APRIL 1976
PRVIČ V TOVARNI
Dolgo v noč nisem zatisnila o-česa. Zrla sem v bele stene. Zunaj je sijala luna in metala mračne sence na temno ulico.
V meni je pelo. Jutri se bom prvič srečala s tovarno. Mnogi delajo v tovarni 20, 25 let in več ...., mnogi pa si tovarne niti o-gledati ne moremo.
Vendar kmalu se mi bo moja vroča želja izpolnila. S prijetno mislijo na jutrišnji dan, sem zatisnila oči.
Ponoči sem sanjala o veliki tovarni, kjer teče življenje kot na gradbišču. Nikjer ni miru. Tekanje sem in tja, ropotanje strojev in kričanje delavcev ter neznosna vročina.
Zjutraj so me prebudili megleni žarki jutranjega sonca in preplavali so me občutki zadovoljstva in sreče.
Že čez dobro uro se mi je želja, da bom prvič videla tovarno od znotraj, uresničila. Tovarno si bom ogledala skupno še z nekaterimi učenci, kajti v program, ki smo si ga zadali učenci na naši šoli,- smo vnesli tudi obiske v delovni organizaciji.
Stali smo v vratarnici in prisluškovali ropotanju strojev. Za vodiča so narri določili tov. Nika Skočirja.
Ob obujanju spominov se mi bo sigurno kakšen drobec spomina izmuznil ali pa bom posredovano narobe napisala. Saj mi o-prostite. Ob radovednem ogledovanju strojev, ob poslušanju razlage o delovanju posameznega stroja, ki pa ga je spremljalo ropotanje strojev. Kje bo človek slišal, hočem reči poslušal. Preveč radovedna sem bila, da bi sledila razlagi o delovanju strojev. Tega imam dovolj, več kot dovolj, v šoli.
Ja, čudno da v tém mravljišču sploh še kdo kaj sliši, oziroma, da še niso vsi oglušeli.
Kako deluje kakšen stroj in zakaj mora teči tako in ne tako, vem toliko, kot o grških spopadih.
Najprej smo se srečali z odna-šalci v TOZD I. Če bi se kdaj morala zaposliti v Steklarni, u-pam, da ne bom dobila mesto od-našalke. Delo je hud napor za delavko. Neprestano tekanje sem in tja, vmes oglušojoč hrup, pa
soparna. vročina, pa še kup drugih nevšečnosti. O, hvala lepa za takšno delo. Še dobro, da nisem v koži takšne odnašalke.
Ob razlagi delovanja naslednjih aparatur, nas je vodič pripeljal do avtomatov, ki proizvajajo majhne stekleničke, ki jih uporabljamo v zdravstvu. Po hitrih ugotovitvah se mi zdi, da je to delo manj naporno od odnašal-cev. Večji problem pa je pri pihalcih. Delavke in delavci morajo biti pazljivi pri delu. Pihalec na dolgo palico natakne kos stekla in ga oblikuje, nato pa mu s pihanjem da končno obliko. Izdelek pa še ni končan, ampak ima pred seboj še dolgo pot končne oblike, vendar pa lahko oblikujemo steklo ročno ali polavtomatsko.
Hoteli smo si ogledati še delo v brusilnici, vendar pa so takrat imeli prosto soboto. Nič zato. O-gledali pa smo si lahko njihove izdelke. Potem pa nas je pot zapeljala v slikarnico. Na vpogled delavke nimajo napornega dela, vendar pa je delo nevarno, delavke se srečujejo pri delu z nevarnimi spojinami, ki so potrebne za dodelavo steklenega izdelka. Spojine so strupene in škodujejo zdravju.
Ogledali pa smo si tudi kakšno pot ima kozarec.
Skromno, vse prerevno sem o-pisala moje prvo srečanje s tovarno. Mogoče sem opisovala preveč suhoparno, preveč pusto. Moje poročilo bi bilo lahko obsežnejše, kajti imeli smo dobrega vodiča, ki nam je pokazal in povedal mnogo stvari za radovedna ušesa.
Seveda pa ne gre pohvala samo tov. Niku Skočirju, ampak tudi vsem drugim, ki so nam omogočili ogled tovarne tudi znotraj. Niti v sanjah si nisem predstavljala, kakšen živ-žav se skriva za dolgimi zidovi, odetimi v rahel sajast plašč.
Vtisi o tovarni
Pred kratkim sem zaključila z branjem knjige Vinka Trinkavsa, Črna dolina, ki med drugim opisuje tudi življenje in vzdušje v Steklarni v času pred II. svetovno vojno.
