Ufo IX¥ p''8"" f __V Ljubljani, v so6o!o, flne 21 julija 1937 Stev. 166	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečne ^^^	^ ^^^^^^^^ ___Ček. račun: Ljub-
za	^ ^^^^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^	Ijana
^^^^ ^^ ^ _ m ^^m ^^m	^ 10.349 za
ce- ^^^^^^ ^^m ^^m	M g ^BHB ^^m
^m ^m ^m	m ^m^ g^^^J	^
inozemstvo 120 Din ^^M	^^ M
IV. ^^^^ JBL—U ^^^^	^ JL^ ^^^^ Uprava: Kopitar-
kopitarjevi nI. 6/III	jeva ulica štev. 6.
Telefoni nredniStva io oprave: 29-92, 29-93,	29-94, 29-9?, 29-W — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Vera mučeništva
Verska misel in čustvovanje sc nikoli ne dasta docela zatreti, saj po pravici pravi Salomon Reinach, da »ateizem ni bil nikoli in nc more biti nikjer drugje kakor samo v besedi.« Če se pa vera po sili zatre, prej ali slej oživi, zakaj potreba po absolutnem je tako zasidrana v človekovem srcu, da se ne loči od njega nikoli drugače kakor le na videz. Najbolj velja to za krščanstvo, ki je s svojimi idejami in moralnimi vrednotami neizkoreninljiv temelj naše kulture. To velja tudi za sodobno Rusijo, ki so jo njeni oblastniki na zunaj popolnoma raz-božih.
V Rusiji danes ni skoraj nobene cerkve več, v kateri bi 6e opravljala božja služba. Niti v najbolj skritih kotih Sibirije se ni ohranil noben božji hram in so vsi spremenjeni v muzeje, društvene domove, skladišča in avtogaraže. Pač pa narašča število skrivnih cerkva, to je privatnih domov ali koč ter podzemskih prostorov, tako zvanih zemljank ali jam in globeli sredi gozdov. Službo božjo pa opravljajo tako zvani bjeguni, stari popje in diakoni ali na novo posvečeni svečeniki in laiki, ki preoblečeni v siromake ali potujoče delavce, romajo iz kraja v kraj, radi česar so dobili svoje ime. Te bjegune bi srečal, če bi jih spoznal, tako na poljski meji in v gozdovih Bele Rusije kakor v sibirski prašumi, tako ob bregovih Baltika kakor ob obali Kaspiškega morja. Kljub tajni iji se tudi še danes v brezbrižni matuški
t usi ji človek lahko skriva pred oblastjo, zlasti če ima za seboj simpatije kmetskega prebivalstva. Bjegunstvo je dobro organizirano. Vsak član ima svoj točni potni načrt ter izkaznico, po kateri ga verniki spoznajo. Tudi bjegunke so, ki učijo krščanske resnice po zgledu katoliških katehistinj po misijonskih deželah. Med seboj se imenujejo služabnike in služabnice
moralni pojmi, čistost nau žena.
božje po pravoslavnem običaju: rab ali rabinja božja. Kjerkoli se nahajajo, dobe stanovanje in hrano. Duhovniki opravijo svojo liturgijo in delijo zakramente ter imajo propoved, laiki pa ojjominjajo vernike k bogoljubnrmu življenju in zvestobi do Kristusa in njegovega evangelija.
Med bjeguni ni več verskih ločin v prejšnjem smislu, ampak je strahovito preganjanje rodilo neko skupnost bivših sekt z bivšo uradno pravoslavno cerkvijo. Saj razkolništvo danes tudi nima nobenega pravega notranjega smisla, ker svojčas itak ni nastalo, čc izvzamemo samo tako zvane brezpopovce, iz, kakšnih dogma-tičnih razlik, ampak zaradi tega, ker je po-državljenje pravoslavne cerkve v šestnajstem in sedemnajstem stoletju odbilo vernike, ki so s starimi oblikami svetih knjig- in obredov lio-( teli tudi ohraniti prvobitnega apostolskega duha Cerkve. To so tako zvani staroverci, ki so bili in so v resnici najbolj goreči kristjani, kateri tudi pod boljševiškim terorjem niso zatajili svoje vere v Kristusa in božje kraljestvo na zemlji. Pravoslavna cerkev pa se je v preganjanju temeljito izčistila in osvobodila spon cczaropapizma, tako da pravi evangeljski duh danes združuje ljudi, ki so prej drug drugega zaradi krivoverstva obsojali na dno pekla. Seveda jc kljub temu še vedno nekaj sekt v Rusiji, ki pa se ne prištevajo k bjegunstvu, ampak živijo dalje svoje čudaško življenje (večinoma predstavljajo ostanek bogomilstva in manihej-stva) in so obsojene k izumrtju, ker kopnijo pred splošno izobrazbo. Razume se, da za popolno korektnost verskega nauka, za katerega skrbe bjeguni, ni mogoče v vseh slučajih jamčiti, ker ne obstojajo več bogoslovske učilnice, ampak stari popje sami kje v skriti samoti, bodisi v velemestu bodisi na vasi, na hitro nauče nadarjene mladeniče osnovnih pojmov bogoslovja, liturgije in krščanske morale, škofje pa jih potem prav tako tajno posvetijo. Ker pa v tem krogu vlada iskrena pobožnost, prava mu-čeniška požrtvovalnost in predvsem zelo strogi
ka ni posebno ogro-
Kdo* je kdaj videl tako skrivno bogoslužje in je prisostvoval molitvam in pouku bjegunov, je bil do dna srca ginjen in pretresen. Takoj se bo spomnil na to, kar je pisal o ruskem narodu Dostojevskij, da nikoli nc bo mogoče v srcu ruskega ljudstva ugasniti luči vere in izbrisati iz nje Kristusovega obraza. Treba jc samo pomisliti, kakšnim nevarnostim se izpostavljajo verniki, ki se k takemu skrivnemu bogoslužju zberejo. Kogar najdejo na kraju samem ali izsledijo pozneje, ta čisto gotovo izgubi delo oziroma službo, nakazila na hrano ter vsako javno pomoč in državljansko pravico in more biti še vesel, če ga ne zapro ali ustrelijo. Vedno več ljudstva prihaja k skrivni li-turgiji. Pouk je preprost in presrčen in poraja verski entuziazem kakor v najboljših vekih krščanstva. Kadar pride stari ali mladi pop, preoblečen v siromaka ali pa pod kakšnim drugim videzom v selo, v naprej določenem prostoru vse oživi. Pobožni ljudje prinesejo svete ikone iz skrivališč, uredijo in okrasijo oltar, pripravijo kadilo in prižgejo sveče. Kmetje pa se tudi sami zbirajo k molitvi, če potujočega popa ni, ter molijo za predmolilcem ter pojejo s tako zvanim djačkom, kakor se v ruski pravoslavni cerkvi imenuje cerkveni pevec. Zlasti so enljive molitve za rajnike pa za one, ki se na-. ajajo v ječah ali v pregnanstvu. So pa med bjeguni tudi taki, ki propovedujejo čisto posebne ideje, in sicer so to sami kmetski laiki. Ti oznanjajo bližnjo vojno, v kateri bo boljševizem uničen in se bo vrnilo v Rusijo kraljestvo božje. Nekateri čisto po zapadnem zgledu pri-digujejo vlado, ki se bo ravnala po Kristusovih moralnih in socialnih načelih. Zato se sovjetska vlada tega gibanja zelo boji in je izdala poseben dekret, ki ukazuje, da morajo vsakega bjeguna, kjerkoli ga dobe, bodisi na delu ali pa na poti ali v gostih, brez nadaljnjega zasliševanja in procesa na kraju samem ustreliti. Nedavno je bil ustreljen v Vjatki na Uralu eden izmed bjegunskih voditeljev, stan dclavec Kristofor Zirjanov. Družba sc pa kljub temu a>i pa prav zaradi tega čedalje bolj strt.
Kar pa je najbolj značilno, je to, da se vera ne omejuje samo na starke in staruhe. kakor piše sovjetsko in niemu sorodno časopisje v Evropi, ampak da sc versko probuja in izobra/a sedaj tudi mladina. K bjegunskim službam
Italija v ,dobo Sredozemlja4
Ogromne priprave za krst križarke „Vittoria Veneta" Italijanski kraljevski par v Trstu
Trst, 23. jul. TG. Ogromne so priprave za slovesen spust v morje najnovejše in največje italijanske oklopne križarke »Vittoria Venet a«, ki bo v nedeljo v arzenalu sv. Marka. Velikega nacionalnega obreda, ki ga je italijanska vlada organizirala tako, da bo imel poseben politični povdarek, se udeležita italijanski kralj in kraljica, Mussolini z nekaterimi člani vlade, maršal Badoglio z velikim štabom generalov italijanske oborožene sile, poveljniki letalske sile, dalje veliki admiral Thaon di Revel z vso italijansko admi-raliteto, posadka Trsta, zastopstva garnizij po Julijski krajini, celokupna moč fašističnih organizacij Julijske krajine, zastopstva ostalih fašističnih organizacij, velik del italijanskega brodovja, senatorji, poslanci, vsi odlikovanci z »zvezdo za zasluge« ter neštevilna druga javna in kulturna ter gospodarska zastopstva.
Pripravili so že tribune, na katerih je prostora za 50.000 ljudi. V daljni okolici je pripravljenih še stojišč za 100.000 ljudi. Naval ljudstva bo ogromen. Ves državni in fašistični aparat sta na delu, da organizirata čim mogočnejši dohod ljudstva v Trst, čim večjo udeležbo, čim lepši vtis obreda spusta
križarke v morje in čim večji prikaz italijanske velesile in veljave.
Silno ugodno je vplivalo med ljudstvom, ko je bilo razglašeno, da je Mussolini prekinil z dosedanjo navado, da je bila »botra« novi vojni ladji kakšna članica vladarske hiše ali žena kakšnega ministra. Za botro je bila naprošena žena preprostega pristaniškega delavca, ki je odlikovan z »zvezdo za zasluge«. Botta se piše Marija Bertuzzi.
Križarka bo souščena v morje in krščena ob pol desetih dopoldne v nedeljo, dne 25. julija. — V tržaško pristanišče so že priplule vojne ladje prve eskadre in sicer: križarke »Zara«, »Fiume«, »Pola«, »Trieste«, »Trento« in -Bolzano«, ki jih spremljajo rušilci »Folgorc«, »Lampo«, »Baleno« in »Fulmine«. V pristanišču se nahaja tudi oklop-nica »Garibaldi«. To 60 sploh najmodernejše edi-nice italijanske mornarice. V pristanišču je že veliko število pomorskih bojnih letal. Podmornice pričakujejo v soboto dopoldne.
V soboto zvečer bodo vse tržaške hiše v zastavah in razsvetljene. Vse pristanišče bo žarelo v umetni razsvetljavi.
K slovesnostim pričakujejo tudi posebno odposlanstvo nemške delovne ironte.
Italijansko časopisje mnogo piše o tej slav-noeti ter podčrtava, da je »Vittoria Venet«« sploh »najmočnejša bojna ladja na svetu«. (Ladfa ima 35.000 ton in po veličini zaostaja za angleško ladjo »Hood", ki meri 43.000 ton. Toda oprema italijanske oklopnice je močnejša.) Listi pišejo nadalje, da »pomeni nova bojna ladja za Italijo preobrat v njeni svetovni veljavi. Italijo da so do sedaj smatrali za suhozemsko velesilo. Ta doba je sedaj končana. Italija jc stopila med velike pomorske velesile sveta«. Listi tudi objavljajo odlomek iz znanega Mussolmijevega govora v Milanu, kjer je dejal, da je »Italija otok, ki se koplje v Sredozemskem morju. Doba evropske suhozemske veljave Italije je zaključena. Pričenja se nova doba — doba Sredozemskega morja«. — Pomen italijanskega bojnega brodovja ni več samo v tem, pišejo italijanski listi, da bo »branilo trgovske ladje in svobodo pomorskega prometa, marveč bo italijanska vojna mornarica odslej soodločevala pri usodi svetovnih morja. « V ta namen da bo Italija zgradila še nekaj oklopnih križark istega obsega.
S
Na Daljnem vzhoda čakajo
Časopisi poročajo o mira
Generali napovedujejo nadaljevanje bojev
Tokio, 23. julija. AA. (Reuter) Japonska oja-čenja, ki so jih pričakovali, niso prispela včeraj v Tangku. Ker je znano, da so krenila iz Japonske, obstoja možnost, da so bile čete izkrcane v Daj-renu, kjer čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov v severni Kitajski.
