........„ — P-ž „ ,......» 750 Ječmen „ .......„ 7-30 „ ob Tisi.........7 20 Koruza ogerska.......„ 5 60 Cinkvant „ .......„ 6'90 Oves srednji..........7-20 Fižol............800 7-80 8 25 8-25 5-70 7-20 740 10-C0 Stanj t Tempé- lih « «.** opa- b»r.>-£ tovinja matr» rala™ V«tr*vi Nebo po » v mm. Ctlsija 25 "9 zve.-, j 784 4 ¡ ~lo-4 [ „J ?. zjutr. j 734Ti lT&T ¡2. popol,| 783 91 170| 26j 9. |733 4| ltf-2| 7 zjuli 73<-9 , 2. popol. i 733 3 1 271 9. «vež. | 734-2 | 7. zjutr. i 7:(.V9 F [2. popol.i 733-7 j Srednja temperatura Srednja temperatura Srednja temperatura 14 1 21-8 15 o 14 7 24 5 sobote 15 nedelje 1 ponedeljk j/.aii. olí afino svzh. sk. obíafiT 4-6 > dež vzh. .sk. ohlač. dež 5-1 pol. oblafi I olilafi. del oblafi. : 13 ipol oblafi.1 8", nórmale: 15-2". 5 9". nórmale: 15-4°. ;a 17 2', norm.: 155" svzh. j/ah. svzh juh, svzh. Zalivala. 558 1~1 Za mnogobrojne dokaze srčnega sofiutja povodom prebridke izgube iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda Alojzija Pavšič-a pomožnega pisarja pri žgalniSkem oskrbništvu c. kr. rudnika v Idriji izrekamo svojo najsrfinejo zahvalo vsem, ki so nam osebno in pismeno ijubeznjivo lajšali neznosno bolest, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega nepozabnega k veOnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dragemu prijatelju za podarjeni prekrasni venec na krsto in za tolažbo ob zadnjih zdihljejih rajneega. Idrija, dnfi 27. maja 1901. Rodbina Pavšič. Zahvala. Moj rajni mož Fr. Stampfel je bil za znaten znesek pri zavarovalni družbi za življenje „The (ircshaui*4 v Londonu zavarovan za slučaj smrti. Glavni zastopnik v Ljubljani mi je do-tično svoto izplačal hitro in natančno. Prijetna dolžnost mi je torej, mu javno izreči svojo prisrčno zahvalo in društvo „The Gresham" slehrnemu priporočiti najtopleje. V Ljubljani, dne 24. maja 1901. 556 1 -1 Marija Stampfel. VABILO 557 1 — 1 na redni občni zbor „Kmetijskega društva v Vipavi, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v ponedeljek dne 10. junija 1901 ob 3. url popoldne v posojilničnih prostorih v Vipavi hiš. št. 77. ^'spored: 1. Poročila načelstva. 2. Poročila nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Dopolnilna volitev petih izžrebanih članov načelstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi bil sklicani redni občni zbor nesklepčen, vršil se bode z istim dnevnim redom drugi občni zbor isti dan ob 3'/, uri popoldne v smislu § 36 zadr. pravil brezpogojno. 5faiel»tvo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX f Fran Zeman,^ Ljubljana, f Poljanska cesta št. 24, nasproti sv.Petra mostu. Velika zaloga najnovejših in splošno zbpijšanih poljedelskih StrOjOV kakor: gepeljni, s katerimi samo ena živina lahko stroje goni, mlatilnice z mesingasiimi, jeklenimi ali na kroiflje točaji, slamoreznice z jako velikimi kolesi in močno napetimi noži, čistilnice in mline za žito, ter drugih vrst strojev. Sesalke za vodo in gnojnico, cinkaste cevijjza trombe in vodovode, ka-tere sploh ne rujavijo in tudi nikakega okusa vodi ne dajo, kakor druge vrste cevij. Nadalje ima v zalogi roman- in portland - cement, opeko in papir za strehe p o n a j n i ž j i h c e n a h. 644 2- -2 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx LJIJBLJiM. Ñamo 1 ilan. ©etrtelíf iiftsij». BARNUM & BAILEV m Največje kazališče svefa. Ameriško velikansko zabavno podjetje. Že 50 let ponos Amerike. Potuje sedaj po evropski celini v 67 navlašč zato konstruiranih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 17 VOZOV. Cela nerazdeljena skupin» se razstavi pod 12 velikimi šotorskml paviljon', katerih največji ima prostora za sedeže za ca. 12.00.) cseb. Vsak dan 2 veliki predstavi: poaoldne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvoritev S V* ure pred pričetkom vsake pred stave, da si občinstvo rnure ogledati žive čiovtške ab normitete, tri čete slonov in dvojno menežarijo naj-redkejih živalij. Prava svetovna razstava znamenitosti j, cirkus, hipodrom, 1000 mož, žensk, Nebrojne predstavo vratolomnih, neustrašnih proizva-|anj, ki jim ni primere in jih ni mogoče posnemati. Vsak, kdor nastopi, je mojster v svoji stroki. Vsak predstavljavec zvezda. Vsako proizvajanje, vse, kar se nudi v areni, resnično presenečenje. Vse resnično in absolutno popolno novo, in ni bilo še nikdar tukaj. Največja in najkrasneja znamenitost, ki jo Je moglo izumiti človeštvo V treh velikih, za jahalne predstave določenih men< -žah, na dveh velikih odrih, na jednem neizmernem dirkališču in na jednem velikem prostoru za umetnije v zraku. Cele menažerije dresiranih divjih živalij. Dirke vseh vrst, akrobatska proizvajanja, zračne umetnosti, gimnastika na tleh in v zraku in nova presenečenja. Veliki napori sampionov in izredni pojavi gibčnosti. 