Podobe, ki so se mi risale v sajastih slikah ob branju knjige, so bile prav nasprotno z vsem, kar sem videla in slišala. Podoba izpred 30 let se je bistveno spremenila. Po II. svetovni vojni so (Nadaljevanje na 2. strani)
Akcija
„Maša beseda 76“
Kot v preteklih letih, tako tudi letos, predsedstvo Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine, Združenje gledaliških skupin in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije razpisujejo NAŠO BESEDO 76 — srečanje mladinskih in pionirskih gledaliških skupin, plesnobaletnih skupin in kulturno-vzgojnih prireditev.
Prireditev, v okviru NAŠE BESEDE ni bila organizirana v Hrastniku že nekaj let. Na podlagi tega; predvsem pa zato, ker letos proslavljamo 100-letnico rojstva Ivana Cankarja smo se odločili, da končno tudi v naši občini, v okviru NAŠE BESEDE 76, pregledamo in ocenimo uprizoritvene in kulturno-vzgojne dosežke pionirskih in mladinskih gledaliških skupin, klubov, recitatorskih in literarnih krožkov ter dosežke plesno-baletnih skupin.
Na podlagi prijavljenih ekip smo se odločili organizirati »Kulturni teden NAŠA BESEDA 76«, ki bo potekal od 2. do 9. aprila 1976. Vse prireditve bodo v Delavskem domu. Vabimo vse mlade in tudi malo manj mlade, da si ogledajo prireditve v okviru »Kulturnega tedna NAŠA BESEDA 76 v čim večjem številu!!!
. Predsedstvo OK ZSMS Hrastnik
Za večino brigadirjev je najlepši trenutek tedaj, ko o njihovem delu govorijo zgrajeni kilometri cest, kanalov, nasipov in drugi objekti. Številčnih vrednosti bi lahko navedli nešteto, vendar ne moremo navesti največjih vrednot — zbliževanja mladih in skupnega dela. Prijateljstvo, ki se porodi na mladinskih delovnih akcijah, razvijanje bratstva in enotnosti ter aktivno sodelovanje v samoupravljanju so velike in dragocene šole dela in življenja.
Akcija, krampi, lopate, kubiki zemlje, mladina, delo, pesem... Le tisti, ki so že kopali, gradili s tovari ši, si ogledovali žuljave roke, si pomagali medsabo, prebrodili prve življenjske težave, le tisti vedo, kaj je delo, tovarištvo in bratstvo. Ko na delovišču lopata in kramp kar sama rijeta v zemljo, ko sonce pripeka in se potiš pri tridesetih stopinjah Celzija, da si ves moker, tedaj se zasliši pesem iz vseh grl; pesem, ki odmeva od kamna do kamna, od hriba do hriba, od Slovenije do Makedonije. Tedaj ti poje srce, s ponosom, da delaš svoboden za sebe in vse nas, za naše kasnejše rodove.
Na katere mladinske delovne akcije gremo letos
Za poživitev klubske dejavnosti
Mladi v Steklarni Hrastnik mislimo zopet začeti z urejenim klubskim življenjem v prostorih, ki jih imamo na razpolago in zato navajamo nekaj smernic za dejavnost v tem kakor tudi v drugih mladinskih klubih, ki delujejo ali bodo delovali v Hrastniku.
Mladi, ki nimajo svojega kluba, ki nimajo svojega prostora za sestajanje in delovanje, želijo z vsemi sredstvi ta pogoj doseči. Z veliko volje, odrekanja, neposrednega dela in v nekaterih primerih tudi z velikimi družbenimi sredstvi jim prej ali slej uspe klub opremiti in odpreti. Potem nekaj časa delajo, se sestajajo, prirejajo predavanja, proslave, plese — potem se sestajajo, prirejajo predavanja — potem se sestajajo in prirejajo plese — in potem imajo samo še plese, sestajajo se pa le takrat, ko ugotavljajo, zakaj ne delajo itd. Klub zaprejo, da prihodnja »generacija« lahko znova klub zahteva in se bori zanj.
Takšna pot ni pravilo, je pa pri nas tako pogosta, da velja o njej in njenih vzrokih več in tehtneje razmišljati. Predvsem ne moremo mimo dejstva, da preveč načrtujemo le klub in ne dejavnosti v njem, da ne poznamo želja in resničnih potreb sovrstnikov, ker merimo le želje, ki jih manifestirajo navzven.
Preprosto bi našteli nekaj oblik dela v klubu, ki zahtevajo malo truda in so praviloma nagrajene z bogatim učinkom. Tistim, ki jih pri svojem delu v mladinskem klubu že uporabljajo, naj bo seznam le pripomoček, s katerim bodo ugotovili, če česa le niso prezrli. Drugim pa naj bo to
(Nadaljevanje s 1. strani) sledile korenite spremembe, ne samo pri delu, ampak tudi v življenju v tovarni.
