Poštnina plačana v gotovini. CENA DIN 1.50. KMUM LETO I. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. ŠTEV. 19. Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din f}. -, pjllttno 16.—, celoletno 30.- - k ■ ■' .................................................................... SVETI MIKLAVŽ PRIHAJA... Prihodnja številka izide v soboto, dne 17. decembra. Opozarjamo že danes na povečano, zelo zanimivo novoletno številko. Cenjenim sotrudnikom: Kar nismo objavili v tej številki, pride v prihodnjih na vrsto! POLITIČEN TEDEN V ponedeljek — opozicija, v torek — kompromis, v sredo — dispozicija, v četrtek že — sam kis. No, v petek mož se pokori, v soboto grehe šteje, v nedeljo malo ponori, sam sebi se nasmeje. To naša je politika, ne morda moja kritika; kdor dvomi, naj pomeša jo, pa bo spoznal vso — godljo to! MALI JOŽEK IMA POLITIČNE SPOSOBNOSTI Mali Jožek na dvorišču pretepa sosedovega Frančeka. Kar priteče Jožekova mama in zakriči: »Ali te ni sram, Jožek, da pretepaš Frančeka, ki je mnogo mlajši in šibkejši, kakor ti?« Jožek pa moško odgovori: »Oh, mama! Bodi no pametna. Ali naj mogoče počakam, da bo Franček zrd-stel in postal močnejši?...« JUBILEJ Preteklo je že dvajset let, ko Cankar je zapustil svet. Nad trideset pa od takrat, ko šel je svoj mandat iskat. Se zanj premalo je boril in ga na žalost ni dobil. Ce mrtve sklical bi iz jam in rekel živim: »Vse vam dam, kar kdaj si česa poželite iz parlamenta vse dobite!« Potem h koritu bi prišel in še današnje dni živel. DEMONSTRACIJE Melhijor: »Skrajni čas bi bil, da bi tudi pri nas napravili kake protiži-dovske demonstracije.« Boltežar: »Zakaj pa imaš tako jezo na žide? So ti storili kaj hudega?« Melhijor: »Meni prav nič; ampak rad bi prišel zastonj do kake zimske suknje, do čevljev ali kaj sličnega.« LJUDSKA UNIVERZA. Predavanje univ. prof. Mesesnela iz Ljubljane, ki je predaval o srbski moderni umetnosti v Ljudski univerzi, je bilo slabo obiskano. Najbrž je iskati vzrok v tem, da so dobili v dveh mariborskih gostilnah novi natakarici. Dr. VI. Maček; »Gospoda moja, dragi prijatelji in zavezniki! Prepričan sem, da ni nikogar med nami, ki bi dvomil o poštenosti naših teženj in ciljev. V okviru meja, ki jih je na temelju naše krvi zarezala zgodovina, hočemo urediti lastni dom tako, da nam bo vsem prijeten. Nobena sila nas ne odtrga od teli naših idealov.« Dr. J. Demetrovič: »Gromska strela! O idealih govori? St. Radič je DVAJSETI VEK Napredek dvajsetega veka — gotovo nanj ponosni smo: imamo raso, kino, avto, aeroplan in radio. Kultura dvajsetega veka: — najslabša, kar jih svet pozna: čast in poštenost sta brez cene, železna pest povsod velja. KADAR UMRL BOM, VINCA VEC PIL NE BOM Narodna. (P uit e rajši to-le besedilce) Oja, kadar umrl bom oja, volit spet moral bom, oja, saj tud’ mrličev glas, oja, prav pride včas’. Oja, kadar umrl bom, oja, tole dejal jim bom: oja, kaj briga me mandat, ■oja, v miru čem spat! Oja, v grob’ ni politike, oja, pa tud’ volitev ne. Oja, pa ravno glili zato, oja, je tko lepo! niti — napitnine. Adijo, gospoda! Rrrresk!« Dr. B. Jeftič? »Položaj je razčiščen, gospod predsednik. Manj ko nas bo lažje se bomo razumeli. Zato predlagam prehod na dnevni red.« Dr. A. Kramer: »Fiat voiuntas tua!« Pera Živkovič: »Mirno! Pomozi Bog, junači!« Glas iz ozadja: »Če le že ni pre- kasno —« RESNIČNA ZGODBA. Organist Jurij Zgaga je navdušen agitator. Sedaj govori samo o volitvah. Zadnjič se mu je zgodila mala pomota. Pri rani maši je — še ves zaspan — zapel: »Pridi volit, o kristjan!