Japonski vojaški ataše v Pekingu je sprejel več zastopnikov tujega tiska in jini izjavil, da 37. kitajska divizija nadalje izpraznjuje področje med Vanpingotn in Pekingom, o čemer je bil nedavno sklenjen sporazum. Japonska ojačenja, ki so zelo velika v severni Kitajski, so bila potrebna zaradi delovanja Kitajcev v Hopeju.
Danes se je v uradnih krogih tudi razširila vest, da se krizo na severnem Kitajskem lahko smatra za končano. Vojaški krogi in tisk pa niso istega mnenja. V Tokio je prispel zaupnik japonskega vrhovnega poveljstva na severnem Kitajskem ter je izjavil, da bo po trdnem prepričanju japonskega generalnega štaba treba brezpogojno okrepiti vojaške silo v severni Kitajski. Izginiti morajo vsi protijaponski elementi. Japonski tisk odločno podpira stališče vojnih krogov in prinaša obširna poročila o gibanju kitajskih vojnih sil.
Ves japonski tisk jioudarja, da je japonska vlada popolnoma soglasna z vojaškimi oblastmi v pripravljenosti, da 6e izvede revizija v vseh odno-šajih med Kitajsko in Jajx>nsko. List »Asaki« poudarja, da je japonska vlada poslala v Nanking ugledno osebnost, ki bo vodila pogajanja. Medtem bodo japonske vojaške oblasti v severni Kitajski skrbele, da se bo točno izvedel sporazum. Tuji opazovalci in diplomatski krogi ugotavljajo soglasnost med jaj>onskim javnim mnenjem in vojsko.
Rusija napoveduje nadaljni pohod Japoncev
Moskva, 23. julija, b. Uradni krogi in tisk spremljajo dogodke na severnem Kitajskem z največjo pozornostjo. Listi poudarjajo, da se Japonska bržkone no bo zadovoljila samo z zasedbo severne Kitajske. Listi poročajo, da je vse, kar se sedaj dogaja, prvi korak za bližnji napad Japonske proti centralni in južni Kitajski. Uradni krogi so zelo nezadovoljni s stališčem angleške vlade. »Izvestja« angleško vlado
oslro napadajo zaradi njenega neodločnega stališča, ki omogoča, da se mednarodni položaj nezadovoljivo razvija na škodo miru. Današnje stališče Anglijo odgovarja popolnoma onemu, ko jc Japonska zasedla Mandžuriji). Sovjetska vojna sila in odločno stališče Anglije bi brez težav lahko ustavila japonsko imperialistično politiko.
London, 23. julija, b. »Daily Telegraph« poroča, da so vsi kitajski vojni krogi brez razlike izrazili zvestobo maršalu Cangkajšeku ter so pripravljeni, da se borijo proti japonski invaziji. Dopisnik lista trdi, da bo kot posledira dogodkov v Pekingu prišlo do obnove nacionalnega edinstva na Kitajskem, ki bo iskreno in krepko, kakor še ni bilo nikdar. Zalo je maršal Čangkajšek vrnil V6e časti maršalu Čansuljanu, ki so mu bile odvzete zaradi lanskih dogodkov.
Kitajski general Snnčejuan poveljnik dveh severnih pokrajin Hopeja in Čaharja
ff
V labirintu ,,nevmešavanja
Pogajanja v Londonu o tem, če se bodo še pogajati
London, 23. julija. Agencija Reuter je objavila dodatek o angleškem novem posredovalnem predlogu, ki ima za cilj, da ugotovi, ali so sedaj zopet nastala nasprotja v načelu ali pa samo glede postopka. Grandi je včeraj izjavil Edenu, da Italija ne odbija pogajanj o umiku prostovoljcev, vendar pa hoče ugotovili, v koliko se da doseči soglasnost med vsemi velesilami tudi o drugih vprašanjih, ki jih omenja angleški predlog. Ta soglasnost bi bila potrebna, predno bi se začelo posredovalno delo med obema taboroma v Španiji.
Pariz, 23. julija, c. Francoski tisk še zmeraj polemizira z nemškim tiskom zaradi obdolžitev, ki so izšle v nemškem tisku, češ da je francoska vlada dala prepeljati v Španijo skozi Maroko oddelek svoje tujske legije. Listi pišejo, da nemški tisk tudi danes še ni odnehal od svojih obdolžitev in da se zelo razburja, ker so celo vse francoske radijske postaje v več jezikih zanikale nevedbe nemškega tiska.
Konkordat sprejet
Za: 167 — proti: 129
(Glej poročilo na 2. strani)
Prav tako odbijajo listi napade, ki jih je na Francijo začel naslavljati italijanski tisk. Tako je zelo oster članek objavil v »Giornale d ltalia« znani Virginio Gayda, v katerem sumniči Francijo, pač pa izjavlja na angleški naslov, da Italija nikakor noče torpedirati Edenovega kontrolnega načrla.
London, 23. julija, c. Dopoldne se je sestal pododbor za nevmešavanje. Seja se je začela ob 11. Kmalu se je izvedelo, da je vse delo kar obtičalo v slepi ulici in da nc more nikamor naprej. Angleška vlada se misli sedaj postaviti na stališče, ua ne more ničesar več predlagati ali pa dodati. Sedaj naj »opozicionalci« povedo, kaj hočejo.
Gil Robles
Reuter poroča dalje: Gil Robles jc sprejel dopisnika agencije Reuter v Lizboni in zanikal vesti o tem, da misli v neki Francovi misiji potovati v London. Robles je zjavil, da je z vsem srcem na strani nacionalistov/ vendar pa vesti o njegovem potovanju v London za zdaj niso točne. Njegovi, odnosno Francovi načrti glede tega še niso povsem dozoreli.
Franco o prostovoljcih
General Franco je listu »ABC« dal izjavo o prostovoljcih ter menii, da je v začetku vojne bil odločno za to, da se tujci odstranijo, toda ko je uvi-del, da so boljševiki poslali okoli 30.000 močno armado mednarodnih prostovoljcev, jih je tudi on pričel porabljati na bojišču. General Franco bi pristal na umik prostovoljcev, vendar pa lo ne bo mo-
Nadaljevanje na 2. strani
božjim sc danes zbirajo tudi že dijaki, mladeniči in mladenke na selit, mladi delavci in vojaki rdeče armade. Imajo tudi molitvene knjige iz prejšnjih časov, ki jih skrbno skrivajo pred oblastmi. Dečki in deklice tvorijo tudi cerkvene zbore na takih prireditvah. V kolhozih učijo starši otroke cerkvene pesmi, sestavljajo cerkvene pevske zbore in često kolhozi med seboj tekmujejo, kdo bo lepše okrasil oltar. To so seveda kolhozi tam, kjer se ni preveč bati centralnih oblasti in se med lokalnimi oblastniki samimi najdejo skrivni pripadniki pravoslavne vere. Veliko verskih krožkov je med dijaki samimi, ker so se globlji duhovi naveličali pustega marksizma, ki pušča dušo prazno. Med miadino ni samo čedalje več antistalinovcev ampak narašča tudi število tistih, ki so sploh
C
roti marksizmu in proti političnemu sistemu, i je ruski narod spremenil v brezvoljnega sužnja državnega socializma. Zelo razveseljiv pojav je, da ti mladi ljudje strogo obsojajo svobodno ljubezen, ki so jo učili stari marksisti, in sklepajo med seboj trojne zveze čisto v krščanskem duhu. »Največja sreča je,« mi jc dejal nek dijak, »imeti malo družino v času, ko človeka vsak čas toliko zapro, mučijo, iz-ženejo ali ustrelijo.« Ti pari potujejo tudi po dva nli tri dni v kraj. kjer vedo, da živi pop, ki jih skrivno poroči. Če je preveč oddaljen, mu j m kakšnem prijatelju pošljejo prstane, da jih blagoslovi IJvojsctlelnt mladeniči se posvetijo duhovniškemu poklicu. Veliko sc za-enkrat ne nauče. toda globina njihove vere izpolnjuje vse vrzc'i — vera, kakor so jo imeli
sumo prvi kristjani. Tak naraščaj je potreben, ker stari duhovniki seveda izumirajo, kolikor jih je še preživelo preganjanje. Ti mladi duhovniki seveda tudi krščujejo, poročajo in poko-pnjejo. Vse to je treba deloti tako, do oblasti ničesar ne ojfazijo. Čc ni mogoče poklicati takega mladega duhovnika k mrliču, ker bi to zapazili organi lokalnega sovjeta in stranke, pa vsaj skrivaj prineso k njemu primitivni oder, da opravi ob njem parastos, zadnšnico. V premnogih kmetskih kočah ob somraku zagori svečka pred ikono. Male ikone pa sem našel tudi med knjigami dijakov, kjer žive skupaj.
Ne — krščanska vera ni izumrla v ruskem ljudstvu, ki globoko v svojem «rcu nosi Boga, in nc bo. Nasprotno, razplamtela .«c bo iz ma'c iskre v ecdaije večji piamen.	—ov.
Konkordat s katoliško cerkvijo sprejet
Sijajna zmaga Stojadinovičeve vlade
Opozicija poparjena — Zmagala je misel državnega edinstva in verskega mira
Belgrad. 23. julija, m. Za današnjo sejo, na kateri je bilo glasovanje v načelu in celoti, je vladalo v vseh poslanskih krogih in vsej tukajšnji javnosti velikansko zanimanje zaradi sramotne gonje, ki v svetovni parlamentarni zgodovini doslej še ni bila zabeležena in ki ji je bil edini eilj, da ob konkordatu. s katerim se katoliška Cerkev v pravicah in dolžnostih izenačuje z ostalimi priznanimi verami, zruši sedanjo vlado Vsi ti krogi za dosego svojega cilja niso varčevali z nobenimi sredstvi. Pozabili so na državo in na svojo čast. Vse verske svetinje večine Hrvatov in Slovencev so oblatili ter v svojem »slepem nacionalizmu« so se spozabili celo tako daleč, da niso prizanesli niti najvišjim državnim činiteljem.
Zmaga, ki jo je vlada navzlic vsemu sovraštvu odnesla, je zato lep dokaz zvestobe poslancev vlad; ne večine do voditeljev. Jasno pa se je pri tem tudi 'pokazalo, da je JRZ enota, ki jo ne more zrušiti noben, še tako hud vihar, kajti enako kot poslanci stoje za svojimi voditelji, stoji za njimi tudi celotna organizacija med ljudstvom. S tem je odbit najhujši napad na sedanjo vlado, ker je izšla iz borbe kompaktnejša kot kdajkoli prej. Izčistila je svoje vrste ter odstranila ljudi, ki so bili že dolgo časa ovira stranki in kazali dvojno lice.
Kratek potek 6eje je sledeči: Po sprejetem zapisniku 6e je sporočilo, da je poslanec JRZ Mihael Brenčič vložil interpelacijo na finančnega ministra radi nujne podpore prizadetim od elementarnih nezgod v občini Zavč v ptujskem okraju.