Pred nekaj leti so dogradili nov objekt, ki še bolj razširja proizvodnjo v Steklarni. Večji razmah je doživelo družbeno politično življenje v tovarni (kultura, šport) in delavsko samoupravljanje in še vrsto drugih izboljšav, ne le s področja tehnologije tovarne, ampak tudi nasploh.
Se pa še bi lahko naštevala bistvene razlike. Lahko izustimo samo eno besedo. Tovarna, njena podoba se je bistveno spremenila. Skoda se spuščati na to vroče področje, ko pa je bilo popisano že na tone papirja. Moja radovednost in nenasičenost je bila z o-gledom tovarne potešena, vendar pa me je še žejalo po novih spoznanj ih.
Poleg tehnologije tovarne, pa smo se pogovarjali z mladimi: tov. Nikom Skočirjem, Vili Petričem ml., Slavkom Gornikom in Tonijem Bezgovškom. Zastavili smo jim različna vprašanja, oni pa so pripovedovali.
Razdeljeni smo na 6 TOZD. V vsakem TOZD je ustanovljena
startni kažipot. Če koga moti, ker seznam ni razdeljen po področjih (družbenopolitično, kulturno, tehnično, rekreacijsko ipd.), naj povem, da je to namenoma, saj je večina oblik po svoji uporabnosti sprejemljivih za vsa področja.
Prosto dogajanje v klubu (i-granje iger, branje revij, časopisov ipd.), pogovor o (aktualnem dogodku, TV drami, filmu, zadnjih zunanjepolitičnih novicah ipd.), pogovor z (delegatom, znanim športnikom, pesnikom, letalcem, potapljačem ipd.), predavanje, predavanje, predavanje z razgovorom, uprizorjeno predavanje, krožek, organiziran ogled predstave, pogovor po predstavi, srečanje z avtorji in ustvarjalci po predstavi, proslava, akademija, interna kinopredstava (zabavni in poučni kratkometražni film), likovna razstava, razstava, razstava s sejmom (knjige, plakati, razglednice, kolekcije itd.), literarni večer, literarna stena, literarna revija, uprizoritev literarne predloge, uprizoritev dramskega teksta, koncert, disko klub in disko ples, nenavadna šaljiva tekmovanja, kviz, pokaži kaj znaš, ples z družabnimi igrami, plesni tečaj, plesna šola plesna tekmovanja, interna praznovanja (odhodi v JLA, sprejetje v ZK, diplome, športni uspehi) itd.
To je le del neskončnega spektra možnosti, ki ga moramo sproti dopolnjevati sami z lastno iznajdljivostjo, voljo in dobršno mero poguma — pa se bo tudi naš klub pridružil tistim slovenskim mladinskim klubom, ki niso žrtve v uvodu omenjenega »kolobarjenja«, temveč redno, vztrajno in kvalitetno delujejo že vrsto let.
OO.	V OO je vključenih 39. mladincev. Predsedstvo sestavlja 11 članov. Imamo program dela, v katerem so vnesene okvirne in stalne . naloge. Srečujemo se z različnimi problemi od finansiranja pa do kadrovske politike.... _____lu-la lu tro tro tro ..
Hvala lepa. Tega pa imamo že polno glavo z včerajšnjega sestanka. Ne mislim vas pitati z nalogami, s sestavo in problemi, ki tarejo posamezne TOZD.
Pogovor je trajal dobro uro. Izmenjali smo »izkušnje«, čeprav lahko rečemo, da smo vsak posebej po svojih močeh aktivni.
Mi pa nismo samo spraševali, ampak smo tudi posredovali nekaj točk iz našega programa dela, o problemih, ki jih srečujemo itd.
Joj, skoraj bi pozabila. Ogledali smo si tudi delavnice strugarjev in njihovo delo. Oni delajo nove modele za izdelke.
Na zaključku pa se naj zahvalim, še enkrat vsem, ki so nam omogočili ogled tovarne. Kozarec in katalog, ki smo ga dobili, nas bo še dolgo spominjal na ogled Steklarne.
Podkoritnik Manja
Mladi iz revirjev bomo v letošnjem letu sodelovali na naslednjih mladinskih delovnih akcijah:
—	republiške akcije: Slovenske gorice 76 — III. izmena od 18. 7. do 8. 8. 1976, Kožbana 76 — IV. izmena od 8. 8. do 29. 8. 1976;
—	zvezne akcije: Kozjansko 76 — I. izmena od 6. 6. do 27. 6. 1976.