« MED VOLILNIMI UPRAVIČENCI C' i — Ali boš ti šel volit? — Ce bodo dali piti, bom volil, če pa ne bom pil, bom pa abstinent. dal za ideale življenje, jaz ne dam HaU& (tcovi p*Mvl{ita it* UaU& {t v cesnici Nam pravljica pripoveduje: Nekoč ie v hlevu osel stal, seno je žrl in otavo, od sebe je cekine dal. Drugačne osle zdaj imamo (ne smemo reči, kdo so to); ti pa cekinov kupe žrejo, od sebe dajo dr.. samo. LOJ Slovenska abeceda (Nadaljevanje.) 1, J. — Judež. Judež je bil apostol. Judež je izdal Kristusa. Judež je dobil denar. Judež ima učence. Judeževi učenci tudi dobijo denar. Ju-deževi učenci se sramujejo svojega manjvrednega naroda. Judeževi učenci se podpisujejo Jude&chitsch. k, K, — Korito. Korito je izdolblien lesen hlod. Iz korita žrejo prašiči. Prašiči, ki so pri koritu, so debeli. Prašiči ki niso pri rtoritu, niso debeli. Prašiči, ki niso pri' koritu, silijo h koritu. Prašiči, ki so pri koritu, jih ne pustijo h koritu. I, L, — Laž. Laž je greh. Laž je mala ali velika. Samo velika laž ima uspeh. Kdor laže, je lažnji-vec. V Evropi je mnogo lažnjivcev. Laž ima kratke noge. m, M, — Maček. Maček je domača žival. Mačka vsakdo pozna. Mlad maček pleza po strehi in lovi miši. Miši se boje mladega mačka. Star maček prede v fotelju in ne lovi miši. Miši se tudi starega mačka bojd. n. N, — Nogavica. Nogavice nosimo na nogi. Belih nogavic ne nosimo na nogi. Bele nogavice nosijo v žepu. Bele nogavice se hitro umažejo, p, P, — Poslanec. Poslance voli narod. Poslanci so v parlamentu. Poslanci delajo, jedo in spijo. Vse za narod. Poslanci imajo plačo in dnevnice. Noben poslanec še ni umrl od lakote. r, R, — Rak. Rak je žival. Rak ima klešče. Rak ščipa s kleščami. Rak živi v Sloveniji. Ta rak ne ščipa. Ta rak leze nazaj. Rak gre rakovo pot. s, S, — Sraka. §raka je ptica selilka. Sraka krade. Človek lovi srako. Sraka uide. Človek se jezi. Sraka krade dalje. Suhe srake sj priletele z juga. Debele srake letijo na jug. š, Š, — Ščurek. Ščurek je domača žival. Ščurek se skriva v temi. Ščurek je požrešen. Ščurek .ie bojazljiv. Ščurek ne zna slovenski. Pri nas je precej ščurkov. t, T, — Tat. Tat je koristen član človeške družbe. Tat je sredstvo proti brezposelnosti. Tatovi so majhni in veliki. Majhne tatove obešajo. Velike tatove izpuščajo. u, U, — Učitelj. Učitelj je državni uradnik. Učitelj poučuje mladino. Učitelj je predsednik odbora. Učitelj ne sme misliti s vvoio glavo. Učiteljica se sme poročiti samo z učiteljem. Učitelji so reveži. v, V, — Volitve. Volitve so izraz narodove volje. Volitve so redke. Za zmago pri volitvah je potrebna večina. Večina je ti'»Hun pojem, z, Z, — Zajec. Zajec je žival. Imamo divje in domače zajce. Divji zajci niso divji. Domači zajci tudi nis-o divji. Vsi zajci' so strahopetni. Pri nas je mnogo zajcev. ž, Ž, — Želodec. Želodec služi za prebavljanje. Želodci so polni ali prazni. Iz polnega želodca nastane vamp. V praznem želodcu se delajo pajčevine. Pri nas je mnogo pajčevine. Dobra, sladka Miklavževa darila nudi tvrd ka Maribor Slovenska ul. 6 Meljska cesta 2 Bonboni, čokolade, keksi itd. BASEN. Čebelica se je zbudila iz zimskega spanja. Nekdo je trkal na panj. Pogledala je skozi lino, zagledala kravo in vprašala: »Kaj ti je?« Krava je bila vsa prestrašena in komaj je odgovorila: »Pomisli, mene in tebe bodo poslali — v pokoj! Joj, kaj bo z nami?« čebela: »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« Krava: »Čitala sem v »Umnem gospodarju«, da se bosta po il tu in.hu cedila med in mleko po deželi.