70 lepih konj, ki se v jedni meneži skupno predstavijo. 400 v konjski razstavi odlikovanih konj. 3 čete naj ucenejih slonov, ki se predstavijo v treh menežah. — 20 mejnarodnih pantiimimičnih klovvnov. menažerija, razstava dresiranih živalij. pritlikovci, tetoviranci, požiravci mečev, dama z dolgimi lasmi in popolno zaraščeno brado, deček s pasjo glavo, možje brez rok, žunglerji 1000 originalnih stvarij in občudovanja vrednih prikaznij. Skoro brezkončna vrsta najnovejših proizvajanj in dokazov neustrašenosti ter vratolomnega poguma, ki se sicer nikjer ne vidijo in se bodo sedaj prvič kazale. Cene po kakovosti sedežev Vstopnina incl. nav. sedež K 1'20 in 2"50, zaprti sedež 4 K, resev. prostor 5 K, loža 6 K. Vsi prostori so numerirani, izimši one po K 1-20 in 2 50, in se dobe ob otvoritvi pri vhodu. - Otroci pod 10 leti plačajo polovico za vse prostore, izimši prostore po K 1'20 in 2 50. Prostori po 5 K in 6 K se dobivajo na dan predstave tudi pri Otonu Fischer-Ju, trgovina z muzikalijami - Tonhalle — Kongresni trg 9. Jedna vstopnica je veljavna za vse naznanjene znamenitosti incl. sedež. 480 G-5 W Predstave v Ziiorebu 28. in 29. maja, v Mariboru 31. maja. "M Vožnje karte in tovorni listi Kraljevi belgijski poštni parnik Ked Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovaca od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■C«m9 XilnSc Dunaj, IV., Wiedenergürtel 20, ali pa 127 25—16 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. r.r. umbi Ji Zaloga šivalnih strojev f JAN. JA)< v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. L"» „Diirkopp"- in „Waffenrad"-Koles. iffove pesmi i a) „36 obhajilnih, Srca Jezusa, presv. R. Telesa pesmi", za mešan zbor, solospeve in org. zložil Ign. Hladnik, op. 39. Cena partituri in 4 glasom 4 K (po počti 30 h več), posamezni glasovi po 40 vin. (Parti-tura obsega 4 pole v velikem formatu, tisk Katol. Tiskarne.) b) „fftarijne pesmi", op. 15, 4. nat's. Cena 1 K. 512 6—5 <0 „Panj. 4 himne za procesijo", mešani zbor, 2. natis. Cona 50 vin. Dobi se v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. Lak za sobina tla, prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBEBL v LJubljani, Frančškanske ulice. 2£8 U li—11 Vnanja naročila proti povzet ju. JgffigT* Razpisuje se služba organista cecilijanca in obenem 546 (3—2) cerkvenika v Hrenovicah. — Plača prav dobra. Nastop službe z 1. 1902. Oženjeni imajo prednost. Prosilci naj svoje opremljene prošnje naslove na cerkveno predstojništvo v Hrenovicah. Odvetniškega koncipijenfa sprejme 533 4- 6 Pr. Josip Furlan, advokat v Ljubljani. i > m ix a j h k a S> o r z a. Dni 28. maja. Skopni driavni dolg v notab ... 98 40 Skupni drtavni dolg » «lebru . . 98 10 Avstrijska zlata renta 4\ > južne železnice 3°/0 345 50 > > južne železnice o°/0 . 123-25 > » dolenjskih železnic . — — Kreditne srečke, 100 gld. ...........402 — 4°/„ srečko dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 390 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 49 25 Ogerskega » , » o » . 25 20 Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....16'30 Rudolfove srečke, 10 gld. . . ... 58— Salraove srečko, 40 gld...... St. GeniSis srečke, 40 «Id........ Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angio-avstnjake banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandova sev. želez., 1000 gl. s1. r. Akcije tržaškega Lloyda. 50U gld. . . . Akcija južne železnica, 200 gld. ar. . . Splošna avstrijska ¡itavoiuik i družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarsk* družba, 70 gtd Papirnih rubljev 100........ 200-— 234 — 394 — 58 75 281-75 6050 — 898 -89-50 159--467 50 445 — 253 75 9 rifciT Nakup ln prodaja TgJB rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj» za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročili na borzi. Menjarnlčna delniška družba „JI E H C U I., Wollzeile 10 in 13, Diroaj, i., Strobelgasse 2. 66 __- Pojasnila Tfctt v vseh gospodarskih in flnnnfinlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaljikih vrodnestiih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g T. avnio,