Smešna vloga g. Janjiča
Takoj nato je skupščina prešla na dnevni red. Govorilo je več poslancev, in sicer vsi proti, tako Milenko Glišič, Djordje Petkovič, Risto Grdžič, Ra-divoj Nikolič in dr. Janjič, ki se je na splošno začudenje pojavil v dvorani. Opozicija je namreč trdila, da leži hudo ranjen v svojem stanovanju. Toda na Janjiču ni bilo najmanjšega znaka kake rane. Nasprotno, bil je videti zdra vkot riba v vodi. Janjič je začel v svojem govoru odgovarjati na poročilo, ki ga je poslalo notranje ministrstvo odnosno uprava mesta Belgrada včeraj glede dogodkov pri saborni cerkvi. Skušal je omiliti porazen vtis. v glavnem pa je potrdil resničnost vseh navedb uprave mesta Belgrada. Trdil je. da so ga pretepli trije 6loven6ki orožniki, ki so pri tem žalili srbsko mater. Vsa skupščina, tudi opozicija, se pri teli Janjičevih trditvah ni mogla vzdržati ironičnega nasmeha, kajti jasno se je videlo, da je Janjič s to trditvijo skušal vzbuditi razpoloženje proti Slovencem. Janjič je tudi sam sebi pel slavospeve. da ima neminljive zasluge za Jugoslavijo. Na dolgo in široko je razpravljal o svojem prijateljstvu s kardinali ter jih ločil po tem, kako so »prijazni« ali ■sovražni« Jugoslaviji. Hotel se je pokazati kot zagovornika frančiškanov, češ da 60 6e po tretji osebi obrnili nanj. naj prepreči gotove odredbe konkordata. Janjič je v svojem govoru ponavljal vse ono, kar so že povedali njegovi prcdgovorniki, tako da ga je Cirič opozarjal, naj se ne ponavlja, ampak naj pove nekaj novega. Janjič je nato govoril o posmeznih odredbah konkordata. Kako za late privlečene so biie njegove trditve, sledi iz njegovega govora: »Gospodje, govoriti moram o najhujši strani konkordata. to je o čl. 8. Prosim pravoslavne in katolike, da obrnejo svojo pozornost na ta člen. ki je proti simbolom pravoslavne cerkve. Noben dober pravcslavec, niti katolik, niti musliman, niti /id ne bi smel dopustiti, da se v kakšnem zakonu žali njegova vera. Pravoslavci ne bi smeli tega na; rediti, ker se s tem odrekajo svoji veri, a katoliki ne bi smeli to storiti, pa tudi jaz ne bi smel glasovati, če bi 6e katoliška cerkev poniževala, in sicer v interesu našega notranjega miru. Po čl. 8 duhovniki ne morejo kandidirati za poslance. (Med klic na desnici: »Saj vam je vendar znano, da tega ni zahtevala sv. stolica. temveč Jcvtičeva vlada, da bi onemogvčiia politično delo dr. Korošcu, ki je bil zanjo velik strah!«) Jaz tega ne vem, jaz bom kandidiral. četudi bi bilo to prepovedano. Toda v čl. 8 tiči neka druga stvar. Pravoslavna vera se prične z besedami: ^Vjeruju v jedinu 6vijatuju 6obornuju in apo6tolskuju cerkvu.« Sabornuju pomeni »vesoljsko« po grškokatoliško. Jaz sem bil profesor v Oxfordu in v Belgradu ter to vem. Mi smo rekli, da imamo tudi pravoslavno katoliško (vesoljsko) cerkev. Priznavam, da je rimsko-katoliška cerkev tudi katoliška, vesoljska cerkev. Toda tudi mi smo katoličani, vesoljneži. toda za razliko od nas imenujemo katoličane rimokatoličane. (Medklic: /-Kaj pa grkokatoliki?«) Ali katoliki, ali pravoslavni, ali muslimani, ali Židi — nadaljuje dr. Janjič. Toda čl. 8 pravi, da bo jugoslovanska vlada uj>orabila ta člen za katoliško duhovščino šele tedaj, če ga bodo uporabile tudi nekatoliškc vere Ker smo pa rekli, da je tudi pravoslavna cerkev katoliška, vesoljska, se v tem členu logično trdi. da pravoslavni niso katoliki, temveč neka shizmatična vera, kakor na primer vera Konlucija, Bude itd. Gospodje, btez vsakega zlobnega namena odkrito rečem: Tisti pra-voslavec. ki glasuje za ta člen, priznava, Oa je ne-katolik. on se odreka svoje pravoslavne cerkve. Mene živ človek ne more prepričai, da to moje tol mačenje ni pravilno.«
Iz toga primera se vidi, kako je Janjič s periskopom iskal v konkordatu napake, pa jih kljub temu ni našel. Posebno je napadel Samoupravo--, prt čemer pa je doživel v odgovor številne medklice, češ da prejema <e ledno T>000 din me-ečno od »Samouprave«. Napadal je »Samoupravo samo radi lega, ker je trdila, da je on branil konkordat. Janjič je to priznal, toda zagovarjal so jo s tem. da teksta konkordata sploh še ni poznal, (šlovilni medklici: »Zakaj pa potom napadate in branite stvari, ki jih ne poznate?«) Ti medklici so spravili Janjiča precej iz ravnotežja. Citiral je ludi |tisanje inozemskih listov. Ker pa ves tisk ne piše o Jugoslaviji prijazno, je to najboljši dokaz, da vlada ne |>odkupuje tujega liska. kakor so to delalo prejšnje vlade. Janjič je končal svoj govor z željo, da sedanja vlada ne hi izvedla volitev. Skušal je dati nekaterim poslancem, ki .so omahovali, samo korajžo. da bi glasovali proti konkordatu. Bržkone pa jo g. Janjič s svojim današnjim govorom zaključil svojo politično kariero..
Temeljit obračun s g. Janiičem
Burno pozdravljen je nato kot zadnji govornik stopil na govorniški oder podpredsednik skupščine in član kluba JRZ Voja C v r k i č. Svoj govor je začel z zgodovinskim dejstvom, da jo tragična usoda zadela Jugoslovane s tem, da Jc vere razčlenila v vzhodno in zapadno eorkev. Naravno
je torej, da hočejo odgovorni činitelji imeti v naši državi urejene odnose tako s pravoslavno kakor tudi s katoliško cerkvijo. Da se ti odnosi uredijo, je v prvi vrsti dolžnost države. Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Zato je nemogoče razumeti vmešavanja funkcionarjev pravoslavne rerkve v to vprašanje. Oni trdijo, da je to liorba proti rimskemu pajiežu, toda meni se zdi, da je lo samo borba proti nekemu strankinemu papežu, namreč proti dr. Stojadinovieu in njegovi vladi. (Burno odobravanje na desnici.) Na ta način, gospodje, se je sveto>avska pravoslavna cerkev zavlekla v politično borbo, na ta način so brezvestni politiki s svojo politično moralo spravili pravoslavno cerkev na ulico, jo pomešali s poulično druhaljo in s tem zakrivili, da je pravoslavna cerkev tako padla. Tako na pr. se je pojavil pred nami Voja Janjič v vlogi nekega zagovornika pravoslavne cerkve. Janjič je govoril o tem, kako »Vreme prinaša netočna poročila. Toda, gospodje, vedeti morate, da je g. Janjič sotrudnik »Vremena«, od katerega prejema 5000 dinarjev mesečne plače. Vidite,^ gosjiodje, to jo morala pri reševanju tako važnega vprašanja. Janjič je napadal »Samoupravo«, toda on je oil začetka izhajanja tega lista njegov sotrudnik in od njega prejema denar. Dr. Janjič je predsednik upravnega odbora agenrije »Avale« ter prejema tam mastne dnevnice. Taka je morala ljudi, ki prihajajo na govorniški oder v skupščini.
Pravica staroslovenshega jezika
Dalje je Janjič čital neko pismo o ukinitvi ninske škofije, češ da se rinisko-katoliški župniki pritožujejo proti konkordatu zaradi tega, ker lii jiredvidcna omenjena škofija. Iz originalnih dopisov teh župnikov pa je razvidno, da oni zahtevajo podpis konkordata. Porisoj samo, da se izkoristi odredba konkordata. na jiodlagi katere je možna ustanovitev novih škofij v Jugoslaviji. V tem visokem domu se je snoči mnogo j>oslancev oglasilo, češ da tisti niso nacionalni, ki bodo glasovali za konkordat. Toda v isti sapi so snoči celokupno katoliško duhovščino obsojali, da bo demoralizirala vojsko. Šef JNS fcivkovič pa je na sami seji ministrskega sveta izjavil, da soglaša z vsemi odredbami glede vojaškega škofa in vojaških duhovnikov. Vsi, ki so konkordat kritizirali, prav dobro vedo, da morajo vsi škofje, tudi vojaški škof. jioložiti prisego, da bodo vdani kralju in državi. Vsi sle čuli, kako je ojiozicija napadala nacionalno zavest katoliškega klora, dasi noben pravi nacionalist ni odobraval njenega napada. Ce visoki predstavniki katoliškega klera polože prisego, nihče ne sme sumiti, da te prisego ne drže. S tem konkordatom smo dobili pravieo uporabljati staroslovenski jezik v bogoslužju. Ali so spomnite, kako sta se za lo borila (irgur Ninski in Strossniaver? Ka jio je dr. Stojadinovič predložil la konkordat v ratifikacijo ter s tem omogočil starotdovensko bogoslužje v liturgiji. opozicija trdi, da to ni dobro, to jia zalo, ker je konkordat predložil Stojadinovič, nc pa Jevtič, kateremu bi o|x>zicija pola v tem primeru slavo.
Konkordat je sklenil Jevtič, in ker je smatral dr. Korošca za oviro pri svojem delovanju, je zahteval, da se duhovščina iz politike izključi. Sedaj pa je opozicija proti odredbi, za katero je njen šef prosil pri sv. StolicL Dalje ima konkordat odredbo, da bo sv. Stolica pri sklepanju konkordata z drugimi državami zavarovala uporabo materinega jezika pri pouku v krajih, kjer so naše narodne manjšine. Ta odredba najbrž ne bo imela praktičnega uspeha, pač pa v prvi vrsti moralen. Katoliška Cerkev je mogočna sila, ki ima 400 milijonov vernikov in izdaja 1500 dnevnikov. Govornik se je v nadaljnjih izvajanjih bavil z razlago onih členov konkordata, ki jih je skupščinska opozicija pa tudi ulica nemilo napadla. To je beseda »misija«. Ta beseda pomeni, da se katoliški Cerkvi dovoljuje svobodno delovanje v državi. Vse vere imajo svoje »misije«, nobena ne more biti brez nje. Cvrkič se čudi tozadevnim napadom in naglasa: »Sv. arhije-rejski sabor ureja zunanjo in notranjo misijo Cerkve radi širjenja pravoslavne vere«. Zakaj se torej graja v konkordatu to, kar se v Ustavi pravoslavne cerkve priznava tej cerkvi? Govornik čita še druge člene iz ustave srbske pravoslavne Cerkve, ki govori prav tako o misiji in to o zunanji in o notranji. Govornik dalje pobija in zavrača ostre očitke opozicije v pogledu imenovanja škofov. Pravi, da je sv. Stolica pri vseh dosedanjih imenovanjih škofov pri nas za vsakega prosila za pristanek vlade. Tako tudi za zagrebškega nadškofa koadjutora dr. Stepinca, ki je bil prostovoljec na solunski fronti. Zavrača vse trditve skupščinske opozicije glede narodne nezavednosti katoliške duhovščine.
Cerkvena posestva
Obširno se je bavil govornik tudi z določili, ki govore o odškodninah za odvzeta posestva katoliški Cerkvi, ter pravi, da 6c naša država noče in ne sme pojaviti v vlogi onega, ki hoče nekaj vzeti, noče pa plačati. Tozadevne očitke opozicije zavrača spet s členom ustave srbske pravoslavne cerkve, ki prav tako določa, da je država dolžna srbski pravoslavni cerkvi plačati odškodnino za posestva, odvzeta po agrarni reformi. Pravi, da ga je sam dr. Janjič, ki je danes tako grmel proli konkordatu, vodil v krušedolski samostan ter se je tam sam prepričal, koliko mora naša država plačati samo temu samostanu. Verska enakopravnost zahteva, da država plačuje tudi katoliški Cerkvi odškodnino za odvzeta posestva. Glede imenovanja vojaškega škofa pravi govornik, da se to imenovanje ne more izvršili brez pristanka vojnega ministra. (»Tako je!«) Minister Jankovič — pozneje je to potrdil tudi dr. Auer — je izjavil, da je tedanji vojni minister, general Živkovič, sedanji šef JNS, ki vodi najhujšo borbo proti konkordatu, zahteval na omenjeni vladni seji v tej zadevi pojasnila, ki mu jih je tedanji pravosodni minister dal. Nato je vojni minister general Živkovič pristal na vte, ko je videl, da ni nobene nevarnosti za našo vojsko.
Zakonsko pravo
Govornik se obširno bavi z očitki glede zakonskega (bračnega) prava ter poudarja, da ima skoro iste odredbe tudi ustava srbske pravoslavne cerkve. Govornik primerja posamezne paragrafe konkordata z ustavo srbske pravoslavne cerkve in dokazuje, da so skoro vsi paragrafi glede mešanih zakonov
enaki. Na 6plošno presenečenje poslancev in opozicije dokazuje paragraf ustave srbske pravoslavne cerkve, ki ga je dobesedno prebral govornik, da srbska pravoslavna cerkev zahteva pri mešanem zakonu od zakonca pravoslavne vere pismeno obvezo, da bo skušal svojega zakonskega tovariša privesti v pravoslavno vero. Te zahteve v katoliškem konkordatu ni. Torej se jasno vidi, da srbska pravoslavna cerkev zahteva mnogo več kot pa katoliška.
Nato je g-ivornik prešel na politično polje, kamor je debata o konkordatu zašla, in pravi, da je samo zaradi tjga postalo to vprašanje tako težko. Težko je postalo radi tega, ker sc je ustvarila taka psihoza in se delajo strašni pritiski neodgovornih elementov na vest narodnih poslancev. Ta predloženi konkordat je sklenila vlada g. Jevtiča in ga tudi podpisala, sedanji vladi pa je pripadla dolžnost, da ga ratificira.
