Z avtobusi osvojili svet
Začeli so kot skromna delniška daižba z osmimi zaposlenimi delavci pod vodstvom inž. Stanka Bloudka z izdelavo lesenih nadgradenj avtobusov, danes pa je Avtomontaža kolektiv z 2300 zaposle-nimi, ki letno izdelajo okrog 1200 avtobusov, poleg tega pa so v njihovem proizvodnem programu še številni drugi izdelki: specialna vozila, robotizirane varilne celice, kalorimetri, etametri, pakirni stroji, stroji za vzgojo tobaka in hibridne koruze in še šte-vilni drugi. Seveda pa samo naštevanje proizvod-nega programa ne pove prav veliko, kajti veliko bolj pomembno je, da dosegajo dobre gospodarske re-zultate z izjemno visoko produktivnostjo, ki je pri iz-delavi avtobusov celo višja kot v ZRN. V letošnjem letu bo celotni prihodek znašal okrog 50 milijard di-narjev, od česar bodo v glavnem na konvertibilni trg
Razpis
Svet Krajevne skupnosti »Edvard Kardelj« objavlja prosta dela in opravila »Tajnika sveta KS«
Na objavljena prosta dela in opravila se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje po-goje:
—  višja ali srednja izobrazba humanistične smeri;
—  trialipetletdelovnihizkušenjnapodobnih delih in opravilih.
Delo združujemo za določen čas 4 leta z možnostjo ponovne izbire.
Kandidati naj prijave naslovijo na KS »Edvard Kardelj«, Pločanska 8, 61211 Šmartno pod Šmamo goro.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem postopku.
prodali za 12 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Na tuje prodajo več kot polovico avtobusov, to pa zgo-vorno dokazuje kakovost njihovih izdelkov.
»Pozabili smo na velike načrte, da bi okrog leta 2000 izdelali 4.000 avtobusov letno. Pokazalo seje, da to ne bi bila uspešna poteza, zato bomo raje izde-lovali sedanjo količino avtobusov, a ob tem vzdrže-vali zelo diferencirano proizvodnjo, torej bomo sku-šali izdelati čimvečavtobusov po željah naročnikov. Ne bomo torej konfekcija, temveč krojaštvo po naro-,čilu,« pravi o njihovem razvoju glavni direktor Valter Mislej.
Dokaz o njihovem kakovostnem delu so tudi tri kooperacije z zahodnonemškim MAN, italijanskim SAME in zahodnonemškim VVebastom. Vse tri koo-peracije so zasnovane na menjavi 1:0,8, kar pome-ni, da za dolar izvoza Avtomontaža uvozi za 0,8 do-larja, 0,2 dolarja pa dobi v denarju. Še posebej dobro poteka sodelovanje z MAN, pri katerem ne gre le za menjavo izdelkov, temveč tudi za trdno sodelovanje pri skupnem razvijanju posameznih izdelkov in potem njihovo skupno prodajo na tretjih trgih. To samo dokazuje sposobnost Avtomontažinih delav-cev v razvojnem oddelku, saj dokazujejo, da se lahko enakopravno vključujejo v rnednarodno deli-tev dela.
Če k vsemu temu dodamo še jasno začrtan ra-zvojni program, uspešno poslovno politiko pri izde-lavi nekaterih izdelkov, ki jih primanjkuje najugoslo-vanskem trgu, pa jih je moč hitro osvojiti, smel vstop na področje elektronike, lahko mirno zapišemo, da inž. Stanka Bloudka ne bi bilo sram, če bi danes sto-pil v Avtomontažo. Tradicija je prispevala svoje, še več pa pridnost pri delu in najpomembnejše — zna-nje.