Sodelovali bomo tudi na zvezni akciji Djerdap 76, kjer bomo sodelovali z mladimi iz pobratenega
V letošnjem letu praznujemo
30.	obletnico prvih mladinskih delovnih akcij v Jugoslaviji. Na osnovi zelo aktivnega vključevanja mladine v mladinske delovne akcije v vseh povojnih letih je bil na Revirskem svetu ZSMS sprejet sklep, da se centralna revirska proslava in srečanje brigadirjev veteranov organizirata
8.	5. 1976 v Hrastniku. Na-podlagi tega je bil v občini Hrastnik imenovan poseben pripravljalni odbor, ki bo koordiniral in vodil
Ne vem, kje naj začnem.
Ideja o fotografiji je bila rojena že lansko poletje. Skoraj je u-mrla. Nekateri pa smo še vedno mislili nanjo. Zaradi tega je »stekla prva faza dela«. Prijavilo se je fenomenalno, razveseljujoče število — enaindvajset mladih, ki bi radi sodelovali.
Ustanovna 'seja je potekala v duhu petdesetodstotnega osipa — bili smo nesklepčni in smo sklenili, da nikjer ne piše nič o upoštevanju neresnih prijav. Nismo bili pripravljeni, da bi zaradi dvanajstih šaljivcev fotosekcija razpadla še pred samo ustanovitvijo.
Zavedali smo se, da je sekcija lahko tudi devetčlanska. Če bomo uspeli dobiti prostore za temnico, če bomo nabavili ves potrebni material. Začetne težave bodo prebredene. Morda bo potem prišel še kdo!
To je zelo grdo! Najlažje je priti v lepo urejene prostore in začeti z delom. Sami naj se zavedajo tega.
Ker pa je bilo v nas devetih dovolj moči, smo začeli!
Tovariš Konček je dolgoletni aktiven član Foto-kino-kluba Hrastnik. Kot poznavalca in ljubitelja fotografije smo ga poklicali in odzval se je našemu SOS.
S svojim neizčrpnim optimizmom in z voljo nam je vlil poguma. Kot naš mentor nam je svetoval. Sprejeli smo njegove nasvete in postali fotosekcija Fo-to-kino-kluba Hrastnik, ki bo delovala v okviru ZSMS Steklarne Hrastnik. S tem smo sl omogočili prisostvovati strokovnim predavanjem, pomoč v dejavnosti, strokovno razlaganje nerazumljivih in nejasnih pojmov.
Ko smo bili formalno formirani, ■ nismo oklevali z delom. Iz temnega zapuščenega kota smo
mesta Raška. Termin trenutno še ni znan. V okviru regije pa bo organizirana revirska MDA Čebine 76, ki bo potekala vsako soboto in nedeljo, na njej pa bo sodelovala mladina iz revirjev. Akcija traja od 27. 3. do 16. 5. 1976.
Za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah se lahko pozanimate in prijavite pri predsednikih OO ZSMS v svojem TOZD.
BRIGARISKI ZDRAVO!
vse priprave, kakor tudi organizacijo celotne proslave. Odbor sestavljajo brigadirji-veterani in mladi brigadirji ter predstavniki le-teh tudi iz občin Trbovlje in Zagorje. Za boljšo in uspešnejšo organizacijo celotne proslave pa je odbor na svoji prvi seji imenoval tudi odbore po posameznih specifičnih področjih dela, ki so za svoje delo neposredno odgovorni pripravljalnemu odboru ter so že pričeli z aktivnim delom.
privlekli na dan zaprašene zarjavele aparature in vso ostalo šaro iz bivše temnice. Zavihali smo rokave in napolnili vedra z vodo. To je bila naša prva naloga in uvod v fotosekcijo. Mladinska organizacija nam je omogočila nabavo potrebnih manjkajočih pripomočkov in materiala. Fotosekcija se zahvaljuje mladinski organizaciji za pomoč.
Da pa ne boste mislili, da fotosekcija ni nič drugega kot tečaj za gospodinjske pomočnice, moram povedati tudi to, da smo v kratkem, petnajstdnevnem delovanju uspeli dojeti vsebino celo-popoldanskih predavanj. Obdelali smo celotno snov foto A tečaja. Spoznali smo fotoaparat, formate in delovanje. Zdaj v grobem vemo, kaj pomenijo vse' tiste oznake in številke na objektivu in o-krog njega. Vemo tudi, kako moramo ravnati s filmom, kako fotografiramo, kako razvijamo film in kako iz posušenega posnetega filmskega traku povečamo slike — fotografije.
Vse to je sekcija naredila s pomočjo mentorja v petnajstih dneh. Ni potrebno posebej govoriti, da smo tovarišu Končeku hvaležni. Verjetno mu bodo naj-lepša zahvala izdelane fotografije. Logično je, da smo predelali vso snov teoretično in posledice sledijo. 2e v tem ali pa najkasneje v naslednjem tednu bomo fotografirali.