Dvojna morala JNS
V	dr. Stojadinovičevi vladi je bilo pet ministrov, ki so danes v opoziciji in ustvarjajo psihozo proti komkordatu. Poslanec Dučič zakliče: »Če bi vsi sedeli v vladi, bi pa vsi glasovali zanj«. — Čvrkič pravi, da imamo tu opraviti z vprašanjem politične morale in etike, kajti tudi politika se ne sme voditi brez morale in tudi v politiki se ne more govoriti danes to, jutri pa spet drugo. Če sc dela tako, se ruši avtoriteta ministrov v inozemstvu, kajti kaj bi reklo inozemstvo, čc bi današnji ministri sklenili kak važen akt, kakor je na primer konkordat, nato pa nastopili proti njemu, (dolgotrajno odobravanje v centru in na desnici). Pravi, da bi morali V6i ti politiki stopiti na govorniški oder in povedati lo, kar je povedal dr. Auer, da namreč hočejo odgovarjati za svoja dejanja. če bi isti storili ludi ostali, ki so ta konkordat sklenili, potem tako napete psihoze danes ne bi bilo. Mesto da bi ti ljudje storili to, ao sc združili celo s tako zvano srbijansko združeno opozicijo in so po svoji morali sklepali, da je opravičljivo, če nastopijo nc proti konkordatu, temveč proti vladi dr. Stojadinoviča. V tem pogledu »o 6e znašli ministri v vrsti z ljudmi, ki nimajo niti politične zveze, niti političnega prepričanja, niti svo-jaga programa. Toda ne bodo dosegli svojega
mena.
Procesija, ki ni bila procesija
V	isti fronti se je znašel kot veliki govornik srbs-ki pravoslavni etarosocialist in stari ateist dr. Smiljanič. (Vzkliki na desnici: »Ohol«). Na ta način jasno vidite, da ti teiki dogodki pred pravoslavno cerkvijo niso bili procesija, ampak so bili v nasprotju z verskimi načeli, ker se je vlekla cerkev na ulico. Pravoslavci se moramo vprašati in zadnjič nasloviti oipomin vsem tistim, ki spravljajo cerkev na ulico, ter jim reči: Ne, stokrat nc! Kajli če se največja svetinja v tej državi vleče v politično borbo, potem izginja najosnovnejša morala, tista etika, na kateri naj počiva ta država! Govornik nato kritizira to procesijo in ugotavlja, da se po predpisih srbske pravoslavne cerkve nc smejo prirejati procesije za ozdravitev, temveč se opravljajo samo molitve v ccrkvah. Iz tega se jasno vidi, da napovedana procesija
ni bila nič drugega kakor politična demonstracija!
Verske borbe ne bomo dovolili!
Ob koncu svojega govora jc Čvrkič apeliral na sveti sinod, nai vendar že enkrat razčisti to zadevo, ker bi vsi hoteli vedeti, če je v pogledu na uotavo srbske pravoslavne cerkve o sv. zakonu g. Janjič še pop ali ne. (Dr. Janjič je namreč drugič civilno poročen.) To stanje in obnašanje in taka politična morala in etika, ki se pri nas uganja, vodi v verski spor, v versko borbo, kjer ubija brat brata. Takšno delo pa vodi v kulturni boj med pravoslavno in katoliško Cerkvijo. Borbe med vzhodno in zapadno cerkvijo pa mi ne bomo dovolili. Ti politiki eo nas spravili do tega, da 60 delili letake z naslovi: »Kralja lahko blagoslovi samo pravoslavni patriarh«. Vprašam vas, kam to vodi? Nočem ugovarjati temu, vendar je strašno in takšne politike z naše strani ne bomo dovoljevali. (Aplavz na desnici.j
Komunistični piskerček
pri ognju
Pri procesiji so se pojavili tudi letaki sledeče vsebine: »Delavec, največji škodljivci delavcev in kmetov so ti prekleli popje in prekleta policija, ki 60 6e do smrti sprli. Prišla je naša ura, zato sedaj vsi v cerkev.« Gospodje, za procesijo eo se torej skrili tudi subverzivni elementi. Prepričan sem, da niti država niti cerkev ne bosta tem elementom dopustila, da bi še naprej razgrajali. Takšna politika lahko dovede do tega, da oni sami sebe tolčejo po glavi.
Katolicizem je naroden
Gospodje iz opozicije napadajo katoliški Jder in ga dolžijo protinacionalizma. Ali nima katoliška Cerkev velikega Strossmayerja, velikega Jegliča, velikega Slomška, velikega dr. Korošca, katerega gospodje iz opozicije tako ostro napadajo, dr. J. Evangelista Kreka in druge? To priznavajo oni 6ami, da so se v njih vrstah našli nekateri, ki eo zavili na stransko pot. Toda, gospodje, srbski narod je imel velikega Lazarja, velikega Miloša Obilica, toda imel je ludi svojega Vuka Brankoviča in razne druge izdajalce, Kdor bo, gospodje iz opozicije, napadal katoliške odličnike, se mora spomniti tudi na naše može, ki ne iluzijo v čut srbskemu narodu.
Brez konkordata ni
pravega edinstva
Samo dve poti sta, da's katoliško Cerkvijo ii-vimo v boirbi ali pa v sporazumu. Mi sgio šli po poti sporazuma in ta pot vodi k zbližafti in pomiritvi našega naroda. Ta pot nas bo voiha k duhovnemu edinstvu, ker brez duhovnega edinstva in brez verskega miru v državi ni edinstva.
Izvajanja Voje Čvrkiča so vzeli poslanci vladne večine z zadovoljstvom na znanje in mu dolgo ploskali. Vsi navzoči ministri pa so pristopili k njemu in mu čestitali, Njegov govor je trajal polni dve uri, nakar je bila seja ob pol 3 prekinjena.
Glasovanje
Za 167 — proli 129
Že pred pelo uro so bili v skupščini vsi poslanci ler dopisniki naših in tujih listov, ki so ugibali o bližnjem glasovanju. \;6i poslanski klubi so imeli med peto in šesto svoje seje. Ko jc deset minut pred šesto uro zabrnel skupščinski zvonec, so se vsi poslanci (Kidali v sejno dvorano, časnikarji pa v lože. ki so bile zasedene do zadnjega količka, prav tako tudi diplomatska loža in lože za občinstvo.
Točno ob 6 je prispel v dvorano predsednik Cirič, za njim pa člani kr. vlade, ki 60 bili od poslancev vladne večine v dvorani burno pozdravljeni. V tem trenutku je utihnil skupščinski zvonec in Cirič je sporočil:
»Gospodje poslanci, po sklepu skupščine pristopamo k glasovanju. Gospodje, ki so za, bodo glasovali z >za«, oni pa. ki so proti, pa s »proti«. Ker so bile večkrat pritožbe, da se glasovanje ne vrši v redu, in zaradi tega. ker je danes važen trenutek. ko mora vsak član tega visokega doma oddati svoj glas po svojem najboljšem prepričanju in svoji vesti, in ker je zelo važno, da je rezultat glasovanja absolutno točen, tako da pozneje ne bo mogel nihče dvomiti v njegovo pravilnost, naprošam vse poslance, da ostanejo na svojih mestih, da tajnik kliče jasno in jiočasi po imenu vsakega poslanca. vsak poslanec pa naj vstane in glasno gla-
suje, ali je za ali proti. Da bo rezultat absolutno točen, odrejam poleg tajnika dva kontrolorja, in sicer od strani vladne večine Jevrems Tomiča. s strani opozicije pa Mirko Uroševiča «
V popolni tišini je zadonel glas tajnika, ki je klical poslance po abecednem redu. Opozicijski poslanci so kontrolirali nervozno potek glasovanja s seznamom poslancev v rokah, medtem pa je v klopeh vladne večine vladal mir in že se ie opažala naprej vera v zmago.
Izid glasovanja je bil naslednji: Vsega skupaj je glasovalo 204 poslancev v načelu, od teh 166 za. 128 pa proti. Ker ni bil prijavljen noben govornik k podrobni debati, se je prešlo takoj še na glasovanje posameznih členov, kt jih je skupščina sprejela z večino glasov. Nsto se je vršilo glasovanje poimensko, pri katerem jc končno glasovalo skupaj za konkordat 2% poslancev, in sicer 167 za konkordat. proti pa 129. Rezultat glasovanja so poslanci vladne večine sprejeli z burnim aplavzom in z vzklikanjem vladi, ki je danes kljub najhujši opoziciji v parlamentu zabeležila sijajno zmago.
Po končanem glasovanju je tajnik Damič prebral poročilo odbora za prošnje in pritožbe, nato pa je predsednik Cirič sporočil, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno.
Govor dr. Stojadinoviča
Konkordat še ne bo predložen senatu
Belgiad. 23. julija. A A. Nocoj ob 10. uri se je vršila plenarna seja poslanskega kluba JRZ. Predsedoval ji je g. Dragiša Cvetkovič, navzoči pa so bili poleg poslancev tudi predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, in ministri Svetozar Stankovič, Dušan
(Nadaljevanje s t. strani)
goče, ker je španska vlada izdala svojim prostovoljcem potvorjene dokumente o domovinski pravici.
Franco zasedel Bruneto
Madrid. 23. julija, e. Kmalu po sedmi nri zjutraj so nacionalisti začeli bombardirati središče Madrida Granate so padale eno uro. Število žrtev še nI znano.
Vladni oddelki so začeli zjutraj z novim napadom pri Quesla della Iteina, pa so bili hitro odbiti.
Snoči je general Franco sam obiskal vse odseke madridsko fronte. Nacionalisti so ga povsod navdušeno pozdravljali.
Lctica. dr. Niko Subotič, Djura Jankovič, Dobri-voje Slošovič, dr. Belimen, dr. Kaludjerčič in Josip Rogič.
Sejo je otvoril predsednik kluba Cvetkovič in takoj dal besedo predsedniku vlade, ki 9e je s toplimi besedami- zahvalil poslanccm JRZ za zaupanje. ki so mu ga izkazali 6 svojim današnjim složnim glasovanjem v plenumu narodne skupščine.
Plenum kluba je pozdravil z enodušnim pleskanjem izvajanja predsednika kr. vlade, ki )e imel naslednji govor:
Gospodje narodni poslanci I Pred vašim klubom, kakor pred konkordatnim odborom mi je bila dana čast, da sem pojasnil [»drobno razloge, ki so vodili kraljevsko vlado, da je stopila pred narodno skuj>ščino s tem zakonskim predlogom.
Konkordat pomeni dogovor. Dogovor s kom, gospodje? S sveto Htolico! Koga predstavlja sveta Stolica? Predstavlja 100 milijonov katoličanov, nt) katerih živi nad 5 milijonov v naši državi. Mi smo v zadnjem času sklenili več dogovorov, ki so zavarovali mir na naših mejah. Vrhu tega smo sprejeli
I Nadaljevanje na 4. strani
dom pri Sv. Duhu ob Boh. jezeru blagostovljen
■a:.v. ..	v :	~	r^shfc:	:	y	.
Škof dr. Roiman blagoslavlja novi dom. — Zbrani gostje in dijaki, med njimi minister dr. Krek in ban dr. Natlačen, prisostvujejo blagosloviti enemu obredu.
Ob mirnem, tihem Bohinjskem jezeru, kjer božja narava nudi človeku najlepši oddih, je Zavod sv. Stanislava iz Št. Vida postavil svojim dijakom veličasten počitniški dom. Dom je prelepa zgradba, ki je nekoliko odmaknjena od ceste. Iz doma je prekrasen razgled na Bohinjsko jezero in na vrhove, ki obkrožajo bohinjsko kotlino. Stroški zgradbe so znašali okrog pol milijona dinarjev. Veliko truda je vložil v gradbo in v čim prejšnjo otvoritev ekonom zavoda g. Markež.
Počitniški dom je slovesno blagoslovil prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rozman. Dopoldne je imel v cerkvici sv. Duha sv. mašo, nato so se zbrali pred novim domom došli gostje in ostalo občinstvo. Blagoslovitve so se udeležili poleg prevzvi-šenega tudi ban g. dr. Natlačen, minister g. dr. Miha Krek, g. ing. Rejc, ravnatelj šumske uprave, g. kanonik Šiška, bistriški župan g. Rozman, župniki in kaplani bohinjskih fara, profesorji Zavoda sv. Stanislava, predsednik ZZD g. Preželj France in dijaki nižješolci iz zavoda. Pred domom je po sv, maši pozdravil došle goste, predvsem pa gospoda škofa, abiturient. g, Jože Gole. V lepih besedah je izrazil željo, da bi bila na novo blagoslovljena hiša vsem, ki bodo prišli pod njen krov, res pravi dom; da bi dajala vsem vse to, kar daje človeku pravi dom: dušno moč, toploto, zdravje in varstvo. Nato je opravil obred blagoslovitve prevzvišeni in je zbranim spregovoril lepe besede. Med drugim je dejal: Angeli svetlobe naj prebivajo v novem domu. Greh je duše zastanek v rasti; pa duša ne sme nikdar zastajati, odpočivati se. Tudi kadar telo počiva, ne. Tako naj se duše vsem, ki bodo v domu prebivali, kakor rože pod solncem razcveta-
)o ^v^lncu božje milosti.
odu škofu se je za globoke besede za-
L... ..... ...... ..,„ , ........ j
Pogled na pročelje doma. ki je bil lepo okrašen.
hvalil g. ravnatelj dr. Breznik in mu zagotovil, da bodo moči vseh šle v to, kar so besede g. škofa kazale. Pri vsej slovesnosti so dijaki pod vodstvom svojega profesorja peli lepe pesmi, zložene prav za to slovesno priliko.
• o (j ni ti
Ban dr. Natlačen
na Murskem polju
Take slovesnosti, kakor je bila preteklo nedeljo v Stari Novi vasi pri Križevcih, ta va6 še ni doživela. Gasilno društvo je obhajalo 30-letnico obstoja. V spomin na ta jubilej si je oskrbelo moderno motorno brizgalno, ki jo je v navzočnosti g. bana dr. Natlačena, mnogih drugih odličnih osebnosti in vseh okoliških gasilnih društev in mnogoštevilnega občinstva blagoslovil g. kanonik Jožef Weixel, dekan v Križevcih. Gospod ban je kumo-val blagoslovitvi, kar je še posebno povzdignilo slavnost. Sprejem g. bana je bil nad vse prisrčen. Tri gospodične so ga pozdravile z lepimi nagovori in mu v imenu raznih društev poklonile tri krasne šopke. Veržejska garda in gasilna društva so mu izkazala čast s svojim mimohodom, ljudstvo mu je mahljalo z robci in ga pozdravljalo z »živioc- klici. Njegova navzočnost je vlila med ljudstvo nepopisno veselje. Veselo razpoloženje velike množice, ki je obdajala g. bana, je pričalo, kako visoko ceni prleško ljudstvo g. bana, ki mu gre po vsej pravici laskavi naslov ljudski ban. Blagoslovitvi brizgalne' so sledili razni govori: govor g. dekana, ki je razložil pomen molitev, s katerimi 6e blagoslavljajo brizgalne, govor g. bana, ki je razložil pomen gasil-
nih društev, ln govori raznih zastopnikov. Prav tako navdušenje in veselje je spremljalo skupni obed. Vsa proslava je pričala o sijajni organizaciji, za kar gre posebna pohvala članu banskega sveta g. Štuhecu.
Kakor prisrčen je bil sprejem, prav tako prisrčno je bilo slovo Gasilci in veržejska garda so naredili g. banu špalir, pevski zbor iz Ljutomera mu je zapel par narodnih, dekleta so ga obdale s cvetjem, ljudstvo mu je klicalo: »živio, živiolt
Iz Stare Nove vasi se je peljal v Ljutomer, od tam pa v salezijan6ki zavod v Veržej. Tu ga je poleg predstojnikov zavoda pričakovalo več odličnih prijateljev: g. kanonik Weixel, g. kirurg dr. Vrbnjak, član banskega sveta g. Bajlec, načelnik gasilnih društev g. Snoj in g. Hrastelj s soprogo. Pri prihodu mu je zaigrala godba salezijan-skih krožkarjev, ravnatelj zavoda mu je pa izrekel dobrodošlico. Kakor povsod, kjer se pokaže g. ban, tako je tudi tu zavladalo veselo razpoloženje, da je, kakor bi trenil, minula ura obiska. Pred odhodom si je ogledal zavod, kapelo in gospodarsko poslopje. Njegov obisk bo tudi v salezijanskem zavodu v Veržeju ostal v prijetnem spominu.
Slovenski pilot Križa j
se vrača iz Španije
Pred petimi leli smo poročali, da je na ljubljanskem polju pristal letalec Jože Križaj, doma iz Koprive na Krasu. Križaj je bil italijanski letalec, toda takrat je pobegnil iz italijanske vojske ter privlekel svoje letalo v Jugoslavijo. Naša država je seveda letalo korektno vrnila italijanski državi, pač pa je Križaj užival v naši državi pravico neizročljivosti kot vojaški begunec.
Jože Križaj je že s svojim 19. letom dovršil z odličnim uspehom pilotsko šolo v Milanu. Nato je bil dodeljen eskadri takratnega letalskega ministra Balboa, ter je bil kmalu uvrščen med de-vetorico izbranih italijanskih pilolov. Križaj si je
priboril pri raznih italijanskih letalskih tekmah Številna odlikovanja, med tem tudi pohvalo italijanskega kralja in odlikovanje Musollinija. Pri letalskih tekmah v Milanu je tekmoval s slavnim nemškim letalcem Udetom, znanim tudi iz raznih filmov.
Križaj ni nikoli pozabil, da je Slovenec in je tudi pri tekmah nosil pod uniformo pred samimi prvaki fašistične straniie le belo srajco, kar seveda črnim srajcam ni bilo dosti všeč. Nevolja fašističnih prvakov je dovedla Križaja do tega, da je pobegnil v Jugoslavijo.
Preživel je eno leto v naši državi, zlasti pa pri svoji sestri v Ljubljani. Zaprosil je za naše državljanstvo, ki ga je tudi dobil. Priznali so mu stopnjo narednika, obenem pa je bil poklican za 1 mesec na orožne vaje v Zemun. Z odliko je napravil izkušnjo iz teorije in prakse. Študiral je letalstvo še dalje.
Ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, je s potnim listom odpotoval čez Francijo v Španijo, zakaj naveličal se je brezdelja. Boril se je na strani vladnih čet ter je bil kot zelo talentiran in hraber pilot imenovan za poveljnika letališča in eskadre ter je bil uvrščen med najboljše pilote v Španiji.
Po dveh mesecih službe se je nemškim letalcem posrečilo, da so zadeli z brzotopom njegovo letalo. Goreče letalo je sicer padlo na fronto madridske vlade, Križaja pa je padobran zanesel na stran belih. Dobil je le male poškodbe ter je kmalu okreval, bil pa je nekaj mesecev ujetnik generala Franca. Stanoval je v Talaveri, južno-zahodno od Madrida. Pred petimi meseci je pisal svoji sestri v Jugoslavijo daljše pismo, v katerem sporoča, da je zdrav in da mu gre dobro.
Sedaj sta se obe bojujoči se stranki v Španiji sporazumeli v toliko, da izmenjata ujetnike, med temi je tudi Slovenec Križaj, ki je že odpotoval v Francijo.
Kakor z vsakim ujetnikom, je Franco tudi s Križajem postopal človeško, ker Križaj ni storil nič takega, za kar hi moral pred cev puške.
Nekateri časopisi so priobčevali fantastične
Kmetshi tabor v Kottjah
Kmetski tabor v Kotljah bo v nedeljo, dne 25. julija. Na sporedu je razstava živine, zanimiva igra »Koroški kmetski obred«, katero je napisal domačin, Kuharjev Anžej, zborovanje in tombola. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Za saharin 18 mesecev robije
Ljubljana, 23. julija.
Svoj čas je na notranjski zapadni meji vzbudila veliko senzacijo aretacija treh tihotapcev konj in saharina, ki so bili osumljeni, da so 13. maja ponoči s silo vzeli trgovcu Hrenu Al. iz Podskraj-nika v gozdu ob reki Unec pod Ivanjim selom 15 kg saharina v vrednosti 6.400 din. Ko so trije tihotapci prevzemali blago, je v bližini iz gozda padel strel, nato še drugi. Dva tihotapca sta zbežala, tretji je ostal v bližini Hrena, ga potolkel na tla in nato zbežal s saharinom, ki ga je skril pri Francetu Molku v podstrešju poleg dimnika. Državno tožilstvo je seda) obtožilo 30-letnega delavca Andreja Belčiča, 33-letnega delavca Antona Teglja, 37-let-nega Franccta Molka in 25-letnega Antona Sever-ja, da so sporazumno in ponoči izvršili rop saharina in so 6 tem zakrivili zločinstvo razbojništva po §§ 326 in 328 k. z.
Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes to tihotapsko afero obravnaval. Razprava je trajala nad tri ure in je razkrila prav lepe zanimivosti. Glavni obtoženec se je razgalil kot konfindent financarjev. Krivdo je zanikal. Priznal je, da je tihotapil s konji, s saharinom pa ee je v toliko pečal, da jc v teh poslih nastopal kot konfident financarjev, da bi tako odvrnil od sebe pozornost za tihotapstvo s konji. Dva obtoženca Tegelj in Sever sta priznala, da sta bila navzočna pri prevzemu blaga v gozdu, toda zbežala sta. ko so padli streli. Obtoženec France Molek je odločno zanikal, da bi bil on tisti, ki je v gozdu streljal. Vsi so se preživljali s tihotapstvom in so dobro živeli.
Veliki senat je obsodil le Andreja Belčiča zaradi razbojništva na 1 leto in 6 mesecev robije ter
v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Ostali obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov v smislu §-a 280 k. z. od obtožbe oproščeni.
— Proti trdi stolici in zlati žili, zdru-ženi z navalom krvi, utripanjem srca in
glavobolom je naravna »Franz-Josclova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Jožefova«
voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ojft. eeg. S. br. »474/».
Ali si nabavil za pot
M bonbone?
Bodi kjerkoli povsodi!
Novo predstojništvo province oo, minoritov
Od 19. do 22. t. m. jo bil v Ptuju pod predsedstvom p. generala reda oo. minoritov dr. Bede llessa provincijalni kapitelj. Za provincijala jugoslovanske province jo bil izvoljen p. dr. Bo-naveutura Burič. Novi provincijal je rojen v Kaštel-Lukšiču v Dalmaciji 24. junija 1873. Gimnazijske • in filo-fijske študije je končal v. Čresu v Istri, bogoslovje pa v Rimu na Gregorijani, kjer je tudi bil promoviran za doktorja bogoslovja. Čeprav že v 04. letu svojega življenja, je še vedno poln moči, svežosti in prožnosti, poln požrtvovanja in delavnosti. Njegovi krasno sestavljeni in globoki članki se pogosioma berejo v raznih hrvatskih časopisih, na prižnici je vsako nedeljo in praznik, v spovednici sedi po ure in uro na dan. Novemu p. provincijalu želimo, da hi ga ljubi Bog ohranil še veliko let tako čilega in zdravega na korist in povzdigo lepe minoritske province.
Za tajnika province je hil izvoljen p. dr. Ladislav Glavina, za kustosa p. Ambrož Viahov in p. Bernard Kulič, mag. theol., za definitorja: p. Marko Kraljevič in p. Serafin Grškovič. Za gvardijane so postavljeni v Ptuju: p. Mirko Godina; v Zagrebu: p Ignacij Aljinovič; v Pančevu: p. Ciril Sparožič; v Splitu: p. Augu6lin Ceola; v Sibeniku: p. Vid Markovina; v Sv. Vidu pri Ptuju: p. Konstantin Ocepek; na Visu: p. Rafael Grškovič.
Novemu predstojnišlvu jugoslovanske province oo.minoritov želimo obilo blagoslova božjega in uspeha v njihovi službi.
Bansha kolonija v Dalmaciji
Odkar imamo Slovenci ljudskega bana dr. M. Natlačena, se na vseh po'i'h mnogo dela za dobrobit slovenskega naroda. Iz časopisov so nam dobro poznana dela, katera se izvršujejo na ozemlju dravske hanovine in zato nima pomena, da bi jih na tem mestu naštevali. Manj znano pa je morda naši javnosti, koliko žrtvuje banovina za zdravje in varstvo otrok. V zadnjem času banovina ustanavlja, odnosno jiodpira tako imenovane kolonije za bolehne in slabo razvite otroke. Težki tisočaki se žrtvujejo v ta namen, zavedajoč se, da je denar, potrošen in žrtvovan za zdravljenje otrok, bogato naložen kapital.
Da bi mogla banovina bolehnim, to je predvsem slabokrvnim, rahitičnim in slabo razvitim otrokom nuditi daljše bivanje na morju, je kupila od kaštelanskega trgovca Katiliniča v kraju Štafilič. občina Kaštel Stari, ob kaštelanski rivieri blizu Splita večjo parcelo. Banovina ho za letošnjo sezono postavila veliko barako, kjer bo prostora za 150 otrok. Barako postavlja gradbeno jiodjetje Cenčur iz Ljubljane in bo do konca meseca že gotova; jx>stavljena bo par minut od kraja Štafilič in par deset metrov oddaljena od morja. Od severa in zapada Ik> zavarovana od raz-oranega Kozjaka. da ne bo izpostavljena burji. V baraki, ki bo zelo primerno razdeljena v^ posamezne sobe za otroke in postrežništvo, je že postavljen velik štedilnik, kjer se bo pripravljala hrana za koloniste. Pred barako je velik prostor, sedaj travnik, ki je namenjen za igrišče. Pred igriščem je pa kopališče s plitvo vodo in peskom na obrežju, kjer se otroci kopljejo in sončijo. Ker baraka do sedaj še ni končana, je kolonija začasno nastanjena v ljudski šoli, katero je dala na razpolago kaštelanska občinska uprava. Toda v nekaj dneh bo pa baraka že dovršena in kolonisti se preselijo vanjo. Za drugo leto namerava banovina sezidati veliko hišo, kjer se bo nudilo našim bolehnim otrokom po eno mesečno bivanje na morju.