« Sv. IfliUlavžu pišeja: Dijak: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni pridi še do moje hiše, parkelj pa profaksa vzemi, ki mi vedno cveke piše! Oštir: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni, daj veliko količino zame — šmarnice in vode, kak naj sicer točim — vino? Lastnik bara: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni, daj pijanih moških dosti, kak naj sicer davke plačam, — to so mi najboljši gosti! Odvetnik: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni, naj se svet pošteno kolje, več bo pravd zastran ubitih, j lažje živel bom in bolje! Ginekolog: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni, na vso moč naj greh se dela; več bo grešnikov in igrešnic, večja mi bo klientela! Državni uradnik: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni, glej v nebeške hleve svoje, takega mi osla najdi, ki bo žrl pufe moje! Volilni kandidat: Oj, Miklavž, svetnik dobrotni, . po norišnicah ukrene naj se, da so norci prosti; kdor sicer bo — volil mene? G. Praktično darilo — i m naflepše darilol i priporoča se v. IZDELOVALNICA DEŽNIKOV JULKA ŠALAMUN Maribor, Aleksandrova c. 19 sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila/ GVIŠNO JE GVIŠNO. Žena (možu): »Zakaj si tako vesel ?« Mož: »Pomisli, državni uradnik sem in — nisem v v Milnem ti udi n * BREZPOSELNI ZVEČER »Gospod, ali bi bili tako prijazni pa bi mi dali eno cigareto? Tam doli je policaj pa me bo zapisal ako ne bom imel luči. Mariborski zvon Največji zvon države cele pobožne duše bodo imele v zvoniku oo. frančiškanov, kjer tajal srca bo kristjanov. Kdor hoče cerkev napolniti, res, temu treba je zvoniti. Zato pa vse gostilne naše so polne — brez zvonov in maše. B. KORISTNE IN ŠKODLJIVE IGRE. Ni vse eno, kaj se otrok igra. Važno je, da ga igra pripravlja za življenje. Zato je iz pedagoških ozirov treba priporočati naslednje igre: 1. »Roparji in žandarji«. — Ta slavnozna-na in za življenje splošno koristna in pomembna igra sprijazni otroka z dejstvom, da sta v življenju dve vrsti ljudi: ena, ki zasleduje, in ena, ki je zasledovana. 2. »Ringa ringa raja, muca nam nagaja.« — Ta igra daje vpogled v resnično življenje in uči otroka že v rani mladosti, da st je treba ozirati tudi na mačka. 3. »Ali se bojite kaj črnega moža? — Ne, ne, ne, — ne bojimo se ga!« — Ta igra vzgaja otroke k junaštvu, da se ne bodo bali praznih strahov, kakršen je n. pr. — črni mož. Škodljive igre so: 1. »Slepa miš«. Ta igra vpliva kvarno na otroke, kajti slepomišenje ni lepo, posebno v politiki ne. 2. »Leti, leti...« je nevarna igra, ker se lahko vstavijo neprimerni predmeti, n. pr.: »leti, leti poslanec«, »leti, leti eksekutor« ali pa »leti, leti «uli> 3. »Škarjice brusit« je mladini neprimerna igra. Škarje niso za otroke, ampak za iKm »nu> Bogoljub Čenča, prof. v pok. Radia „7Mi list" 26. XI. Preko Liberije poročajo, da so na Marsu odkrili prostrane pokrajine, ki so kakor nalašč pripravne za naseljevanje Židov. Zemlja je tam bogata in še čisto deviško nedotaknjena. Židje so baje v načelu že pristali na predlog o naseljevanju, ko so jim z Marsa sporočili, da je tam obilo neke na zemlji neznane rudnine, ki je najboljše in edino sredstvo proti — domišljavosti. Židje si seveda iz nove trgovine obetajo obilo dobička, po nekaterih predelih našega planeta pa je v merodajnih krogih zavladala silna nervoznost in sorna delu mnoge sile, ki hočejo Žide za vsako ceno obdržati na zemlji. Kako se bo vprašanje razvijalo dalje, danes še niti v Liberiji ne vedo povedati. 27. XI. Z londonske borze smo pravkar prejeli radiogram, da se nagobčniki po vsem svetu silno draže. Opozarjamo zato vse one, ki izdelujejo to blago ali pridelujejo surovine zanj, naj bodo pametni in naj si ne kvarijo cen. 28. XI. Anonimna komanditna eksportna družba, d. d., za izvoz poslanskih kandidatov bo imela v kratkem ustanovni občni zbor. Čas in kraj še nista določena, a tudi osnovna delniška glavnica menda ne bo previsoka, ker nekateri zatrjujejo, da po tej robi ni nikjer posebnega povpraševanja. 29. XI. Vrc.rrierisk« mi < »r I i j II L im ber mtijtU ll hi »l i- Mli.lj 30. XI. Radio »Toti list« je edina radijska oddajna postaja na svetu, ki oddaja vsa poročila nezmaličena in brez postranskih namenov, če torej želite biti o vsem poučeni res iz prvega vira, naročite »Toti 1 i s t«, da boste deležni vseh nenadomestljivih ugodnosti, ki izvirajo iz pravočasne nepristranske informacije. Da ne pozabite, vas še prav posebej opozarjamo, da obhajamo jutri 1. decembra pravnik Narodnega zedinjenja. Kaj ne, mi okrog »Totega lista« smo vedno zedinjeni! VAŽEN PODATEK — »Draga, ali je tvoja preteklost čista?« — »Hm, ne popolnoma. Imam dva nezakonska otroka ...« — »Kaj je to! Hotel sem le vedeti, ali nisi morda imela kakega židovskega prednika.« KAJ JE BOLJŠE? — Kaj bi rajši imel: da si milijonar ali da imaš tifus? — Kakšno neumno vprašanje! — No, povej! — Seveda bi bil rajši milijonar. — Vidiš, kakšen tepec si! Milijonar mora vsak umreti, a od bolnih na tifusu pa jih umre samo 30 odstotkov. — Sveti Miklavž bo prišel in ho prinesel odraslim sladkosti v obliki volitev. Te sladkosti so sicer kaj kisle, sladkosti pa so le. — Nato se bo rodilo božje dete in se ne more vedeti pred rojstvom, kakšne barve bo... — Advent je čas pričakovanja. Kandidatje pričakujejo, da jih bo kdo izvolil, (kandidatje so zmeraj in povsod megalomanij), volilci pričakujejo, da bo po volitvah še slabše, kot je sedaj, država pa pričakuje, da bo te volitve pozneje plačal mili narod. Tako vsi pričakujejo, a čisto za gotovo se bo pričakovanje izpolnilo »■*>/ «; ... — Drugače ni vzdušje prav nič zimsko, nasprotno: celo vroče, ali po slovensko »volivno«. Marsikdo, ki se sicer ponaša s čvrstim zdravjem, bo po volitvah zbolel in bo moral k ži-vinozdravniku. Tudi takih ne bo manjkalo, ki se bodo po volitvah spoznali in sc bodo prostovoljno javili za prihodnje — licenciranje bikov ... — 25. november je bil god sv. Katarine, ki je.patrona, oziroma zaščit-nica vseh devic. Z ozirom na to dejstvo se je letos ugotovilo, da slavi to svetnico vsako leto manj ljudi... Skoro bo napočil čas, ko bo na ta dan slavila svojo zaščitnico edino še — sv. Katarina v nebesih ... — Izpred »Grajske kleti« kradejo slike razstavljenih pevačic. Tisti, ki to počenja, jih je bržčas slišal peti in se sedaj maščuje ... — Pretekli teden so aretirali neko žensko radi tega, ker je imela nabrekla prsa. To je nečuveno, kajti, če bi se to postopanje dosledno izvajalo, bi morale skoro vse mariborske gospodinje z najlepšimi prsi, oziroma leti, h »Grafu«. Pri aretirani ženski se je tedaj hvalevredno ugotovilo, da je imela namesto prs nekaj kil — saharina ... Tisti, ki ji je morda tedaj dvoril in ji govoril, da bi rad zasanjal na njenih »sladkih« prsih, je govoril resnico... — Vino poslednje čase solijo in ga potem mečejo v Dravo. Bodo vsaj enkrat ribe pijane. Ljudje so tako že. Od raznih obljub namreč ... — Tudi povodnji so nas obšle. Marsikaj je spet šlo po vodi. In marsikaj še bo. Tudi, če ne bo povodnji... Če drugače ne, pa po volitvah ... — Nekje so našli v gošči glavo brez trupla. To je res redkost. Kajti po mestih smo navajeni srečavati trupla brez glave ... DOGODEK NA CESTI. Po cesti je prišel mož z lepaki in lepilom. Nalepil je na plot lepak, ki je začel z besedami: »Volilci! Volite edinozveličavno listo...« Potem je odšel. Kmalu je prišel tja star maček. Bil je liu- — Družinsko-političen škandal sc je dogodil neki večer na neki cesti. Mož je bil že nekaj večerov z doma in je doma sporočil osamljeni ženi, da ima politične sestanke... Pa ga je žena neko noč zasledovala in ga je ujela baš, ko se je vračal z nekega političnega sestanka z brhko, a kočljivo mladenko pod roko in iz sumljive gostilne. Zakričala je žena: »To je tvoja politika« in mu prisolila nekaj klofut, ki bi lahko dobile prvo nagrado na mednarodni razstavi. Tako je možak postal političen mučenik, kar je navzoče občinstvo sprejelo z burnim krohotom. Politika je ženskega spola, zato je boljše, če se človek ž njo ne ukvarja! IZ ASTRONOMIJE Na ženski gimnaziji vpraša profesor dijakinjo: »Povejte mi kaj o zvezdah in o njihovem pomenu!« »Ena zvezda pomeni podporočnika, dve poročnika, tri kapetana druge klase...« do bolan: v trebuhu Ka je ščipalo. Sedel je — in pod njegovim repom je bil — kupček. Potem je odšel. Mimo je prišel psiček. Gledal je zdaj lepak, zdaj kupček, pa spet lepak in premišljeval: »Kaj neki tu smrdi?« Vse vrsto uniform, moške obleke, damske plašče in kostume po najnovejših krojih VOJSK. FRANJO sploJno KROJAŠTVO MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 28 Stalna zaloga angleškega blaga! Kako mi opico gledamo in kako ona nas! Iz Celja ŠPORTNI UŽITEK. Olavna cesta Celje-Vransko je v letošnjem letu tako odlično urejena, da nudi vožnja po tej cesti z avtomobili izreden užitek. Posebno je ta vožnja priporočljiva za avtomobiliste, ki trpijo na hudem zaprtju. Enkratna vožnja iz Celja v Petrovče je enaka učinku tablete Darmola, —1 neprekinjena do Žalca pa prekaša osminko rici-nusa. Iz Ljubljane Ob •zvtsti lurfpodeclci dve . . . Kaj devic imela ]e Ljubljana od Prešerna vse do naših dni, v šir in dalj zaradi njih je znana, svet v devicah lepih jo slavi. Zdaj sta novi devi dve na vrsti, pa čeprav lepota več ju ne krasi, proslavili so ju — dolgi prsti, da Ljubljana vsa o njima govori. Verno sta opravljali dolžnosti, ki podvržen jim je Vsak kristjan, zlodej pa zavohal je slabosti, ki Jim star deviški svet je vdan. Tam na Miklošičevi sta cesti stali Katra in Ivanka z njo množici ponujali nezvesti tisk najboljši z drobno sta roko. Prva v vnemi za »Slovenca«, druga še bolj za »Slovenski dom« morda včasih tudi za »Gorenjca« -no, o tem razpravljal tu ne bom. Pa se zlodej v srce vtihotapi, reče: »Kaj je vama vse to mar, žegni in politika in listi, glavno pač na svetu je — denar! Je beseda vražje zapeljiva, dvema hkratu leže na srce, da dobita pomočnika, potlej — smukajo trije. Cela leta vse je v redu, kup dinarjev se lepo redi, kar nenadno pa na sledu mož postave besno zarohni. »Kje so v a mm tisočaki, Katra in Ivankica, kdaj na kolporterski tlaki moda taka je bila, da imeli bi dekleti ,Jur’jev’ petdeset in sto? Koj slovo bo treba vzeti, da pregledamo vse to!« In devici pred sodnika morali stopiti sta, to bilo je vika, krika, ko da vrag je ušel iz pekla. Zdaj se z ričetom gostita, zlodej sam je šel domov, ko se devi spokorita, nov dobita blagoslov. Naša petletka Auto-moto šport Pretekli mesec se jc vršila na Večni poti motociklistična dirka. Za prihodnjo bi svetovali, da prirede na tem mestu nekak moto-slalom med drevesi. Tam bi se priljubljeni dirkač Starič in še par smrtnih kandidatov kar dobro znašlo! Nagrade naj bi razdelili po tekmi v ljubljanski bolnišnici in sicer le praktična darila, n. pr.: umetna zobovja, steklena očesa in par novih nožnih protez. Kakor smo čuli, je zaprosil znani kralj avtomobilov Ford, da bi mu dovolili na cesti Ljubljana—Celje— Maribor preizkuševalne vožnje z novim Ford-avtomobilom. Novi model bo namreč opremljen z vzmetmi, t. zv. »Schwingachse«, ki pa morajo biti preizkušene le na globokih cestnih luknjah. Res, boljše proge si Ford ni mogel zamisliti! NA DESNO IN LEVO Brusite me že dolgih 45 let, pa naj še danes bi oster ne bil? Čemu sem se, vprašam vas potlej na kraških tleh trdih rodil?! Ivan Albreht. Največja njega je sentenca v volivni stiski — abstinenca; morda pa do decembra krinko še prelakira — doktor Dinko. PROFESORSKA — Katerega smo danes? — Petega. — Tega meseca? bi LEPA JESEN. Letošnja jesen je bila tudi v naši Savinjski dolini zelo lepa; lepše si želeti nismo mogli. In kako 'dobra je bila vsem, ki si ne morejo kupiti kuriva in čevljev. Bog je res dober, ko so že vsi pozabili, je on le nekaj storil za reveže in državne uradnike. Drugod gradijo ceste in domove, orožje kujejo, ulivajo topove, grade letala, stroje, tanke, razprezajo skrivnostne zanke, da le deležen bil bi svet miru in malo tudi — pravega strahu. Pri nas so te stvari drugačne, pravilne morda, morda so napačne! Čeprav še nam, ki smo na sveti, težk6 in bridko je živeti, sirote nove kličemo na svet, da bodo bede in beraštva cvet. KRIZA MIŠLJENJ. Po gospodarski krizi je nastopila še kriza mišljenj. Mišljenja iz trde kovine na borzi sploh več nimajo nobene vrednosti. Nasprotno so pa zelo porastla v ceni mišljenja iz gibljive kovine. Radi tega se je ustanovila delniška družba, ki namerava prelivati mišljenja iz trde v gibljivo kovino. Izpod Karavank ZAPEČATENI JEZIKI Dohtarji jezični in zgovoren župan ne bodo jezikali nam kar tjavendan. Če zmeraj klepečeš, so te siti ljudje, čemu bi se dajal jim sam v zobe? Če res si Slovence, oglej si svetnike: Janez molčeči je vzor vse olike. Aleš pod stopnice ljudem sc je skril in Vene kot svetnik prav ponižen je bil. Le Miha hudiče v pekel jy nagnal, a v skromnosti svoji se s tem ni bahal Zatorej jezike predolge za zobe, da v lepem adventu ne bo kaj narobe. Jeseniškemu Florijanu se toži po starem domu, kjer so mu radi drugovali veseljaki. A ne le on, tudi oni imajo novo zatočišče. On na občinski zemlji, oni na Kranjski. Industrijski družabniki so jim poklonili streho, ležišča in pogrinjala, da pridejo do moči in veselja. Florijan je pa sam in še gasiti nima kam. ASTRONOM Čez dan prečepi v fabriški pisarni, čez noč pa v svoji podstrešni zvezdami. Vse zvezdne sisteme na glavo postavlja, planete po svoje v vsemirju prestavlja, ko mrk nam je lune svetlobo zastri, vso noč z rcšpetlinom vanjo je zrl. NAŠE UPANJE Župani ponosni in županski kandidati, dohtarji pravice, sloviti advokati, našega ljudstva velik so up, poslanske mandate so vzeli v zakup. Le žal, da mandat zgolj eden dobi, četudi sposobni čez mero so vsi. V mezincih imajo pravico, zakone, lahko nam obljubijo več ko .— bonbone! ATOVA TOLAŽBA Dobili smo čisto domačega ata, namesto polenta na mizi bo prata, če ne povsod, vsaj tu in tam, kjer jim gre bolj od rok ham-ham. Za pridne je ata naročil Miklavža, porednim pa pošlje parklja-grdavža, da iz tovarne jih venkaj postavi, kjer morajo biti le vdani in pravi. ZARES — ZA ŠPAS. Zamikal ga je tihii samostan, pa se je k nam povrnil spet, zdaj le igra. da ni zaman iskati potopljen krščanski svet. NA GOSTIJI Gospodinja pravi gostu: »Dala sem vam sedež zraven gospoda Kurnika. Z njim se boste gotovo dobro razumeli, tudi on ima žolčne kamne... IčaUa v frtedatišlu ptoskafo... ČEVLJAR RIBIČ BRIVEC /00/ay/r4's* PROFESOR T> _/ rimei rimerna darila za gospede srajce', kravate, pižame, noga vi-ce, rokavice, žepne rute itd. pri AVGUST HEDŽET Maribor, Aleksandrova cesta 9 Prinašamo najnovejše kvalitetno kfagol Volitve (Šolska naloga.) »Volitev« pride od glagola »voliti«, ker volimo, kakor hočemo, ali črno ali belo. Po končanih volitvah navadno belo odpade in je vse črno, včusi še bolj, kot je preje bilo. Voli človek po tehtnem preudarku, kaj mu volitve lahko koristijo. » >...» .. k.n B»M»1 M'It* tu 411 1'lltn 111 >■ luna Na ta način se ne zameri nikomur ali pa vsem. Takemu človeku pravimo po latinsko »nevtralnež«, po slovensko »šleva«, včasi tudi »baraba«, mednarodno pa se pravi temu tipu volilca »diplomat«. Diplomati so vsi trebušasti in ugledni. Zadnjič smo imeli v Soli volitve v odbor šolske organizacije. Najprej smo čitali zapisnik, kar je poteklo mirno in brez incidentov — le predsednik je zraven zaspal —. nato smo prešli na volitve novega odbora. Ko sem po končanih volitvah prišel domov, sem krvavel iz nosa, dva zoba sta mi bila izbita, med prsti sem imel cele pramene tujih las in nato me je bolela glava tri dni. Moj atek je rekel, da je to od politike in, da po slabi tovarišiji in po še tako dobri politiki zmeraj glava boli. Nato me je nabil in mi rekel, da sem idiot, ker se mešam v politiko. Drugi dan so mojega ateka postavili za kandidata. Vprašal sem ga, če je zato potemtakem tudi on »idiot«, nakar je rekel, da ni, ker je zato plačan. Iz tega sledi, da je idiot tisti, ki uganja politiko zastonj. I PaV-sk* k *(! .**(«« 'ilnH id? idil tov . . Za potovanje, za domačo rabo, za vsak dan in vsak stan IVAN KRAVOS Maribor, '.Aleksandrova c. 13 Profesor razlaga funkcijo ušesa in sprašuje: »Kaj mislite, ali človek še sliši, če mu bobenček poči?« Glas iz zadnje klopi; »Še bolj, ker je potem luknja.« tltaci&tosla cpigtami Bil nekoč za Je—De—eS je pristaš navdušen ves. Zanjo se je le boril in celo minister bil. Kmalu pa se je skesal in na Mačka presedlal. Če bo stvar še dalje šla, slednjič prišel bo na — Psa. Doktor phil. in pedagog, muzikant, muzikolog. Vse obenem, to je redko. Pa le imamo tako cvetko. ŠKOT NA POROČNEM POTOVANJU Gospod Mac je s svojo ženo na poročnem potovanju. Ko gresta mimo slaščičarne, vzklikne žena: »Kako lepi boboni!« Gospod Mac stopi v trgovino, kupi zavojček bonbonov, ponudi enega svoji ženi, enega vzame sam, ostale pa vtakne v žep in pravi: »To bom pa shranil za najine otroke.« PRISOTNOST DUHA. K nekemu urarju priteče mlad dečko, postavi uro pred urarja in pove. da je njegov oče zelo razkačen, ker da je urar uro pred kratkim popravil, pa je tekla samo tri dni in so za to popravilo morali plačati 10 dinarjev. In še to je rekel fantov oče, da je vse to šušmarstvo in skratka velika svinjarija ------- Urar se nasmehne, vzame uro in naroči fantu, naj sc njegov oče nikar ne razburja, če pa mu je popravilo predrago, naj sam poizkusi in teče tri dni okoli svoje hiše — za K) dinarjev. JUS... Draga študira pravo. Vztrajno in marljivo. Po petih letih naporega študija se junaško javi k prvemu izpitu. Vse poteka v redu. Do cerkvenega prava. Profesor jo vpraša: »Kaj izgubi žena pri poroki?« Draga zardi. Rdi in rdi vedno bolj, da je še kakšno stopnjevanje tudi najbolje vzgojenemu in spodobnemu dekletu nemogoče. Profesor: »No, povejte vendar!« In Draga zine komaj slišno: »Nedolžnost.« — Profesor pa resno: »To tudi eventualno. Toda po rimskem cerkvenem pravu izgubi svoje dekliško ime.« V vednost: Naš zvesti sotrudnik D. Goflja, po domače Danilo Gorinšek, je napisal libreto k opereti gosp. kapelnika Jiraneka. Ker so zmožnosti D. Goflje splošno znane, lahko že vnaprej trdimo, da bo opereta res služila j-azvedrilu in zabavi; zato je tudi naslov operete »Vse za šalo« prav gotovo na mestu. Prva predstava bo okoli Božiča. Nekdaj in danes Čas: v letu Gospodovem 138. Kraj: stari Riip. Iz amfiteatra je ušel lev. Divjal je po rimskih ulicah. Prestrašeni Rimljani so se skrili v hiše. Samo majhen deček se je igral sredi ceste. Lev ga je opazil in se pripravljal na skok, da ga raztrga. Tedaj se je pognal proti njemu pogumen mož in ubil leva s svojim mečem. Drugo jutro so ga vrgli zverinam v areni radi poškodbe državne lastnine. Mož je bil namreč —j kristjan. Čas: v letu Gospodovem 1938. Kraj: novi Hamburg. Iz Hagenbeckovega zoološkega vrta je ušel lev. Divjal je po hamburških ulicah. Prestrašeni Hamburžani so se skrili v hiše. Samo majhen deček se je igral sredi ces*". Lev ga je opazil in se pripravljal na skok, da ga raztrga. Tedaj je stopil iz bližnje hiše pogumen mož in ustrelil leva s svojim revolverjem. Drugo jutro so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče radi prepovedane nošnje orožja. Mož je bil namreč — Žid. Kaj je človeško življenje? — To je še mnogim nezanimiv in reševanja nevreden problem. Kaj je odvisnost? Priznavamo jo z mržnjo, ali pa z ljubeznijo. Vsekakor je vredna razmišljanja in včasih celo spoštovanja. Včasih. Kaj je neprijetno? — Neprijetno je briti se starim rezilom ali pa gledati limonadne filme. Kaj je zverina? — To je bitje, ki je človeku le — podobno. Zakaj je muha sitna? — Ker ji ne damo miru. Zakaj je osel neumen? Ki r služi človeku. Zakaj so v mleku tolšče? — Ker drugače ne bi mogli delati masla, ko še nimamo tako razvite industrije kakor....... Kdo je pameten, je težko dognati, ker se neumni ne javi. Kdo je Slovenec? — Vsakdo, ki se upa to povedati. Kdo je človek? — To je pa bolj problematično. Bliža se zima, zato ne odlašajte in prinesite galoše in snežke k RECEK VIKTOR čevljarska popravljalnica Maribor, Vetrinjska ulica 18 Popravila izvršuje hitro in poceni! Šekucar pa otpOstki Štejo sen v cajtingah, ke človik dobi 300 dni otpiistka, če ednok pozdravi: Bog živi! To me je zanimalo. Da pa sen son ne tak potkovoni, gren k mojemi sosedi Križajnči Matjoši, ki se na politiko razmi. On teše ročico, jas pa mo rečen: Dober den Matjoš! — Nič! — Po drgoč: Dober den Matjoš! Te me le grdo pogledne pa reče: Ke veš! Do volitev sen gospod Križajoč, pa vsi vo-lilci smo gospodje, po volitvah pa nazaj Matjoši, Hanzi pa Droši! Poven mo, po kaj sen prišo. On mi lepo rastolmači, ke je tisto za otpiistke že resen, pač pa ne fčista praf. Se bi mogli liibiti svojega bližjega. Če sedimo v Belgradi z muslimani pa pravoslavnimi tak dugo pri eni mizi, bi se Sikalo, ke jin dva tala otstopi-mo. Če srečaš muslimona, pa te pozdrovi: Salami elejkon! — te mo rečeš: Prijate), 100 dni ga moš! Pa nič razlagati kaj! Te bi toti »Salami« preveč viiemer leteli okoli, pa tildi grešili bi po vražjen, če zvejo, ke so ti! otpiistki, da mo Jih ti tretino otstopiš. Pa srečaš Srba. On provi: Zdravo kume! Kako si majčina ti! Ti pa rečeš: 100 dni — tebi tudi! Tak vidiš bi blo vse bratski rastolano. Pač pa bi mogli vpelati1 tiidi v posvetnem življenji otpiistke za lepe pozdrave. Če bi priša rečmo šekucar k tebi, ke ti otpela kravo, ga lepo pozdroviš: Zivjo štibra, el pa anuiteta, za kaj se pač gre, pa bi se ti ena tretina duga brisala in on bi ti eno tretino krave pusta. Ti pa ga poprosi za zodnji tol. Tak de še furt mleko pr liiži pa gnoj, rep de še tiidi mela, ke de si odgoujala muhe, pa k biki boš tiidi meja kaj gnati. Voz krme pa de še tiidi osta na svislih, da krava lamp več nede mela, ke bi žrla. Resen lepo ml je to razloža, ke sen mo moga reči: Hvala gospod Križajnč, pa sen šo. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru. Sedaj je pa že čas, da se popravi, kar je na smučeh pokvarjenega, montira robnike, da se Izravnane smuči na novo vkrlvljo in napnejo ter, da se smuči impregnira s surovim smrekovim terom! BOGOMIR DIVJAK ŠPECIJALNA ŠPORTNA TRGOVINA MARIBOR« TATTENBACHOVA UL. 4 Izdaja in urejuje: Božo Podkralšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo 113 naslov: Božo Podkrajšek, Maribor. Cvetlična ul. 12.