Tako se bo pred nami odprl širok doslej neznani svet fotografije. Čakajo nas napake, ki jih bomo popravljali. Čakajo nas veseli trenutki porajanja prvih lastnoročno izdelanih fotografij. Čaka nas na tisoče presenečenj in odkritij.
In zdaj imam občutek, da je FOTOGRAFIJA predolgo čakala na nas.
Vanda
PRVIČ V TOVARNI
Srečanje brigadirjev - veteranov
Še brez fotografije
KAJ SO REKLI...
Ena izmed standardnih akcij ZSMS Steklarne Hrastnik je tudi organizacija plesnih vaj. Na eni izmed vaj smo naredili krajšo anketo. Udeležencem plesnih vaj smo zastavili dvoje vprašanj, in sicer:
—	Zakaj hodiš na plesni tečaj?
—	Kakšna se ti zdi organizacija plesnih vaj?
Pa poglejmo, kakšni so bili odgovori.
Zupanek Vojko, dijak TSES Trbovlje: »Plesnih vaj se udeležujem za svoje razvedrilo in ker ni organiziranih drugih kulturnih in zabavnih dejavnosti. Ker nisem član ZSMS v Steklarni Hrastnik, ne bi vedel kaj več povedati o organizaciji. Po tem kar vidim, bi rekel, da je organizacija kar v redu.«
Čadež Milan, strugar v OZD IV:' »Na plesne vaje hodim zato, ker nimam v nedeljo kam iti. Organizacija je še kar dobra, ampak -bomo videli kakšen bo zaključek.«
Rotar Helena, dijakinja ESŠ Trbovlje: »Na plesne vaje hodim zato, ker rada plešem, sicer pa je to tudi moj hobi. Glasba bi bila lahko bolj kvalitetna, kar velja tudi za plesnega učitelja. Mislim, da je organizacija dobra, saj je na plesnih vajah vedno dovolj mladih.«
Volaj Boris, ključavničar v TOZD V: »Na plesni tečaj hodim zaradi veselja do plesa in tudi zato, da organizacija plesnih vaj oz. plesne vaje (NE)MOTENO) potekajo. Mislim, da je organizacija plesnih vaj na zadovoljivi ravni. Lahko pa bi bila še boljša, če bi bili posamezniki bolj resni. Cena je glede na zmožnosti realna, za kvaliteto izvajanja pa je previsoka.
Skočir Niko, kalkulant in konstruktor, TOZD IV: »Plesnih vaj se udeležujem zaradi veselja do plesa, ugaja mi družba, ob nedeljah popoldne pa tako nimam kaj početi. Na vsak način je organizacija slabša kot prej, ko je vaje vodil plesni mojster iz Ljubljane. Premalo pestrosti, monotono, u-čenje je preveč dolgočasno. Ocena povprečno.
Gornik Slavko, cizeler v TOZD IV — sicer tudi »plesni učitelj«:
Vprašanje: »Kaj ti pomenijo plesne vaje kot voditelju?«
Odgovor: »Plesati sem začel že pred- 8 leti, obiskoval sem razne plesne tečaje v Trbovljah in Hrastniku, ter tako dobil veselje do plesa. Z leti sem pridobil tudi določeno znanje pri plesnem mojstru iz Ljubljane, v letu 1974/75 pa sem obiskoval tečaj športnega plesa. Poučujem zato, ker je moja želja, da bi znalo čimveč mladih ljudi pravilno plesati.«
Vprašanje: »Ko si že omenil športni ples, pa mi povej, kakšna je razlika med standardnim in športnim plesom?«
Odgovor: »Športni ples je v bistvu standardni ples z razliko v natančnosti plesa po taktu, slike so precej drugačne, večkrat podobne baletu. Važna je tudi pravilnost drže, in še mnogo drugega.«
Vprašanje: »Pa' organizacija?«
Odgovor: »Organizacijo plesnih vaj smo prevzeli mladinci Steklarne Hrastnik, česar- sem zelo vesel. Upam, da bo še več takih tečajev, ker z njimi dvigujemo kulturo in družabnost med mladimi. Glede organizacije pa ni-mom pripomb.«
S.	R.
Tekmovanje v smuku
Na pobočjih Podkraja je bilo v soboto, 13. 3. 1976 v popoldanskih urah tekmovanje v smuku. Proga je bila dolga približno 1200 metrov z višinsko razliko 150 m. Progo so pripravili mladi iz aktiva ZSMS Kranjsko, organizacijo pa sta prevzela Komisija za šport in kulturo pri KS ZSMS Steklarna Hrastnik in Brodarsko društvo Hrastnik.