V kolonijo so bili sprejeti za mesec julij dečki, in sicer 130 po številu. V avgustu pa pridejo v kolonijo deklice. Na tem mestu je treba poudariti naslednje dejstvo. Pri podobnih kolonijah so običajno deležni dobrot kolonije le bolj izbrani otroci; žal, se ne gleda toliko na to, če so otroci potrebni zdravljenja ob morju, marveč bolj na to, če so otroci, in seveda še bolj njihovi starši, dobro zapisani, če so dovolj nacionalni ali ne. Če starši nimajo te kvalifikacije, potem so njihovi otroci zelo težko sprejeti v kolonijo. Tako se je dogajalo, da so prišli v kolonijo le taki otroci, ki so imeli zadostno protekcijo in priporočilo. Bivanje takim otrokom ni služilo v zdravstvene namene, marveč v šport in zabavo. O koloniji, ki jo je organizirala in denarno podprla lianska uprava, je pa to povsem drugače. Izbira otrok, ki se naj pošljejo na morje, je bila izročena karitativnima zvezama v Ljubljani in Mariboru. Kdor vidi te otroke, bo moral takoj priznati, da so to resnično potrebni otroci, ki potrebujejo zdravljenja na morju. Otroci, ki so bili poslani na morje, so iz raznih ljubljanskih predmestij, revnih kmetskih in delavskih krajev. Zelo veliko število otrok je iz rudarskih revirjev Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Izmed kmetskih otrok so bili izbrani revni in potrebni otroci z Dolenjske in posebno Prekmurja. Otroci, ki so hoteli s kolonijo na morje, so morali predložiti zdravniško spričevalo, da so dokazali, da so resnično potrebni zdravljenja. Ob prihodu v kolonijo je otroke pregledal kaštelanski zdravnik dr. Vuletin in ugotovil, da so vsi otroci resnično bili potrebni,
vesti o Križaju. »Slovenski Narod< od 22. julija priobčujo daljši članek in sliko letalca Križaja kot njegovo zadnjo sliko iz Španije. V resnici jc In slika posneta že v Italiji.
Z zanimanjem pričakujemo prihod Jožeta Križaja v Slovenijo.
da so prišli na zdravljenje na morje. V tem jo velika prednost te kolonijo in tudi razlika od marsikatere druge kolonije.
Kolonija dečkov, in sicer 130 po številu, so jo odpeljala v Dalmacijo v torek, dne 6. julija, zvečer. Na ljubljanskem kolodvoru so se zbrali kolonisti iz Ljubljane, Dolenjskega, Gorenjskega in Notranjskega. To je bil živ-žav. Čeprav so se otroci po veliki večini prvikrat videli v življenju, so si bili takoj dobri prijatelji, saj je navdajala vse ista misel, da gredo na morje. Mnogo mamic je prihitelo na kolodvor in so jim prinesle skromno j>o-potnico. S skrbjo in ljubeznijo so dajale otrokom zadnje ojiomine in navodila. »Da boš priden in da se vrneš zdrav in krepak!< Na vseh postajah, notri do Brežic, so vstopali novi kolonisti. Mariborčani in Prekmurci so jih čakali na Zidanem mostu in so napolnili dva lepa in udobna pulmana. Kmalu se je znočilo, vendar dečkom, čeprav slabotnim in potrebnim spanja, ni bilo za spanje. Vso dolgo pot niso nekateri prav nič zaspali. Petje in vriskanje nista jx>nehala tja do jutra. Kdo bo pa vendar spal, saj gremo na morje, v Dalmacijo. Posehno Trboveljčani so bili neugnani, tako da je imelo spremstvo dovolj dela, da so čuvali nad iiolonisti, da bi se jim no pripetila kakšna nezgoda. Ko so je zdanilo, je vlak vozil skozi skalnato Liko. Začudeno so gledali skalnato ozemlje in ga primerjali z našimi rodovitnimi njivami, travniki in gozdovi. Kakšna razlika! Prepričali so sc, da so naši kraji pač najlepši. Silno je bilo navdušenje, ko so kolonisti prvikrat zagledali morje, ko je vlak že brzel proti Splitu. To so strmeli, z razprtimi očmi so zrli na sinje morje. Čeprav so imeli kolonisti že 20 urno vožnjo za seboj, vendar niso čutili utrujenosti. Ko so ob 3 popoldne prišli v Kaštel Stari, kjer jim je bilo pripravljeno začasno bivališče, jih je že čakalo kosilo. Nato so sc podali v svoja stanovanja in kmalu počepali po slamnicah in sladko zaspali. Naslednje jutro so sc šli prvikrat kopat v morje. Ni bilo konca no kraja občudovanja morja, večina ga je tudi pokusila, ker si pač niso mogli predstavljati, da bi bilo morje tako slano. Veliko so že v šoli lepega slišali o morju, a da je pa morje tako velika in lepa luža, si pa vendar niso mogli predstavljati. To je bilo doživetje za dečke.
Kolonija banske uprave stoji pod vodstvom banskega nadzornika g. Sedlarja, ki si je pridobil žo neštetih zaslug pri dobrodelnih ustanovah banske uprave. Na njegov nasvet je odredil g. ban, da se je kupila v Štafiliču parcela in da se bo postavila trajna kolonija za bolehne in slabotne otroke. Kakor dober očka je med številno družino in je ves vesel, ko vidi, kako so otroci srečni in zadovoljni in kako se otroci iz dneva v dan veselijo kopanja in si bodo brez dvoma okrepili tudi svoje šibko zdravje. Po sobah, kjer so kolonisti nastanjeni, bivajo tudi učiteljski ahiturienti iz Ljubljane in Maribora. Ti preživijo v družbi z dečki večji del dneva, skrbijo, da je vse v redu in jih vodijo v kopališče. Vrhovno vzgojno vodstvo ima v rokah učitelj g. Bajec od banske uprave v Ljubljani, ki mod otroci preživlja svoj dopust, ki seveda ni nikak dopust, marveč čas dela in skrbi za kolonijo. Kuhinjo vodijo in oskrbujejo šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Zdravstveni referat ima zaščitna sestra gdč. Jakličeva iz Ljubljane pod vodstvom kaštelanskega zdravnika dr. Vuletina. Kakor prava samaritanka je mod kolonisti, katerim donaša čaj, aspirin, ali pa obveže onega, ki se je pri kopanju kaj ranil ali po neprevidnosti zadel ob morskega ježka. Kolonija ima začasno tudi svojega dušnega pastirja, ki ko Ion iste spoveduje in opravlja služlio hožio. Kolonija ima od g. bana Natlačena predpisan dnevni red, v katerem so upoštevane zadostne versko vaje.
Uvorjeni smo, da bo bivanje na morju za večino otrok pravi božji blagoslov in da Imdo hva-Iclnl i starši i otroci g. hanu in vsem. ki skrbijo za kolonijo.
Konkordat s katoliško cerkvijo sprejet
(Nadaljevanje z druge strani)
zakone, ki urejajo od noša je naše države s pravoslavno cerkvijo in z muslimansko versko lajedniro.
Gospodje! Ker sem prisegel na ustavo, da bom varoval državno varnost in da tram izvajal načelo verske enakopravnosti, vam nikakor nisem mogel svetovati, da se zapletemo v nesoglasja in stopimo v hoj i rimsko-katoliško Cerkvijo. Prav tako vam nisem mogel svetovati, da bi odklonili versko enakopravnost svojim bratom Hrvatom, Slovencem in Srbom, ki so katoliško Tere. Vi ste, gospodje, poslušali moje nasvete. Sklenili ste glasovati za ta zakonski predlog in ste to tudi storili. Poudariti moram in moram odkrito priznati, da vam ta sklep ni bil lahek. Govorili in agitirali so zoper vas in vam grozili tako 8 cerkvene strani kakor z ulice. Hrabro, junaško in dostojanstveno ste vzdržali vse te razne napade. Čestitam vam. S tako velikimi značaji, ki so zdaj zbrani v tem klubu, je naša stranka pokazala, da je dorasla velikim nalogam in da lahko vodi državno politiko (burno pritrjevanje).
Boj nam je bil vsiljen
Boj, ki smo ga te dni vodili, nam je bil vsiljen. Mi si ga nismo želeli, nismo pa imeli drugega izhoda, kakor da ga sprejmemo in da poberemo rokavico ,ki eo nam jo vrgli.
Naravno je bilo pričakovati, da se bodo znašli v tem posebnem vprašanju na naši strani poleg vas in poleg kluba večine tudi narodni poslanci in gospodje iz JNS. Če bi pri nas politična morala bila v nekoliko večji veljavi, 6e ne bi moglo zgoditi, da klub narodnih poslancev JNS, ki jim je voditelj g. Peter' Zivkovič, in katerega ugledna člana sta tudi g. Bogoljub Jevtič in dr. Auer, tedaj ne bi bilo mogoče, da je ta stranka sedaj proti konkordatu, ko je vendar ravno ta stranka ta konkordat na svetlo dala (burno odobravanje) in to v Vatikanu in v Zagrebu po g. Bogoljubu Jevtiču svečano proglasila.
Gospodje) V narodni skupščini se je govorilo o blagopokojnem kralju Aleksandru v zvezi s sestavo tega konkordata. V tej zvezi so nekateri poslanci omenjali kraljevo sporočilo. Preveč smo vdani in zvesti monarhisti, da bi hoteli vlačiti v dnevno politiko imena svojih velikih vladarjev. Za
»voja dejanja smo vedno pripravljeni nositi polno odgovornost. Mislim, da sem U dni dovolj pokazal, da ne bežim pred nobeno odgovornostjo, kadar gre za važne državne in narodne koristi. Zato ne morem želeti, da bi, čeprav samo z eno besedo javno govoril o delu blagopokojnega velikega kralja pri sestavi tega konkordata. Tudi nočem govoriti o kraljevem sporočilu.
Eno pa lahko izjavim: da nismo predložili konkordata narodni skupščini, gospodje, JNS bi bila prva, ki bi nas obtožila, da ne delamo po sporočilu velikega kralja. Za to gospodo obstoji dvojna morala: ena kadar so na vladi, druga v opoziciji. Na vladi jim je konkordat dober, y opoziciji je pa taisti konkordat za nič. (Dolgotrajno ploskanje.) Naj bo temu kakor koti, to strašno borbo smo zdaj vzdržali, vzdržali smo jo t težkem vprašanju. In če smo v tem vprašanju zmagali, lahko z gotovostjo trdimo, da bomo zmagali tudi v vseh drugih vprašanjih, ki bodo pred nami. (Ploskanje.)
Gospodje, zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste mi ga tudi to pot izkazali. Bodite prepričani, da bom znal to vaše zaupanje varovati. (Živahno in dolgotrajno ploskanje.) Vi ste mi dali konkordat, vi ste mi izkazali zaupanje. Zdaj lahko rečem, da ste mi morda bolj izkazali zaupanje, kakor pa dali konkordat.
Na meni je sedaj, da to vaše zaupanje modro in pametno uporabim. Nočem vas dolgo zadrževati z negotovostjo. Kar mislim glede konkordata takoj storiti je to. da ga ne bom takoj predložil senatu (pritrjevanje). S tem. da ga je narodna skupščina sprejela, stvar še ni dokončno urejena. Sedaj je na vrsti senat, da o njem sklepa, nato pa potrdi, nakar šele sledi izmenjava ratifikacijskih listin, kakor temu pravijo diplomati. Prehoditi je treba Se tri stopnje. Časovno se to ne more zgoditi tako hitro. Med tein časom, ki mi bo na razpolago, pa želim še enkrat poizkusiti, da se s srbsko pravoslavno cerkvijo dogovorim.
Med nami ni nikogar, absolutno nikogar, najmanj pa bi mogel jaz želeti prepir in boj s srbsko pravoslavno cerkvijo. Svetemu arhijerejskemu sa boru sem stavil 30. junija nekatere predloge. Sveti arhijerejski sabor mi je odgovoril 13. junija. V svojem odgovoru pravi da zaradi slabosti patrijarha že
po samih cerkvenih kanonib sveti arhijerejski sabor sploh ne more zasedati in obvezno sklepati. Zato sabor tudi ne more izpreineniti tvojega prejšnjega sklepa. Te razloge svetega arhijerejskega sabora, mislim, gospodje, da moramo upoštevati. Želim, z drugimi besedami, počakati, da bo sveti arhijerejski sabor mogel obvezno sklepati.
Konkordat je ležal na moji mizi dve leti. Zato more počakati Se kakšen mesec. Zdaj. ko imamo vaš sklep m ko nismo pod nobenim pritiskom, kako naj delamo, ne od pravoslavne cerkve, ne od pritiska ulice, se to lahko zgodi (splošno odobravanje). Predlagam, da za nekaj časa vprašanje konkordata odložimo z dnevnega reda. Pokazali smo dovoj dobre in čvrste volje, da s konkordatom proderemo, vendar moramo vsi želeti, da se to zgodi v lepšem in pomirljivejšem razpoloženju našega ljudstva. Če hočemo s konkordatom ohraniti verski mir v zapadnib krajih naše dežele, ne bi bilo modro, če bi z njim motili verski mir v vzhodnih krajih. Ne želim si boja z nobeno cerkvijo, najmanj pa s pravoslavno, ki ji sam pripadam. S tem, da ne izročam takoj konkordata senatu v nadaljno delo, potrjujem vnovič (o svojo trditev z željo, naj bi mojo dobro voljo povsod pravilno tolmačili. (Viharno pritrjevanje.)
Od začrtane poti ne bom odstopil, vsikdar sem pa pripravljen ponuditi roko f>omiritve, če vidim, da obstoje izgledi, da bo moja roka sprejeta. (Dolgotrajno ploskanje.)
Upam, gospodje, da se boste s temi mojimi izvajanji strinjali, ker sem prepričan, da sem z njimi zadel vaša mišljenja kakor tudi vaša razpoloženja. (Burne in več minut trajajoče ovacije. Vsi poslanci vstanejo in pozdravljajo predsednika kr. vlade dr. Milana Stojadinoviča.)
Izključeni so bili iz JRZ
Nato je na predlog predsednika Dragiše Cvet-koviča klub enodušno izključil iz članstva zaradi kršitve klubske discipline poslance Bogdana Petroviča, Jakšo Božiča, Simo Budimira. Momčila So-kiča, dr. Bogdana Ercegovca, Stevana Trpkoviča, Jo-vana Arandjeloviča, Strahinjo Borisavljeviča. Petra Galogažo, Branka Vasiljeviča, Stojana Krstiča, Dušana Popoviča, Milivoja Stepanoviča, Petra Staiše-viča in Todora Mihajloviča. Vrhu tega je plenum kluba sprejel na znanje in enodušno potrdil sklep o izključitvi dr. Vojislava Janjiča. Nikole Lazare-viča in Miloja Sokiča. Obenem je klub sprejel izstop iz članstva, ki ga je prijavil poslanec Stevan Gurič. Seja sc je končala ob 20. uri.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 24. julija: Kunigunda, devica; Magdalena Postel.
•
—	Sklepi obrtniškega odseka v Zbornici za TOI. V četrtek je bila v Ljubljani važna seja ožjega odbora obrtniškega odseka zbornice za TOI in obrlno-pospeševaliiega urada. Sejo je vodil predsednik odseka in podpredsednik zbornice g. Ivan Ogrin. Na seji so obravnavali zelo važne zadeve, med drugim je bila sklenjena velika akcija proti žušmaretvu. Seja je obravnavala vprašanje poučnih potovanj v inozemstvo, ki so za izobrazbo naših obrtnikov nujno potrebna. Rešenih je bilo ugodno več prošenj za podpore za taka potovanja, deloma pa je ministrstvo za trgovino tudi nakazalo več podpor v ta namen. Obrtniški odsek je obravnaval tudi razne obrtno-pravne zadeve, zlasti pa se je ukvarjal s precej mučnim položajem v zadrugi brivcev in lasuljarjev. Sklenjeno je bilo. da priredi odsek več obrtniških splošnih tečajev, tako v Ljubljani, kjer se bodo adaptirali v ta namen neki prostori, dalje v Mariboru, v Celju in v skrčeni obliki tudi v Novem mestu, kjer bodo povsod najeti novi prostori za to tečaje.
—	Anina slavnost v Rogaški Slatini. Tudi letošnja sezija v Rogaški Slatini je polna gostov iz vseh krajev in bogata na ravnovrstnih umetniških prireditvah in zabavah. Višek vsakoletne sezije je pa Anina slavnost s tradicionalnim reprezentativnim Aninim plesom in izbiro Anine kraljice, ki bo v nedeljo, dne 25. julija t. 1. Pri slavnostni akademiji sodelujejo: opierni pevec dr. M. Adrian z Dunaja, plesni par Heddy in Jacky Pečnik, koncertni pianist Otto Vondraček in zdraviliški orkester pod vodstvom kapelnika A. Neffata kakor tudi jazz-band pod vodstvom Bojana Adamiča. Slavnostna razsvetljava zdravilišča bo zaključila dne 26. t. m. zvečer to lepo prireditev.
—	Nai poziv dijakom in šolnikom ter sploh lastnikom nekdanjih in sedanjih dijaških listov ima tako slab odziv, da moramo ponoviti svojo prošnjo, naj nam brez odlašanja pošljejo najrazličnejše pisano, tiskane in drugače razmnožene dijaške liste. Med temi zanimivimi publikacijami jo morda tudi več takih, ki bi jih direktor Drž. studijske knjižnice dr. Janko šlebingor sprejel v svojo »Bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov*, ki izide že 1. septembra ob otvoritvi razstave slovenskega novinarstva na Ljubljanskem velesejmu. Ker je pa tako za tisk toga velevaž-nega dela. kakor z.a ureditev razstave že skrajni čas, spet prosimo lastnike, naj navzlic počitnicam pregledajo knjižuice in predale, ter nam posodijo potrebno gradivo in s tem stopijo v krog sodelo-valcev razstave, ki naj bo v resnici mogočna manifestacija vseh slojev našega naroda za našo kulturo. Pripravljam odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejom.
—	Nov potniški vlak na progi Zagreb gl. kol. — Brežice. 1'ričenši od 26. julija dalje vozi na progi Zagreb gl. kol.—Brežice nov potniški vlak. Odhod iz. Zagreba gl. kol. ob 19.05, iz Zagreba-Save ob 19.11, prihod v Brežice ob 19.57.
—	7. Kongres Slovenske esperantske zveze bo v nedeljo 25. t. m. v prostorih hotela *Metropol< s sledečim sporedom: Ob 9.15: Ustanovni občni zbor SEA. Ob 13: Skupno kosilo. Ob 15: Akademija v proslavo 50 letnice Ksperanta. Od 7—9 dopoldne bodo člani pripravljalnega odbora sprejemali goste na ljubljanskem kolodvoru. Vabljeni vsi, vstop prost!
—	Jugoslovanska Katolibka Esperantska Liga poziva vse svoje člane, da so udeleže I. kongresa >SE.4 v nedeljo, 2~>. t. m. v Ljubljani. Po možnosti se udeležite ustanovnega občnega zbora in popoldanske akademije.
—	Gojenci bodo sprejeti v Inženjersko podčastniško šolo v Mariboru. Kandidati ne smejo bili mlajši od 18 in ne starejši od 21 let in so morali dovršili nnjmanj ljudsko šolo. Prošnje je poslati pristojnemu vojnemu okrožju najkasneje do 15. septembra t. 1. — Nadalje bo sprejetih večje število gojencev v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo t Divuljah, pošta Stari, primorska banovina. Rofleklanli no smejo bili mlajši od 18 In ne starejši od 20 let. Prošnjo je predložiti do 1. septembra t. I. — Slični so tudi pogoji za sprejem v strokovno podčastniško šolo v Siheniku. Glej jSIužbeni vojni list: str. 88? do 902.
—	Sprejem dveh inženjerjev v mornarico.
Strojnega inženjerja in inženjerja elektrotehnika sprejme mornarica, da izpopolni tehnično stroko z aktivnimi inženjerskimi častniki. Reflektanti ne smejo biti starejši od 32 let in ne smejo biti oženjem. Prošnje je poslati štabu mornarice v Zemu-nu najkasneje do 15. avgusta t. 1. Ostali sprejemni pogoji 60 razvidni iz »Službenega vojnega li6la< stran 881—884. ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Pogrešano blago na sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani objavlja spisek zelo številnih reči, zlasti obleke in galanterije, ki jih je sodišče zaplenilo pri raznih tatovih in za katere ne ve lastnika Ti predmeti so na ogled v sobi 94 na sodišču v Ljubljani in kdor kakšne take predmete pogreša, naj se tam zglasi.
—	Otrok utonil. Bilo je v nedeljo okoli 18 v Zaborštu, občina Dol. Otroci so se igrali pred hišo Gostinčarjevo. Poleg hiše teče potok Mlinščica. Komaj 4-letni Jožek Gostinčarjev se je od ostalih odstranil in šel proti potoku. Kaj je tam počel, se ne ve, dejstvo je, da je padel v potok. Nikdo ni slišal njegovega krika na pomoč. Voda ga je nesla še kakih 800 m daleč do zatvornice tovarne »Jjib«. Tu je čez pol ure zapazil otroka 13-letni Polde Letnar, ki je poklical v tovarni zaposlenega delavca Pirša. Ta je utopljenčka potegnil na suho. Brž so poklicali slučajno tam inudečega se ljublj. zdravnika dr. Pogačnika, ki pa ni mogel otroka rešiti z umetnim dihanjem in je le ugotovil smrt. Rodbina živi v veliki revščini in sta roditelja prisiljena puščati otroke same brez nadzorstva, ker morata dnevno hoditi na delo za zaslužkom.
—	Za tatvino 2 leti robije. Mali 6enat v Ljubljani je včeraj obsodil na 2 leti robije zaradi malenkostnih tatvin brezposelnega peka. 44-letnega Lojzeta Anžlovarja iz Tlake pri Litiji Lojze je lani
decembra ukradel v Brežicah neznanemu lastniku moško kolo. V Ljubljani je letos 27. februarja ukradel Mavcu Vidu kolo. aprila pa v Mokronogu iz železniškega vagona govejo živino. Lojze je vse tatvine priznal. Ker je bil že večkrat kaznovan, je mali senat gornjo kazen smatral za te tatvine primerno.
—	Vremenska napoved. Evropa: Hladni zračni val jo zajel zahodno in srednjo Evropo, kjer je oblačno vreme in dež. Nad južno Kvropo je topel in suh zrak. V ostalih dolih vedro. — J u g o s I a v i j a : Vedro vreine po vsej kraljevini. V zadnjih 24 urah je deževalo v južnih krajih. Temperatura se je zvišala. Najnižja je zabeležena v Kruševcu 10, najvišja v Skopljii 32. — Napored za danes: Lepo vreme, temperatura s? bo zvišala, v severnih in zapadnih delih lokalne nevihte.
—	Komunizem in komunistična Rusija, spisal Fran Erjavec, 536 strani, založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, cena 80 din. — Komunizem je ideja, ki pretresa že dve desetletji ves svet ler jiiše usodo mnogim narodom in državam. Ne moremo se zato čudili, če se bavita s tein predmetom z vso resnostjo ne le politika, temveč tudi znanost in publicistika. Pisatelj je razdelil svojo obsežno knjigo v tri dele. od katerih obravnava prvi zgodovino komunistične misli od starega veka do današnjih dni; drugi — najobsežnejši dol obravnava realizacijo komunistične idejo v Rusiji, in sicer razvojno in podrobno po njenem današnjem obsegu, in to v vseh panogah javnega življenja; a tretji, ki obsega podrobno kritiko nnčelnih osnov komunizma. 2o iz loga je razvidno, da ne bo mogel pri nas nihče mimo toga velikega in edinstvenega dela, ki posega tako odločilno v javno življenje narodov. Pn no samo politiki in javni delavci, tudi vzgojitelji bodo našli v knjigi obilo gradiva in izčrpen pregled na ideologijo in praktično uveljavljenje komunizma. Zato bi moral to sijajno delo |Oznati v«ak izobraženec, kmet. delavec, nastavljenec, mlad ali star, dijak, žena, dekle. kajti vsakomur bo nudilo obilico gradiva za resno in globoko razmišljanje. Priporočamo.
—	Trgovci, odvetniki, tovarne Itd., ki potrebujejo pisarniške moči, naj se blagovolijo obrniti na ravnateljstvo Enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legata v Mariboru. Vrazova ulica 4. telefon 25-90, ki lahko priporoča dobre al»*olventke in absolvente
—	Razpisana služba strojnika. Na osnovi $ 31 »akona o banski upravi je razpisana pri okrajnem
cestnem odboru Ptuj službeno mesto banovinske-ga strojnika za posluževanje parnega stroja. Za to mesto naj pridejo v pošlev samo prosilci, ki imajo predpisano kvalifikacijo za posluževanje parnih strojev z nad 20 KS in ki so izučeni mehaniki in izprašani šoferji avtomobilov. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o ureditvi vojaške obveznosti, zdravniško sjirifevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega obla-stva, da niso bili obsojeni zlog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, dokazila o strokovni usjosobljeno-sti), je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
—	Saje so se vnele in — hiša je pogorela. Kajžarjeva hči Marija Unger na Tolstem vrhu pri Slov. Konjicah je hotela peči kruli. Zanetila je ogenj, od katerega so se vnele saje, po njih pa seno v podstrešju. Hiša namreč nima dimnika, kuhinja pa ne stropa. Hitro je bilo vse v plamenu. Reševati ni bilo moči ničesar in je vse pogorelo do tal. Škode je okrog 15.000 Din.
—	Smrtna nesreča. Na Kozjaku pri Mislinjah se je smrtno jonesrečila Frančiška Kolnik. Razkladala je z možem in hlapcem voz sena. Stala je na podstrešju. Naenkrat se jo pod njo trhla deska prelomila. Nesrečnica je zgubila ravnotežje, omahnila in padla 13 m globoko na kamenita tla. Zlomila si je nogo in roko. Obležala je mrtva. Nesrečna žena je pričakovala veselega dogodka.
—	Surov napad. V Vitanju je bivši trgovec Hubert Filipič ob priliki, ko jo bil v njegovi hiši izvršilni organ, udaril pričo Kiklja Jožefa! mizarja v Vitanju, tako močno za uho, da mu je počil bobnič levega ušesa in se je radi tega bati, da Kikelj sploh več slišal ne bo, marveč da bo ostal trajno gluh.
—	Pretepen kokošji tat. V Črešnjicah pri Frankolovein eo pri Tereziji Pristovnikovi zalotili tatu, ki jc kradel in klal kokoši v hlevu. Gospodinjili brat je neznanca udaril |o glavi in jo hrbtu, vendar je tat z dvema kokosima ušel, pustil je le klobuk. Orožniki so začeli poizvedovati, kje bi kdo mogel biti poškodovan po desni strani glave, ker je Pristovničin brat Franc — levičar. Tatu so kmalu imeli. Je lo Janez Guzej iz Sojeka, ki je res poškodovan po desni strani obraza in po desni polovici hrbla — torej od leve roke. Ti dve posebni znamenji sta ga dali pravici v >oke.
—	Otrok utonil. V Pod|>eči pri Poljčanah sta z mosta glodala naraslo Dravinjo 5-letni U>vec Jožef in 6 letni Ambrož Anion. Ko sta sc nekaj prerivala, je Anion sunil Jožefa, da je padel v deročo vodo in takoj zginil pod vodo, ki ga je odnesla dalje. Truplo je čez dva dni našel ponesrc-čcnccv oče sam blizu Poljčan.
Ljubljana
l Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15.
I Obnova šentpeterske cerkTp. V včerajšnjem članku, v katerem smo odgovorili na pisanje »Jutra" in -Slovenskega Naroda- glede obnove zu-nanjščinc šentpeterske cerkve, so je vrinila neljuba pomota. Obvezno davščino 10% od direktnih davkov ne bodo plačevali skozi deset let, ampak samo pet let. Sicer jo bilo to jasno že iz članka predetojnišlva župue cerkve sv. Petra, ki smo ga objavili preteklo nedeljo.
I Romunski poslanik na Bledu. Na Bled je skozi Ljubljano potoval v čctrlck romunski poslanik na našem dvoru g. Viktor Cadere. G. poslanik namerava svoje počitnice preživeti v Sloveniji.
I Na Koinik V nedeljo, dne 25. julijn je v cerkvi na Rožniku proščenje stranskega oltarja sv. Marije Magdalene. Sv. maša dopoldne ob 9, popoldne ob 5 pa pete litanije.
I V mestni župniji sv. Jakoba bo v nedeljo, 25. julija slovesno praznovanje sv. Jakobn, župnega patrona in slovesno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Sv. maše so prično ob 5. Ob 6 bo govor (dr. Šorli). Ob 10 govor (dr. Kraljič) in slovesna sv. maša z godbo. Popoldne ob 3 govor (msgr. Ste-ska) in lilanije Vseli svetnikov. Zvečer ob 7 govor (župnik Barle), peto litanije presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem. — Ta dan jc tudi darovanje za cerkvene potrebo.
I Izlet avtomobilistov na Podkorensko sedlo. Kakor nas obvešča avtomobilski klub, sekcija za Ljubljano, bodo naši avtomobilisti proslavili praznik svojega patrona sv. Krištofa, tudi » tem, da bodo
Domači odmevi
Lazi in klevete
gospoda ministra dr. Kramerja
Lažniva Kramerjeva interpelacija je med drugim imela namen prikazati, da je »brezpomemben« pogreb narodnega mučenika Rudolfa Dolinarja v Ljubljani pomenil popoln polom »klerikalizma« v Sloveniji in kajpada: nezaslišan triumf kramar-jevcev. — Ze včeraj smo opozorili, da niso ne organizatorji pogreba ne udeleženci imeli niti najmanjšega namena s pogrebom politično manifestirati. Zato je bil pogreb v soboto dopoldne, brez udeležbe godb in društev (bile so le deputacije, brez demonstrativnih govoirov. Na grobu je govoril le prof. Ehrlich globoko verski poslovilni govor. Sicer je pa vsakdo, ki je pogreb videl — in takih je bilo nad deset tisoč — mogel spoznati, da je sprevod imel izključno le namen izkazati poslednjo čast umorjeni žrtvi nacionalistične podivjanosti. Poslušajmo pa 6edaj g. Kramerja, kako je on popisal pogreb in kakih zavijanj in laži se je pri tem poslužil:
»Ali Ljubljana je bojkotirala vse pozive, črne zastave so bile na državnih in samoupravnih poslopjih, bilo so na šolah in tudi na sodni palači, toda ogromna večina ljubljanskih hišnih posestnikov se je uprla pritisku g. bana. Zastonj je nastopala policija in posebne čete, da še v zadnjem trenutku izterorizirajo hišne posestnike vsaj v tistih ulicah, kjer se je pomikal sprevod. Niso se uresničili računi, da bo vsa Ljubljana šla na ulico. Od 10.000 kmetov, ki so bili naročeni, da pridejo v sprevod, ni bilo tako rekoč nobenega. Od nosil-ccv krste pa do poslednje članice ženskih cerkvenih organizacij z vštetim ministrom notranjih zadev, banom dravske banovine dr. Natlačenom in predsednikom apelacijskega sodišča dr. Goljem, zaradi katerih je moralo v sprevodu korakati 200 do 300 uradnikov in z vštetimi 200 do 250 klerikalnimi študenti in 125 duhovniki v ornatu (to so bili bogoslovci akademiki, tovariši pokojnega, op. ur.), je ves sprevod štel točno 1164 udeležencev, ki so po skoraj praznih ulicah predstavljali »mu-čeniško manifestacijo slovenskega naroda«. Nič niso pomagali slovenski trakovi na vencih, nič niso pomagali slovenski znaki pokriti s črnino na prsih udeležencev, nič slovenska zastava, v katero je bila zavita krsta pokojnika, nič zvonenje po vseh ljubljanskih cerkvah, nič pozivi narodnega odbora in mestnega župana, nič dijete, ki so bile ponu-dene kmetom iz okolice, nič hujskajoči letaki, ki so jih na tisoče razstresli po Ljubljani o »nesreči slovenskega naroda«. Tudi nič filozofiranje službenih objav kraljeve banske uprave in nič članki ter pozivi tiska g. dr. Korošca, ki so slovenski narod pozivali, da naj ob truplu Dolinarja priseže novo zvestobo in udanost slovenski nacionalni ideji. Pogreb vsakega uglednega Ljubljančana je impozantnejši, kakor pa je bila ta »manifestacija narodne žalosti«. Zato je razumljivo, da po vsem tem ni bilo niti govora več o šentjernejski noči za jugoslovanske nacionaliste. Najbolj označuje po-bitost, ki je v klerikalnem vodstvu in v klerikalnih vrstah nastala, to dejstvo, da so že okrog poldneva, ko pogreb tako rekoč ni bil še niti končan, tudi tista poslopja snela črne zastave, ki so jih za pogreb izobesila«.
Tu si je g. Kramer izstavil spričevalo, katere« mu, mislimo, ni treba ničesar več dodajati.
odhiteli v skupnem izletu na Podkorensko sedlo,, iti je od Ljubljane oddaljeno nekako 90 km in čigar nadmorska višina je 1071 m, tako da ne predstavlja ta izlet nobene naporne ture za vozila. Odhod iz Ljubljane je ob poljubni uri v nedeljo zjutraj, ker avtomobilisti ne bodo potovali v skupinah. Ob 10 bo predsedništvo avtokluba položilo venec k spominskemu kamnu Aleksandra I. Zedinitelja na Pod-korenskem 6edlu. Takoj nato pa bo na primerno okrašenem prostoru svečano opravilo proslave sv. Krištofa z blagoslovitvijo vozil. Po proslavi se odpeljejo udeleženci k novemu carinskemu poslopju, kjer bo okoli pol 11 dopoldne slovesna otvoritev prostorov in delovanja obmejne ekspoziture avtomobilskega kluba. Tej slovesnosti bodo prisostvovali tudi zastopniki oblasti in raznih korporacij.
1 Promenadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi v soboto, dne 24. julija ob 20 promenadni koncert na Borštnikovem trgu. Igrala bo Delavska goba »Zarjac pod vodstvom kapelnika g. Ivo Grudna.
1 Dar mestnim revežem. Ga. Rutar Marija, po-6estnica na Sv. Petra cesti 47, ki je umrla 5. februarja t. 1., je v svoji oporoki volila mestni občini za mestne revože znesek 1000 Din.
1 Bolničarji in samarjani RK. V nedeljo bo izlet na Sv. Goro pri Litiji. Odhod ob 5.30 z gl. kolodvora. Zbirališče ob 5.10. V slučaju 6labega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo.
1 Na Rožnik. Jutri na žegnanjske krofe vabi gostilna na Rožniku.
I Dve aretaciji. Policija je včeraj žc izsledila znanega pretepača R. H., ki je pretepel nekega stražnika pri velikem izgredu na /.abjeku, o katerem smo jioročali. R H. je na policiji izpovedal, da se je toliko napil, da sploh ne ve, zakaj je stražnika napadel s kolom. R. H. je osumljen tudi neke tatvine. Policija je proli njemu in njegovim trem, že poprej prijetim tovarišem uvedla strogo preiskavo. — Aretiran je bil tudi neki muslimanski Bosanec, ki je osumljen, da je ukradel pred dnevi nekemu gospodu zlato zapestno uro.
1 Goljufivi »Anglež« v Ljubljani. V sredo 6e je pojavil na ljubljanskih ulicah in ljubljanskih javnih lokalih imeniten človek. Govoril je samo: »Ol rajt!« in |>a: »Njujork, London, jes!« Ponižni Ljubljančani so kar strmeli, kako zna ta tujec v dokolenkah ga-mašali in s pipo v ustih gladki angleški. To pa tudi ni bilo nobeno čudo, ko sc je tujec predstavljal ponekod za lorda Norfolka, drugod pa za bivšega ministrskega predsednika Anglije Baldvvina. Imenitni tujec jc najel stanovanje kar v več hotelih. Jedel in pil je povsod in napravil jc vtis, da bo V6e cehe tudi res plačal. Samo nekaterim portirjem se je zdelo malo sumljivo, da je ta Anglež tako redkobeseden in da lic ve prav nič drugega povedati, kakor »ol rajt!« Ljubljanski hotelski portirji znajo namreč poleg nemščine tudi angleščino. Tujec se je prijavil na obi6k pri nekem zdravniku. Ta gospod pa je bil nekoliko trenotkov raztresen in te trenolke )e ugledni« Anglež uporabil za to, da je izmaknil zdravniku iz suknjiča na obešalniku bankovec za 1000 din, 5 bankovcev po 500 din in 510 avstrijskih šilingov. Nato pa jc tujec hitro izginil. Izginil je tudi iz Ljubljane, toda policija ima že 6led za njim in najbrže ne bo dolgo ko ga bodo pritirali v Ljubljano. Gre najbrže za kakšnega mednarodnega pustolovca, ki za silo lomi tudi angleščino.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite tjn-traj na prazen žclodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčire«.
I Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Trnkoczy ded., Me6tni trg 4 in mr. U6tar, šeienburgova uiica 7.