Tekmovalo je 52 tekmovalcev v treh starostnih skupinah. Skupina do 15 let je imela skrajšano progo za ca. 500 m. Tekmovanje se je dobro odvijalo in tudi organizacijo bi lahko pohvalili. Ob zaključku tekmovanja smo najboljšim podelili praktične nagrade in se vsem zahvalili za udeležbo na tekmovanju. Tudi prebivalci Podkraja so z zanimanjem
Usposabljanje v OO ZSMS
Po naših OO ZSMS večkrat u-gotavljamo, da brez izobrazbe v svojih vrstah ne dosežemo tistega, kar hočemo, pa če smo pri delu še tako dosledni.
Prav zato morajo po osnovnih organizacijah potekati seminarji, kjer naj se mladi seznanijo z našim samoupravnim družbenim sistemom, s problemi samoupravljanja, delegatskim sistemom in drugimi aktualnimi temami, s katerimi se srečujemo na družbenopolitičnem področju in v vsakdanjem življenju.
Pri realizaciji takšnih 'seminarjev se je potrebno povezati z vodstvi DPO v podjetju. Tako se potem mladi s pomočjo starejših tovarišev seznanjajo s težavami, ki pestijo neposrednega proizvajalca in se enakopravno vključujejo v samoupravni sistem. Rezultati takih seminarjev se potem navadno odražajo v večji aktiv-
!\	VABILO	»
j	Vse ljubitelje plesa in dobre zabave vabimo na	S
I	PLESNI VENČEK,	|
? ki ga kot ponavadi organizira mladina Steklarne Hrastnik. z/ < Venček bo v soboto, 24. 4. 1976 ob 19.30 v TVD Partizan. Za S j zabavo bo poskrbel ansambel JOŽETA RUSA. Vstopnice za y) < venček dobite pri tovarišu Robertu Sticherju II, v TOZD IV. z/
<	Pridite, ne bo vam žal (udeležba obvezna)!	«
nosti in angažiranosti mladih v ZSMS, kakor tudi na drugih področjih. Vsekakor moramo vedeti, da bo le dobro idejno-politično izobražena mladina sposobna voditi našo samoupravno socialistično družbo v skladu z načeli ZK in delavskega razreda. TB
DOPISUJTE
V NAS LIST
Prvo-in drugouvrščeni v smuku nad 30 let. Tovariš Poljšak Erih in Maurer Oskar na startu
spremljali tekmovanje in bučno bodrili posamezne tekmovalce. Rezultati :
Skupina do 15 let: sodelovalo je 20 tekmovalcev:
1.	Pilih Vinko II, 40,2 sek.
2.	Medved Karli II, 45,1 sek.
3.	Martini Adi, 45,1 sek.
4.	Delič Drago, 45,1 sek.
5.	Šebjan Marjan, 45,1 sek.
6.	Grum Uroš, 45,2 šek.
Skupina od 15 do 30 let: Sodelovalo je 28 tekmovalcev:
1.	Kavzer Peter II, 49 sek
2.	Barič Nani, 50 sek.
3.	Salomon Branko, 52,2 sek.
4.	Stradar Danilo, 53 sek.
5.	Halzer Robi II, 53 sek.
6.	Sticher Robert II, 54 sek. Skupina nad 30 let: sodelovali
so 4 tekmovalci:
1.	Poljšak Erih, 57,1 sek.
2.	Maurer Oskar, 62 sek.
3.	Medved Karli I, 87,1 sek.
4.	Sebasu Branko, 92 sek.
Lahko rečemo, da je tekmovanje v celoti uspelo.
Robert Sticher II
Pred startom tekmovanja v smuku
Tekmovalci smuka na štartu
Studentski pokrajinski klub Hrastnik
Spoštovani urednik Steklarja!
Zopet se vam oglašam iz. Kikin-de, kjer služim vojaški rok. Ker imam doma ženo in otroka trpam, da bodo mojo prošnjo za skrajšanje vojnega roka na eno leto ugodno rešili in da bom tako lahko že okrog 10. VII. 1976 ponovno stopil na delovno mesto v našem podjetju.
Zanima pa me vprašanje, ki me že dalj časa muči in ga ne morem in ne znam rešiti, pa sem se obrnil na vas in vas prosim za pojasnilo.
Ob odhodu v JLA sem imel in tudi izkoristil celotni letni dopust in regres za leto 1975. Sedaj pa me zanima, kakšno pravico, če jo sploh imam, bi.imel do dopusta in regresa in v kolikšni meri, če bi se vrnil domov okrog
10.	VII. 1976.
Drugo moje vprašanje se nanaša na vojaka, ki pride na dopust. V našem glasilu »Steklar«, ki ga redno dobivam in sem vam zato tudi zelo hvaležen, sem prebral, da vsak član našega kolektiva ob prihodu na dopust iz JLA dobi enkratno nagrado.
Mene pa zanima, kako in kaj se zgodi z denarjem, ki ostane v blagajni, če ga upravičenec ni dvignil, če je bil na dopustu ali pa, da dopusta sploh ni koristil.
Upam, da mi boste na vprašanje odgovorili, da bom imel pregled nad svojimi pravicami, da mi ne bo treba takoj, ko se bom vrnil, hoditi od pisarne do • pisarne in' iskati svoje pravo.
Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor ter vam želim, da bi še dolgo vrsto let uspešno vodili naše glasilo. Lepo pozdravljam vse člane uredništva, člane kolektiva, posebno pa sodelavce v TOZD V. in prijatelje bele žogice (namiznega tenisa) ter NTK »kemičar« in jim čestitam za u-spehe na športnem in tekmovalnem področju.
Bočko Branko ključavničar iz TOZD V.
DRAGI BRANKO!!
Najprej se ti zahvaljujem za tvoje obširno pismo. Vidim, da te veliko stvari zanima, poskušal ti bom nanje odgovoriti. Na prvo * 1
Za »NAGRADNI KVIZ ZNANJA« iz prejšnje številke »STEKLARJA« smo prejeli 34 rešitev. Pravilni odgovori so:
1.	B RENOIR
2.	B JUAN MANUEL FANGIO
3.	B 1498 — 1500
4.	A JOHN GALSWORTHY
5.	A MERKUR
Za pravilne odgovore so bili izžrebani :
1.	nagrada (30 din): BOLTIN IDA
2.	nagrada (20 din): RESTAR IVAN, upok.
3.	nagrada (10 din): ALT JOŽE Hrastnik, 29. 3. 1976
vprašanje glede letnega dopusta in regresa. Če se boš letos vrnil domov, imaš pravico do letnega dopusta in regresa.
Drugo vprašanje: kaj se zgodi z denarjem, ki ostane v blagajni, če . ga upravičenec ni dvignil. Enkratno nagrado dobi od sindikata vsak vojak, če ne prej pa takrat, ko pride za stalno domov, seveda pa se mora zglasiti pri blagajniku sindikata.
Upam, Branko, da sem ti na tvoja vpašanja odgovoril razumljivo; to velja za vse, ki služijo vojaški rok. Želim ti, da bi se ti želja izpolnila in . bi prišel čim-prej med svoje drage.
Urednik
Spoštovani urednik!
Oglašam se ti prvič. Kadrovski rok služim kot topničar na Visu. Še dober teden in minilo bo tri mesece odkar sem tu. Zdaj se že počutim kot stari vojak.
Od doma mi sicer v pismih o-menjajo tudi kaj iz tovarne, v glavnem pa sem tu popolnoma o-drezan od dogajanja v domačem kraju in tovarni. Da bi mi čas hitreje tekel, bi te prosil, da mi pošiljaš naše glasilo STEKLAR. Vas in ostale člane kolektiva pa lepo pozdravljam.
Vojak
Karel Platinovšek VP 8022-3/4 58480 VIS
Dragi. Karel!
Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave in vse lepe želje, kate-. re si napisal meni. in kolektivu. Vidim, in se tega veselim, da Steklarja resnično prebiraš. Steklarja ti bom pošiljal. Te pozdravlja urednik.
Kljub lepemu vremenu smo študentje hrastniške občine zadnjo februarsko soboto preživeli v zaprtih prostorih. Za ta dan smo se dogovorili, da bomo tudi v Hrastniku ustanovili Študentski pokrajinski klub. Začutili smo potrebo, da se organiziramo in prek formalne organizacije bolje povežemo z domačo občino, se seznanimo z njenimi problemi in težavami.
Devetčlanski iniciativni odbor je na pobudo občinske konference ZSMS že od srede januarja pripravljal dnevni red ustanovne skupščine, pravila kluba in program dela. Na skupščini, ki se je je poleg študentov udeležil tudi predsednik OK ZSMS Vili ZALETEL, pa smo sklenili:
—	da je študentski pokrajinski klub Hrastnik organizacija vseh študentov naše občine, ki ima svoja pravila, program dela in svoje vodstvo;
—	da bo klub deloval v povezavi z vsemi mladimi v občini;
—	da bo skrbel za informiranje in povezovanje študentov z gospodarsko in družbenopolitično tematiko v Hrastniku;
—	da še bodo študentje prek kluba vključevali v samoupravno strukturo, sodelovali s štipenditorji v občini pri uresničevanju socialnoekonomske in kadrovske politike;
—	da bo klub prirejal športna in družabna srečanja, skrbel za razne oblike delovnih akcij in za povezovanje s srednješolci ter o-stalimi študentskimi klubi.
V razpravi so študentje opozarjali na nekatere probleme, s katerimi se srečujemo vsak dan, zlasti na nepravilnosti pri uresničevanju štipendijske politike in na težave pri organiziranju študentov. Hrastniški študentje namreč študiramo na visokošolskih zavodih v Ljubljani, Mariboru in Celju, to pa povzroča težave, ker se ne moremo sestajati tudi med tednom. Ko pa smo se vendarle organizirali, pa se soočamo z drugimi težavami kot so prostori in denarna sredstva, ki naj bi nam zagotovila nemoteno delovanje. Prostorske težave bo-
mo najbrž rešili, ker se bomo s Klubom 67 dogovorili, da nam občasno odstopi prostore. Teže bo z denarjem. Za delovanje kluba ga bomo kar precej potrebovali, kajti program je obširen. Kje ga dobiti? Del ga bomo zagotovili sami s članarino in prostovoljnim delom, drugi del pa pričakujemo od družbe, saj je naše delovanje tudi v njenem interesu.
Na skupščini smo izvolili tudi enajstčlansko predsedstvo (predsednik je Ljubo ZALEZINA), se dogovorili za nadaljnje delo, o-kvirno smo določili višino članarine in zadolžili predsedstvo, da naredi program dela, ki ga bomo študentje izpolnili do junija letos.
Opozorili pa bi še študente, da se vključijo v delo našega kluba in izrekli kritiko tistim štiridesetim študentom, ki se kljub vabilu skupščine niso udeležili. Naše delo bo uspešno le, če bomo vsi sodelovali. ‘ Stane STERBUNCL
Vtisi s seje odbora
Po dveh urah brezplodnega govoričenja smo končno prišli do sklepa, da bo najbolje, če kar končamo, preden smo sploh začeli. Ker je navadno sestanek po sestanku veliko bolj ploden, -smo reprizo tokrat naredili v gostilni pri Rošu. Predelali smo vse aktualne in manj aktualne probleme (ki pravzaprav sploh niso bili problemi), sprejeli kopico neuradnih sklepov ..., k čemur je največ pripomoglo 10,5 % vino. Ker se glede posameznih točk odbora nismo povsem strinjali, smo (zopet) sklenili, da sestanek zaključimo z uničenjem neposrednega krivca našega neplodnega sestankovanja. Vsak izmed udeležencev je slavnostno izpraznil kozarec in ga še bolj slavnostno treščil ob tla.
O nerešenih problemih pa bomo (kot navadno) razpravljali na prihodnjem (po)sestanku, (med drugim tudi o razbitih kozarcih).
(Sedaj že) trezni odbor
iiiiuiiii]iiiHii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiNm!iuiiiii!!!]ii!iiimiiimimiiuiimmi!iunHri;
I NAGRADNI KVIZ ZNANJA MLADIH I
I. Turška država je dosegla višek konec 16. = stoletja. Prvi večji poraz so Turki doživeli v § bitki pri Sisku. Po tej bitki so Habsburžani i začeli s protireformacijo. Kdaj je bil ta boj I pri Sisku?
1.	1515
2.	1564
I	3.	1593
II. Rusija je bila v primerjavi z Zahodno § Evropo zelo zaostala država. Kateri ruski car =	je šel v zahodno Evropo, se tam zaposlil kot
=	navaden delavec in potem z vrnitvijo domov
=	začel	izvajati razne reforme, da bi Rusijo go-
= spodarsko dvignil in tako vsaj delno pribli-i žal zahodu. (Prepovedal izvoz surovin, ki so i nujno potrebne doma — merkatilizem.)
1. Boris Gordunov =	2.	Ivan Grozni
=	3.	Peter Veliki
3. Kratko pripovedno delo v prozi, ki nam | podaja en sam izreden dogodek v živahni pri- = povedni obliki, stranskih dogajanj ne prina-	=
ša. Namenjeno je izobražencem in teži k psi-	i
hološki poglobitvi dejanj in označitvi juna- | kov. Marsikaj prepušča avtor bralčevemu sa- | mostojnemu sklepanju (BOCCACCIO — DE- i KAMERON).	I
1.	Roman	|
2.	Novela	|
3.	EP	I
4.	Proces, pri	katerem nastaja pod vpli- i
vom sončne svetlobe in klorofila iz ogljikove- | ga dioksida in vode sladkor. Kako se imenu- = je ta proces?	=
1., Asimilacija	=
2.	Plazmoliza	J
3.	Kemosinteza	=
'::miiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiriiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii