OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS 16. maj 1991 cena 20 din CE SE STRESE KOROŠKA ČASI Ali čas tako hitro teče ali pa se časi tako hitro spreminjajo. Pred borimi šestimi leti smo na Poljani postavili spomenik in ga z velikim pompom odprli pred očmi Jugoslovanov. Visokodoneče besede so odmevale iz ust takrat še nedotakljivega politika, enega zadnjih predstavnikov stare železne jugostrate-gije. Bile so že izkušnje s Kosovom, a tudi na tem zboru zatajevane, še vedno se je smela izreči le ena sama resnica. Redki so v svojih razmišljanjih presegli evforijo in izrazili dvom: ali je res vse tako čisto? Zmaga v drugi vojni, ja -a zmaga v bitki na Poljani? Še sreča, da smo uspeli ime Zmaga spremeniti v Svobodo. Malo kasneje so srbski mladinci ogorčeno spraševali, kaj hoče doseči slovenski del ZSMJ z ukinitvijo štafete, leto za tem so jo ukinili sami. Kosovo se je ponovilo, bili so vojaški sodni procesi, prišla je slovenska pomlad. Stari politiki so se umaknili, pozabili smo že zven njihovih besed. Strese nas le še ob arogantnih nastopih generalov. Pretresejo nas druge stvari! Spoznavamo, daje kar nekaj resnic. Hrvaška televizija je namenila dve minuti osrednje informativne oddaje počastitvi spomina na dogodke na Libuški gmajni. Tudi tam stoji spomenik. Spomeniki ostajajo. Kam letite, golobi, smo vprašali v prejšnji številki Prepiha. Pred šestimi leti drugam kot danes? Najbrž bo držalo, da se časi tako hitro spreminjajo. Ast . . GL^OSE, KARIKATURE Tudi tisti, ki so pred leti podpisali prve pobude za gradnjo »Kafilerije«, nas danes opozaijajo, da to ne bo nek^j, kar bi odgovarjalo temu imenu. Pač pa naj bi v Radljah, skoraj v sredini tiste še lepe in male Dobrave, dobili nekaj, kar bo bolj urejeno služilo za pokopavanje poginulih živali - in to za vso regijo. Po domače smo včasih rekli navadno mrhovišče, kjer je »šin-tar« opravil svoje delo in zakopal poginulo živinče. V proračunu občine je za to predvidenih nekaj dinarčkov, kmetje pravijo, daje preveč, gradbeniki in veterinarji, da je verjetno premalo. Enotni so si le v tem, daje problem treba razrešiti. V poletnem času je namreč smrad obupen. Sicer pa bi morali biti v Radljah za to skorajda hvaležni. Saj LESTVICA Kafilerija — ki to sploh ni! gre za prvo investicijo, za katero se ne puli prav nobena od koroških občin. Celo Slovenj Gradec ne. Oni v Mežiški dolini pa se tako nikoli niso kaj prida vtikali v regijske špetire. Razen dvakrat: Prvič in krepko, pa tudi brezuspešno, z obrambo svoje bolnice v Črni na Koroškem. Pn i za rudarji v Trbovljah so pognali nekaj tresenja v hlače takratnih policajem in drugim v vrhu. Drugič so zarogovilili zaradi svoje žage v Mušeniku. Pa nemara še zdaleč premalo? Ampak - poglejte, tokratna »investicija« v Radljah je brez vseh nasprotovanj. V anale koroškega dogovaija-nja bo to zapisano kot pni in popolni konsenz, če smem uporabiti še dve »kunštni« besedi! Pa veliko dišečih užitkov še naprej! k STOPNJA PO MERCALLIJU Navadili smo se na Richterja in Mercallija, počasi pa se bomo morali navaditi tudi na potrese, vsaj tako kaže zadnji potres v deželi Karantaniji. Med nas pa prihaja nova lestvica, kije imenovana »mednarodna lestvica jedrskih dogodkov«. Černobil je po tej lestvici uvrščen na stopnjo 7. In tudi na to lestvico se bo očitno treba navaditi (Prepih jo objavlja prvi od slovenskih časnikov), saj so jedrske havarije mednarodnih razsežnosti, veljala pa bo tudi za vse dogodke, ki so povezani z odlagališči jedrskih odpadkov. Iz zaupnih virov je Prepih izvedel, da je v drugo kolo izbora lokacij »napredoval« Otiški vrh... In še naš nasvet: izrezano lestvico si obesite na vidno mesto v pisarni ali stanovanju. POD LESTVICO NEPOMEMBNO ZA VARNOST »- Naj mi le še kdo reče, da na Koroškem ni potresov!« NAŠA KRONIKA POZDRAVLJENA KOROŠKA, kjerkoli si že! lov in radi bi živeli v miru. V blagostanju pa tako ali drugače še dolgo ne bodo živeli. Tudi tega se dobro zavedajo. Torej če že... Potem Slovenija! Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste! Tomislav Ivič VSEBINA: - Glose, karikature Gledati na Korošce z očmi človeka, ki sam ni Korošec, a se je v dolgih letih bivanja tukaj le nekako naturaliziral, bi lahko pomenilo tudi, da je podoba, ki jo uzreš, nekoliko izkrivljena. A vendarle: pišeš o dogodkih, ki jih pravzaprav tukajšnji ljudje niso sami zakrivili - bili so kratko in malo pahnjeni vanje. Vendar, čisto tako tudi ni. Nekaj lahko narediš sam, na kakšno stvar imaš vpliv, kaj lahko tudi spremenišTČe hočeš. Toda, ali res hočemo?! Nesklepčnost In kaj hočejo ali želijo pravzaprav delegati ravenske skupščine. Minuli teden spet niso bili sklepčni - že tretjič. Za nesklepčnost je tokrat poskrbel zbor združenega dela, ki ima svojo delegatsko ali poslansko bazo - če lahko pogojno uporabim ta izraz - v delovnih kolektivih. In tukaj nečesa ne razumem: na dnevnem redu je bil med drugim sprejem socialnega programa, ki je, kljub nekaterim pomanjkljivostim, vendarle lahko solidna osnova za novo socialno politiko v občini Ravne na Koroškem. In kdo bi moral biti bolj zainteresiran za sprejem tega programa kot prav delavci? Temu bi lahko rekli lepo po domače pljuvanje v lastno skledo. In ta pljunek bo socialni ričet lahko še kako zagrenil. Vprašal bi se lahko, zakaj so skupščine tudi v tem sistemu še vedno nesklepčne. Marsikdo se na Ravnah - to pa je značilno tudi za širše okolje - obnaša tako, kot da o prihodnjih volitvah sploh ni treba razmišljati. Lahko gre tudi za občutek nemoči, češ, kaj pa lahko mi sploh naredimo. Ob takšnem razmišljanju je poslancem v »podporo« lahko tudi dejstvo, da je prav občinska vlada na Ravnah tista, ki edina na Koroškem še ni naredila podrobnega načrta dela in da se poslanci zatorej - ce uporabim bolj vojaški izraz - počutijo nekoliko izgubljeni, ker jim manjka »osnovni orijentir«. Torej gre za nekakšne »kratek stik«. Izklop Svoj kratek stik je te dni doživela tudi ravenska železarna, čeprav je zdaj električne energije dovolj, je doživela redukcijo. Zaradi neplačevanja računov jo je slovensko elektrogospodarstvo kratko in malo za nekaj časa izklopilo. Samo po sebi to še ne bi bilo nič hudega, če bi zadeve v zvezi s tem velikim koroškim podjetjem še vedno ne bile takšne, da se kaj kmalu lahko primerijo še drugi »izklopi« ali »šoki«, ne le električni. Kar me osebno moti, je, da so delavci nekam čudno mirno. Poznam jih namreč iz mnogo bolj »revolucionarnih« obdobij, ko izraziti svoje nezadovoljstvo ali tudi strah za socialni obstoj s štrajkom ni bilo ta- ko nenevarno dejanje. To moje razmišljanje pa seveda naj ne pomeni poziva h generalnemu štrajku. Je le izraz začudenja na tem, da v naših podjetjih vse bolj dobivajo oblast strukture, proti katerim so se delavci nekoč, v nekem drugem sistemu, upravičeno najbolj borili. Kultura V siceršnjem - razumljivem - »jamranju« kulturnikov o nenehnem pomanjkanju denarja, zdaj v kulturnih krogih, pa tudi zunaj njih, najbolj odmeva vest, da ima Koroška končno svojega udeleženca na republiški reviji amaterskih gledaliških skupin. Ta zares velik in pomemben met je uspel mladim gledališčnikom z ravenske gimnazije, ki so pripravili zares dobro in odmevno igro Evgen. 2e večkrat smo o njej podrobneje pisali, zato tega zdaj ni treba več. A se ob tem odpira nekaj drugih vprašanj, nad katerimi bi se morali zamisliti zlasti kulturniki na svoji problemski konferenci, ki naj bi jo pripravili v prihodnjih dneh. Brez dvoma namreč drži, da je dramska amaterska kulturna ustvarjalnost v Mežiški dolini v zadnjih letih bolj tonila kot rasla. Dramska sekcija KUD Prežihov Voranc Ravne in gledališka skupina Prevalje - Mežica, ki sta nekoč vsako leto pripravili kakšno ugodno presenečenje, sta zdaj Trnuljčici. Najbolj dejavna je še vedno leška skupina Rudija Mlinarja. Evgena je treba torej izkoristiti kot novo vzpodbudo. Med mladimi je še vedno dovolj entuziazna in pripravljenosti. Tudi to igro so namreč pripravili povsem sami, brez večje strokovne pomoči in prej z nekaterimi poleni pod nogami. če omenim na primer le to, da so morali krepko plačati za sleherno urico vaj v Titovem domu, kar jih je doslej veljalo kar okoli 11.000 dinarjev. No, zdaj ko je uspeh tukaj, se z njim poskušajo kititi tudi nekateri drugi. Ena lastovka pa še ne more prinesti pomladi. Zato bo z bolj načrtnim delom treba poskrbeti, da bo prihodnje leto na področnem srečanju amaterskih gledaliških skupin še več Korošcev in da tudi udeležba na republiškem srečanju ne bo naključje in presenečenje. Osamosvojitev Kaj posebnega Korošci o osamosvojitvi Slovenije ne govorijo. Je meja preblizu in dovolj je, da o tem na veliko marnjajo na oni strani Čez to pokrajino je šlo ze preveč viharjev, da bi se ljudje tukaj šele zdaj morali zavedati svojih korenin. Če pa tako poslušaš ljudi, so vendarle za odcepitev od nasilja in krvi. Želijo si čimprej nazaj svojih otrok, ki so pod poveljstvom jugogenera- - Naša kronika: Pozdravljena Koroška str. 3 - Udarna tema: Koroška se bo še tresla - Nesklepčni ravenski parlament 30 let Pralnice Ravne - Ni ene same resnice o vojni Sejem rabljenih vozil na Ravnah - Sl. Gradec: 9 milijonov za sanacijo cest Bolnica za kulturo Mikon s tujim partnerjem str. 4-5 str. 6 str. 7 str. 8 - Jože Kranjc - kmet z življenjskimi vedrinami str. 9 - Radeljska skupščina čaka na zakonodajo str. 10 - Vlada o zaposlovanju - Fotoprepih: 29. taborniški tek - Mnenja - kolumni str. 11 str. 12-13 str. 14 - Kultura: Brezočnikova razstava v Levem devžeju Fotorazstava v Slovenj Gradcu ^ ^ str. 16 - Foto utrinki - Tihi pokop povojnih žrtev na Lešah Romanje v Kelmorajn - Odbojkarice Prevalj v 1. slovenski ligi Koroška poje - revija brez najboljših str. 17 - Korošci se staramo, kaj z domom - Vaš Prepih, odmevi - Koroški šport, črna kronika - Prepihane koroške čveke str. 18 str. 19 str. 20-21 str. 23 str. 24 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. UDARNA TEMA TUDI KOROŠCI Pod Golico bo še treslo S potresom oziroma skupino potresov 27. in 28. aprila dobiva dosje HE Golica novo, doslej neznano dimenzijo. Doslej se je namreč trdilo, da je to področje tipično aseizmično in zato je v igri desetih možnih lokacij za odlagališče jedrskih odpadkov tudi bližnji zaselek Pernice. Golici skupen projekt Avstrije in Jugoslavije v razmerju 80:20 v korist prvih, pa je vsa potencialna nevarnost na naši strani, večinska korist pa v Avstriji. Elektrarniška družba Kelag v svojem sistemu nima tako visokega jezu in zato je bilo pač nujno, da jo je obrnila na našo stran, saj bi na svojem ozemlju ob takšnem početju gotovo naleteli na večje probleme. Vendar, vrnimo se k potresom. stopnje po 'JISK. Do te stopnje je grajena tudi več kot 90 metrov visoka pregrada na Golici, nekaj sto metrov od državne meje med Avstrijo in Slovenijo. Sicer pa je bila velika sreča, da je bila globina potresa na epicentralnem odročju razmeroma velika, seizmologi pravijo okoli 11 kilometrov. Zaradi tega dejstva je potres zajel razmeroma širok teritorij, saj ga je čutila vsa severovzhodna Slovenija, tia do Kamnika in Grosuplja. Če bi bil potresni sunek bolj pri vrhu, bi zajel manjše področje, škoda pa bi bila neprimerno večja. Na področju Ojstrice je drhtenje zemlje povzročilo la- stari zidovi pod sabo pokopali tudi kakšno človeško žrtev... Poškodbe so nastale tudi na področju Pernic, Bistriškega jarka, Podvelki. Vuzenici, Vuhredu, St. Vidu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in drugod. Ob polni akumulaciji tudi več potresov Pod Golico se bo še treslo, še posebej, ko se bo za 90 metrov visoko pregrado nabralo 22,5 milijonov kubikov vode, kolikor bi je naj bilo ob največjih konicah. Gre za tako imenovani prirast seizmič-nosti, ki bo nastal ob polnjenju jezu in še nekaj let kasneje, seizmologi pa to poimenujejo tudi inducirana se-izmičnost. V literaturi je takih primerov več, od Španije do Indije, kjer je na eni od pre- ŽIVIMO NA grad prišlo do potresa 6,5 stopnje po Richtarjevi lestvici (prej pa je bilo to področje tipično aseizmično področje). Lahko pa se zgodi tudi obratno: v poprej seizmičnem področju zaradi nekega objekta velikanske teže pride do zmanjšanja seizmičnosti. Tako je tudi mag. Renato Vidrih, samostojni svetovalec pri Seizmološkem zavodu Slovenije, dejal, da na tem področju v prihodnje lahko POTRESNEM PODROČJU Namestitev prenosne potresne opazovalnice na Braniku nad Muto pa je pokazala, da je to področje razmeroma potresno, ne more se sicer primerjati z ljubljanskim, krškim ali idrijsko tolminskim področjem - pa vendarle. In kar je nemara za Golici in prebivalce v Dravski dolini najbolj pomembno - izkazalo se je, da Avstrijci pri tem projektu niso naredili seizmo-tektonskih študij. Jugoslovanska stran je na revizijskem postopku to dejstvo sicer izpostavljala, vendar so se Avstrijci spretno izmotali; češ - dokažite, da neobstoj seizmotektonskih študij pomeni manj varno grajeno pregrado. Seveda ni človeka, ki bi to uspel dokazati, vendar pa je pomanjkanje teh temeljnih študij dokaz, da je pri tem šlo za svojevrstno kravjo kupčijo. čeprav je elektrarna na Potres 6. stopnje pregrada za 7. stopnjo Kot je znano, je glavni potresni sunek 27. aprila ob 20. uri, 44 minut, 56,5 sekund imel intenziteto 6 stopenj po MSK ali Mercallijevi lestvici (ti lestvici se bistveno ne razlikujeta, v stroki pa je vse bolj v uporabi MSK lestvica). Iz preteklosti je znan podoben potres samo še 6. aprila 1825 ob 12.30. Iz kart tako imenovanih povratnih period, ki so izdelane na podlagi potresne dejavnosti v preteklosti, strokovnjaki ugotavljajo, da je na obdobje 250 ali 500 let možno v tem predelu pojavljanje potresov do 6 stopnje. Za obdobje 1000 let pa lahko pričakujemo tudi močnejše potrese - do 7. saste razpoke v ometu, od-poke kosov dimnikov, diagonalne razpoke na fasadi ipd. Največ poškodb je nastalo na Muti in Radljah ter okolici. Tu velja omeniti Klošter, kjer v nemogočih stanovanjskih razmerah živi okoli 50 ljudi. V Kloštru je narušenih več dimnikov, streho so že uspeli zakrpati. V tej 900 let stari zgradbi pa je več nevarnih razpok. Strokovnjaki menijo, da za večjo nesrečo Klošter ne potrebuje več potresa 6 stopnje po MSK, morda bo zadosti že 4 ali 5. Seveda se bi v radeljski občini morali krepko zamisliti, kaj storiti s stavbo in stanovalci. Prepozno bo, ko bodo pričakujemo prirast seizmičnosti, saj takšna hidroaku-mulacija z ogromno količino vode predstavlja novo obremenitev v okolju. Nekoliko laično dodano: induktivna seiz-mičnost se bo v tem področju pojavljala dotlej, dokler se zemlja ne bo »privadila« na ta tujek. Inducirana seizmičnost je pri tako velikih objektih torej običajen pojav (značilen je bil tudi za Krško nuklearko, ki tehta 450 tisoč ton). Magister Vidrih pa predvideva, da na ta račun vendarle ne pričakujejo potresov večjih intenzivnosti. Dodaja pa, da je nujno potrebna sodobna digitalna opazovalnica, ki bo direktno povezana UDARNA TEMA z Ljubljano. Menda je Kelag pripravljen primakniti milijon šilingov za to opazovalnico, ki pa ne bo popravila slabe opremljenosti slovenske seizmologije. Slovenci imamo namreč najmanj potresnih opazovalnic med vsemi jugoslovanskimi republikami, naj-siromašnejšo seizmološko mrežo, zastarelo tehnologijo in nobenega daljinskega prenosa podatkov. Tako siromašni pa smo »bogatejši» za nekaj desetink kilovatov elektrike, ki jo bomo dobili iz strojnice v Labotu in za vrsto težav, ki jih ta objekt s sabo prinaša. Mnoge od problemov ekološke narave sploh ni mogoče pre-dviditi, žal pa je vojna za Golico že izgubljena... Miro Petek Protest slovenski vladi Vseh 17 tisoč prebivalcev občine Radlje ob Dravi, predvsem pa ljudje v Bistriškem jarku, na zgornji in spodnji Muti ter v Vuzenici, smo v strahu in v pižamah preživeli noč na prostem med 27. in 28. aprilom letos -zaradi 5 kratkih potresnih sun- HE Golica-Koralpe varen (?)-tako nas prepričujejo strokovnjaki in politiki - zdaj ljudje vedno bolj dvomimo v strokovnjake na določenih področjih (dr. Lapajne - seizmološki zavod, dr. Buser in ing. Premru - geološki zavod, ing. Janežič - za visoke pregrade) ter v sam Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Zakaj? Vedno bolj smo prepričani, da je slovenska stroka le obstranska stvar, ki služi politiki. Glede na stalno prisotno potencialno nevarnost umetnega akumulacijskega jezera za 90 metrskim jezom z 22,5 milijona kubičnih metrov zajezene naše reke Bistrice, ki bo ogrožala ljudi z imetjem vred na tem območju, zahtevamo od vlade in strokovnjakov, da se problema vsaj enkrat lotijo resno! Nekaj sekund trajajoče sporočilo o potresu ob koncu (!) 3. TV dnevnika istega večera, ko je tisoče hudi čakalo na objektivne informacije, je, žal. premalo. Menimo, da bi morali biti podatki o potresu prva vest dnevnika ter da bi moral vsaj nekdo dati strokovno sporočilo, ne pa, da smo si morali s poslušanjem avstrijske televizije, žal, zopet ustvariti polno dvomov! kov z epicentrom pod Golico! Čeprav živimo na potresnem ob-mnriii fri in ie 90 metrski iez na Ponovno opozarjamo na izmišljene podatke o tem, do katere stopnje varnosti je jez na Golici zgrajen. Do nedavnega smo imeli v rokah dokumente, ki zagotavljajo varnost pregrade do 5,0 stopnje po Mercalijevi lestvici, vendar ko smo zeleni in drugi ljudje zahtevali seizmor loške študije, se je nenadoma varnost pregrade na papiijih po-večal^, na 7,0 stopnje po Merca-liju! Zal, uradnih podatkov o varnosti pregrade - NI! Zato zahtevamo: /. Da slovenska vlada in republiška skupščina storita vse, da HE Golica nikoli ne bo obratovala! 2. Javni odgovor slovenske vlade na naše protestno pismo z 8. 8.1990! 3. Javni odgovor od slovenskih strokovnjakov seizmike in geologije o njihovih strokovnih podatkih o področju HE Golica s širšo okolico - o samem jezu na Golici - ter natančne podatke o potresih 27. in 28. aprila 1991! Krajevna skupnost Muta M. SPEGEU Zeleni zgornje Dravske doline dr. V. TOPLER Zap. it. <0 < 0) POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec, Voranfcev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ČETRTEK, 16.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45. Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin, 33 obratov. 13.30 Obvestila 1.14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Poslovni dnevi ERE. 17.00 Društvo za cerebralno paralizo se predstavlja. 18.00 Oddaja za mlade, YU rock vibrator itd. 19.00 Obvestila II. 20. Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. PETEK, 17.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin, Novosti iz diskoteke Jolly. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. SOBOTA, 18.5.: 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 Športni kažipot. 10.30 Koroški razgledi. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Stavim da,. 17.30 Kolinska - javljanje in nagradna igra. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila III. 20.00 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia, Kolinska - javljanje, Lojtrca 3x3... 00.00 Nasvidenje in Sky Radio. NEDELJA, 19.5.: 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo. 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10,30 Vesti. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Nasvidenje. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Nasvidenje. PONEDELJEK, 20.5. : 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Vi izbirate. 13.30 Obvestila. 13.40 Hit tedna. 14.30 Koroški razgledi. 14.40 Športni pregled. 15.00 Nasvidenje. TOREK, 21.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Zaplešite z nami. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. SREDA, 22.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Gost. 13.30 Obvestila I. 13.45 Minute za Večer. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. KRIŽANKA- IZŽREBANI PREJEMNIKI NAGRAD Izmed reševalcev nagradne križanke v 10. številki Prepiha smo izžrebali tri nagrajence. To so: 1. nagrada - 600 din - Jožica Ajtnik, Kotlje 55, 62390 Ravne na Koroškem 2. nagrada - 400 din - Tatjana Sagernik, Otiški vrh 142, 62373 Šentjanž pri Dravogradu 3. nagrada - trimesečna naročnina na časopis Prepih - Franc Gošar, Leše 30, 62391 Prevalje Denarni nagradi je prispevala Zavarovalna skupnost Triglav, poslovna enota Koroška, geslo križanke pa se je glasilo: Vaš zaupnik - enota za Koroško - ker življenje potrebuje varnost. ČESTITAMO! dežurstva prireditve DEŽURNI ZDRAVNIKI Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure. Dravograd (tel.: 83-351): ves teden je dežurna dr. Nada Hleb. Radlje ob Dravi (tel.: 71-121):od sobote od 14. ure do nedelje do 7. ure je dežuren dr. Franc Kenk, od nedelje od 7. ure do ponedeljka do 7. ure pa dr. Anton Retar. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Za Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi je organizirano zobozdravstveno dežurstvo ob nedeljah in praznikih v Zdravstvenem domu Dravograd. V nedeljo je od 7. do 12. ure dežurna v.d. Marija Rutar. Tel. 83-351. V Slovenj Gradcu je dežurstvo urejeno ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure. Tel. 41-031. VETERINARSKE POSTAJE Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne): Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340. LEKARNE Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah m praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. BENCINSKE ČRPALKE To nedeljo delajo bencinske črpalke Petrola na Prevaljah, Slovenj Gradcu - Francetova ul. in na Muti od 7, do 19. ure, v Dravogradu pa od 7. do 20. ure. Črpalka v Radljah ob Dravi je zaprta. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE RAVNE: Četrtek, 16.5.1991: Ob 16. uri: Občinsko tekmovanje v mini odbojki v telovadnici na Prevaljah. Ob 17. uri: Občinsko pokalno tekmovanje moških ekip v odbojki v telovadnicah na Ravnah, Prevaljah in v Mežici. Petek, 17.5.1991: Ob 15.30: Občinski turnir v odbojki za pionirke v telovadnici na Prevaljah. Ob 18. uri: Predstava KUD Splošna bolnišnica Slovenj Gradec: »KOMEDIJA LJUBEZNI" - Kulturni dom v Črni ob 20. uri: Letni koncert MPZ Društva upokojencev Prevalje, Družbeni dom. Sobota, 18.5.1991: Ob 9. uri: Taborniški mnogoboj na Prevaljah: Prikaz taborniških veščin. Ob 10. uri: Srečanje društev TVD Partizan občine Ravne na Ivarčkem jezeru. Ob 11. uri: Meddruštvena tekma v smučarskih skokih za pionirje na 23 in 30 m plastični skakalnici v Dobji vasi. Sobota, 18.5. in nedelja, 19.5.1991: Ob 9. uri: Dvodnevni odprti turnir v tenisu za posameznike na tenis igrišču na Ravnah. mali oglasi GOLF diesel, letnik 83, prevoženih 107.000 km, prodam za 6.800 DEM. Lorber, Legen 77, Šmartno. Tel.: (0602) 53-467. PRODAM vikend na Zelen bregu - inf. tel.: 22-999 ali 22-759, popoldan. PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro. Zaverš-nik, Gubčeva 8, Slovenj Gradec. Telefon: 0602/42-774, popoldan. V SREDIŠČU Dravograda prodajam večje enoetažno stanovanje. Tel.: 0602/84-693. PRODAM osebni avto Citroen GS, letnik 80, registriran do 2. 92. Inf. po tel.:31-060. PRODAM Vugo 45 Koral 1989, prevoženih 17.000 km. Tel.: 0602/41-060. UGODNO prodam stroj za ročni tampon tisk. Tel.: 31-412. PRODAM Offset stroj Rex Rotary - A4. Tel.: 31-412. PRODAM stroj (ročni) Tigel - Boston za tisk vizitk, vabil z termografom in z napravo za zgibanje. Tel.: 31-412. ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19 FON,—PETEK : 12.-13. POD ŠIFRO »PRIJATELJ« Naročilnica Do preklica naročam tednik PREPIH Naročilnico pošljite m slov: Uredništvi Pre 62390 Ravne na K kem, Cečovje 5. Naročnino bomo obi navali dvomesečno prej. Ime in priimek _ Kraj in poštna št. Naslov__________ Podpis__________ MNENJA Švicarski pisatelj Friedrich Dii-rrenmatt, avtor številnih črnih komedij o oblasti, je zapisal: »Država se pričenja imenovati domovina vselej takrat, kadar namerava pobijati svoje ljudi.« Njegova misel se mi suče po glavi vztrajno kot malokatera. Kot da je pripeta na velikanski ringlšpil, znan tudi v sodobni slovenski književnosti, ki se vrti in vrti ter se po določenem času vrne k svojemu izhodišču. Lahko, da misel kak mesec miruje, zavita v navidezni svetovni, evropski ali celo balkanski mir, potem pa, tako kot zdaj ob pobojih na Hrvaškem, spet zabrca in se požene na tisto svoje nikdar zaustavljeno kolo. V režeči se posmeh vsem, ki so mislili, da se zgodovina ne ponavlja. Konkretni posamezniki, ki jim zgodovinarji kasneje navadno obesijo krivdo za vse človeško hudo, Ludviki ali Adolfi, Jožefi, Josifi ali Josipi, slej ko prej umrejo. Toda njihovi tipi ostajajo. Ti značilnostniki zamenjajo prejšnje barve z novimi, razobesijo nove, svoje zastave, poimenujejo ulice in trge po lastnih ljubljenčkih, razglasijo nove, svoje praznike - in to zmeraj, zmeraj strašljivo enako, že s kakšnim »vse-Ijudskodobrim« opravičilom. Nato pa, razprtih nosnic in hrzajoč, zajezdijo tisti svoj ringlšpil, ki pelje le naokrog in prej nazaj kot naprej, ter razglasijo, oznanijo ali kar ukažejo novi čas. V imenu novega, NJIHOVEGA časa, ki da je napočil prav od te-dajci, moramo zato mi, isti stari Piše: Silvija Borovnik Proč z domovino navadni ljudje, postati novi, neo-madeževano skoteni, sveži, njihovi. Bognedaj da bi ostali, kar smo ali bi radi bili: nikogaršnji, samo svoji. Bogvaruj. Spet moramo biti »nacionalno ogroženi«, spet se moramo že za kaj »boriti«, spet bi nas radi zgnali v trume protestnih pohodnikov, spet da je treba »umirati za domovino«. Iz najbolj groznih, predvsem pa sto in stokrat NESMISELNIH smrti naredijo oblastniki takojci »narodne junake«. In tako, na večno ponovljiv način, samo da zdaj tudi pred našimi očmi, država že spet postaja domovina. Razlika medobema domišljavima gospema je ta, da se prva hladno šopiri z ekonomijo in s pravom, druga pa le z nekakšnim zmešanim čustvom. Le-to je danes bratska ljubezen in jutri umor. V državah je življenje povsem vsakdanje dolgočasno, ljudje hitijo v službe in včasih po opravkih, posedajo tu in tam v parkih ali kavarnah ter veseljačijo za praznike, sicer pa si solijo pamet po ustanovah in v prostem času obdelujejo vrtove. V državah se ljudje - tudi za državo, ne le zase - učijo, gradijo, raziskujejo, poslujejo. V domovinah pa si ljudje samo za domovino - menda ja ne tudi zase?! - režejo vratove. V državah ljudje brijejo norce. Vdo-movinah pa norci obrijejo ljudi. Domovine zato nikomur ne privoščim. Želim si, da ne bi nikogar več doletela. Število obrtnikov in privatnih podjetij v zadnjem času hitro narašča. Po eni strani je to seveda dobro, saj izboljšuje strukturo proizvodnje v korist malih podjetij, po drugi strani pa to pomeni vse slabosti kampanjskega reševanja problemov. Večje število malih proizvodnih enot samo po sebi še ne pomeni tudi večje količine proizvedenega blaga ali opravljenih storitev, saj je novih izdelkov malo. Vglav-nem gre za prevzemanje določenega proizvodnega programa od večjih firm, ki zaradi čiščenja programov posamezne proizvode izločajo. Prav tako moramo biti objektivni pri številu zaposlitev ali samozaposlitev, saj velja podobna ugotovitev kot pri proizvodnji. Novih zaposlitev je malo, več je prehodov iz velikih podjetij v manjša ali k obrtnikom. Tudi širitev ponudbe predvsem z blagom iz uvoza je sicer za potrošnika dobrodošla, ekonomsko pa je za narodno gospodarstvo kaj malo pomembna, če predvsem temelji na uvozu, ki nima za sabo ustreznega izvoza. O teh stvareh človek razmišlja, ko gleda naše malo gospodarstvo, in gotovo bomo morali postaviti kriterije, po katerih bomo presojali uspešnost in merili napredek realno in objektivno. Na prvem mestu morajo biti s strani zakonodaje jasno opredeljeni pogoji, ki morajo biti izpolnjenima posameznik ali skupina dobi pravico postati podjefje. Piše: Janez Praper ■v Sirjenje privatnih podjetij Dva tisoč dinarjev izločenih sredstev pri SDK, statut in vpis v sodni register najbrž ni dovolj, podjetnik se običajno šele ob koncu leta zave, da mora oddati neko bilanco, za to pa je potrebno knjigovodstvo, za knjigovodstvo pa knjigovodja in dokumentacija itd. Se večja zmeda velja pri dejavnostih, saj so registracije praviloma izjemno široke, s celimi spiski dejavnosti, ki jih podjetnik ne more strokovno obvladati. Oblast mora tudi zagotoviti nadzor nad zakonitostjo poslovanja in omogočiti približno enake pogoje velikim in malim podjetjem. Menim, da država še zdaleč ne opravi svojega dela, če pripravi in izvaja še tako dobre zakone, ampak mora tudi z instrumenti politike skrbeti za napredek in potek proizvodnje. Za to ima na razpolago tako davčno kot kreditno politiko, podpirati in razvijati mora strokovne institucije in agencijeza razvoj. Kotpartner-ja bi vlada pri razvojnih vprašanjih podjetništva in proizvodnje morala upoštevati glas podjetij, združenih v gospodarski zbornici in ne le posameznih političnih strank. Časa nimamo na pretek, priložnosti za popravilo napak tudi ne, zato se lotimo stvari pretehtano, strokovno premišljeno in odgovorno. Od vsega pompa je ostal le rompompom. NIKO Ko v zadnjem času spremljam dogodke, ki so v Sloveniji povezani z našo lastno zgodovino, se vse pogosteje spominjam izjave Miguela de Unamune, da je zgodovina vzgojna, vendar ni podučna. Dolgo časa se mi je to razlikovanje zdelo odvečno, ker sem bil prepričan, da obstajajo določene vrednote, ki so nevprasljive, obče sprejete. Toda danes imam občutek, da to ne velja. Morda je to res zgolj moj občutek, vendar mi bogastvo primerov iz vsakdanjega življenja priča, da to ni zgolj moja zmotna predstava. Piše: Bojan Borstner Zgodovina in praznovanja Analizirajmo praznični festival, ki se je začel z dnevom OF, nadaljeval s praznikom dela in dnevom zmage (pri nas na Ravnah še s 15. majem) ter se končal z dnevom mladosti. Čudni prazniki so bili to. Najprej dan OF - uradni jugoslovanski politiki ni bil nikoli povseči, saj smo Slovenci s tem vzpostavil temelje lastne državnosti, ki je bila pluralno zasnovana, kar je bilo zelo nevarno za enotno ideologijo. Nato je prišel praznik dela, ki smo ga praznovali po sovjetskem vzoru, s paradami in množičnimi zborovanji. Predstavljal je praznik vladajoče ideologije v imenu delavskega razreda, kateremu se je s tem podarjal videz pravega gospodarja. Dan zmage je bil praznik, ki nas je povezoval z Evropo in svetom, ker smo bili del zmagovite protifašistične koalicije. Na ta način smo si zagotovili samostojnost in neodvisnost, ki pa sta bili neprestano »ogroženi«, zdaj od kapitalističnega Zahoda, zdaj od komunističnega Vzhoda. Zato, da bi poudarjali lastno »različnost«, smo dnevu zmage pripisovali vse manjšo vlogo. Konec prazničnega festivala je predstavljal dan mladosti - rojstni dan Velikega vodje. To je bil pravi praznik socialistične družbe, saj je v »veselju in razigranosti« mladih1 največjega bogastva družbe, združeval glorificiranje Maršala - delavca, ki je postal Vodja. V osemdesetih letih smo najprej opustili praznovanje dneva mladosti, čemur zaradi izključno ideološke obarvanosti praznika nihče ne nasprotuje več. Toda precej drugače je s preostalimi tremi. Dan OF, ki bi moral v spremenjenih družbenih razmerah postati pravi slovenski praznik, je že bil predmet velikih političnih spopadov. Grozila je celo notranja razcepljenost, ki bi v krvavih jugoslovanskih razmerah lahko bila usodna za suverenost Slovenije. Osnovo za spor je predstavljala črta rdečega terorja, ki bi naj bila bistveni del slovenskega boja proti fašizmu in nacizmu. Tudi, če je to res (a o tem naj sodi zgodovina), se s tem ne negira dejstvo, da je Osvobodilna fronta bila zveza tistih Slovencev, ki se niso bili pripravljeni ukloniti, prodati okupatorjem. Kaj pa praznik dela? S tem, ko je postal politični sistem pluralen, je samemu prazniku vrnjena njegova prava podoba, česar pa se niti delavci niti delodajalci za sedaj še ne zavedajo dovolj. Za konec nam je ostal še dan zmage. Ta praznik smo samo še malo bolj »pozabili« in s tem zaokrožili tisto, kar smo počeli že prej - poudarili svojo »drugačnost«, ki jo Evropa tako »ceni«. Res je, da zgodovina ni podučna, ker je poduk povezan s posameznimi moralnimi (političnimi) sistemi, vendar ni zaradi tega nič manj vzgojna, česar pa se bomo morali šele priučiti. BREZOČNIKOVE SLIKE V LEVEM DEVŽE JU Na razstavi vidimo štiri akvarele in štiri gvaše. Oba ciklusa sta tematsko različna, akvareli so intimnejše ali zasebne narave, gvaši pa predstavljajo nekakšen gostilniški ali celo pijanski ciklus. Barvna paleta akvarelov je skromna, včasih reducirana celo na dve barvi in risbo. Pripomniti pa velja, da hitra risba ne določa dovolj anatomskih značilnosti ali zakonitosti, tako da mogoče bolj seznanjeni gledalec lahko tudi podvomi v avtoijevo poznavanje telesa. Povsod se pojavlja ženska figura, bolj ali manj prisotna ali poudarjena, in podoben je njen delež v izrazu. Tokrat ne opazimo nekakšne moške podrejenosti ampak je bolj prisotno so-žitje med žensko in moškim, zlasti to izraža velikostno izenačen in z rokami povezan par. Morda bi lahko govorili celo o usodni povezanosti obeh figur. V »Pijanskem ciklusu« je avtorjev pristop drugačen. Razdrobljene figure, podaljšane roke, razkrečeni in deformirani prsti, ki segajo po pijači in je nikoli ne dosežejo dovolj, kažejo na odvisnost in razkroj. Brezizrazni obrazi dajo slutiti brezkaraktemost in odvisnost, lahko tudi brezizhodnost, zgubljenost ter vdanost v usodo. Figure v skupini, kljub navidezni povezanosti, kvečjemu kažejo na morebitno prijateljstvo, ki pa se reducira zgolj v sožitje v pijači ali pijanosti. Tehnika gvaša je primerna, ker nastaja množica potez, tonov in struktur, kar dodatno krepi nedorečenost. Aktualnost motivike in tudi ideje v obeh ciklusih poudarjajo črne slikovne obrobe (passe-partouti). In gostilna je kar primeren kraj tovrstne slike, seveda le v primeru, da jih kdo od siceršnjih obiskovalcev lokala vsaj mimogrede opazuje, saj samo v tem primeru spozna (ali pa tudi ne) njihov tudi vzgojni namen. Po vsem skupaj nazdravimo torej angažiranemu slikaiju Stojanu Brezočni-ku in njegovim slikam, pa tudi Milanu Kamniku, ki v tem in drugih smislih skrbi za zavidljiv nivo kulturnih prireditev na Prevaljah, ki pa nikoli niso tako obiskane, kot bi organizator želel. V klubu Levi devžej je doslej razstavljalo že veliko tudi zelo priznanih sli-kaijev in drugih, zvrstila se je cela paleta glasbenikov, tudi svetovnega slovesa (imen namerno ne bom omenjal, saj jih okolica niti na plakatih ni opazila), pa vendar je vse skupaj ostalo na lokalni ravni, lokalnem nezanimanju, lokalni zavistnosti, lokalni lenobnosti, lokalnem neznanju, skratka v vsem tem (in tudi drugem) se kaže bolestna provinca. Gospodu Milanu Kamniku kljub vsesplošnim težavam lahko čestitamo, hkrati pa se čudimo, zakaj pravzaprav še ni obupal. Mogoče pa vse skupaj počne zgolj zaradi sebe? Benjamin Kumprej, akad. slikar AL’ JE GREH PREŠERNA PETI? FOTOGRAFSKO-LITERARNA RAZSTAVA Od prvega osnutka programa Fotografskega, kluba An, izbora poezije, fotografiranja na tematiko oz. sporočilnost pesmi in nadaljnega sodelovanja obeh klubov pri organizaciji, smo v okvirnem času štirih mesecev pripravili razstavo, katere otvoritev je bila v soboto, 11.05. 1991, v Kulturnem domu Stari trg. Fotografije, ki so jih prispevali Davorin Horvat, Tinka Hauser, Dejan Miloševič, Vojko Simentin-ger, Stanko Hovnik, Sebastjan Apačnik in pesmi, Darje Hribernik, Matjaža Šaleja, Marjana Kukovca, Irene Razboršek, Marjane Mauko, Darje Kniplič, Drage Ropič, Franca Anželaka in Blaža Praprotnika, bodo na ogled do 25.05.1991. Goste sta z uvodnim govorom Darje Flribemik sprejeli recitatorki nekaterih avtorjev Literarnega kluba Slovenj Gradec, in sicer so se pesmi citirale ob glasbeni spremljavi Marka Merčnika. Otvoritveni program se je zaključil s Prešernovim citatom in seveda tudi s sodelujočo glasbeno skupino llex, ki je nastopila do konca ogleda razstave. Vso razstavo je omogočil sponsor TUS KO-SI in Zveza Kulturnih organizacij Slovenj Gradec z denarno pomočjo pri nakupu razstavnih stekel. I.R. Sredi aprila smo imeli Korošci priložnost srečati se z znano slovensko gledališko igralko Jerco Mrzel, ki je naše gore list, doma iz Mislinjske doline. Srečanje je bilo domače, saj se je igralka vrnila v svoj kraj - kraj svojega srednješolskega študija - in v hram, ki ga vodi njen nekdanji profesor Janez Mrdavšič, ravnatelj Koroške osrednje knjižnice »Dr. Franc sušnik« na Ravnah, kjer je bila prireditev. Bilo je tudi nadse zanimivo, saj igralka tokrat ni igrala ali recitirala (z izjemo Zdravljice ob koncu nastopa), temveč je pela in se vmes pogovarjala s poslušalci. Mrzelova je znala ustvariti tolikanj domače vzdušje, da so jo, sicer zavrti Korošci, veliko spraševali. Vprašanje in pomisel mnogih je, kako to, da kot igralka poje, in to klasično Prešernovo poezijo, ki je za Slovence sveta. Povedala je, da prepeva že od mladih let. Sprva je pela ljudske in lastne pesmi, nakar je za nekaj časa s petjem (na javnih nastopih) prenehala, ker se je povsem posvetila igralstvu, dokler je za pevske nastope niso znova nagovorili prijatelji. Odziv občinstva je bil dober, zato s petjem nadaljuje. Zakaj poje poezijo? Poezija ji je blizu, pravi. In ker imamo Slovenci veliko dobre poezije, ji je žal, da je toliko leži v knjigah in po predalih - ne-brane in zato mrtve. Zapeta pesem laže najde pot do ljudi, glasba odstranjuje ograje, ki jih nekateri postavljajo pred govorjeno besedo. Kako da si upa peti Prešerna? Prešernovih pesmi se glasbeniki že od nekdaj niso izogibali. Nekaj jih je že skoraj ponarodelih, še več je samospevov in zborovskih pesmi. Znane so pesmi Strunam, Pod oknom, Nezakonska mati, Pesem od železne ceste; da ne govorimo o Zdravljici, ki je postala slovenska him- na, poje pa se celo po več napevih. Jerca Mrzel se je odločila peti Prešerna v sodobnejših tonih. Za sodelovanje je naprosila znanega slovenskega glasbenika Janija Goloba, ki ji je uglasbil Prešernovih pesmi za cel koncert. Ni dvoma: Golobova glasba veliko izrazi. Tudi instrumentalna spremljava je zelo dobra. Vprašanje je samo, ali glasba ne lajša pesmim bremena, ki so ga same sposobne nositi, ali jim ne jemlje vsebine, ki se lahko dobro izrazi tudi v govorjeni obliki. Če ležijo pesmi molčeče, mrtve v predalih - tedaj gotovo ne. Če pa ob koncu pevskega koncerta poslušaš Jerco recitirati Zdravljico, občutiš, da sta igralka in pesnik do kraja resnično zaživela prav v njej in z njo res segla do srca - brez vseh pregraj. Ko človek tega ne bi doživel, ne bi vedel. M. Potočnik Namesto zakona o tisku -zakon o pritisku NIKO KUPON št. 8 za zastonj mali oglas do dvajset besed v časopisu PREPIFI Velja do: 23. maja 1991 Kupon in vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5 SONCE LE NA OBROKE Že tako ali tako pravijo - in to povsem upravičeno - da je v kanjonu Drave sonca le na obroke. Se posebej baje to velja za Podvelko in Brezno. Seveda ni drugje nič boljše, ko pozimi sonce pokuka le za kratek čas med bregove Pohorja in Kozjaka. Sploh pa je letos škrto s svojo toploto. Zato ga otroci resnično znajo izkoristiti, vsak žarek, vsak delček prijetne toplote za igro in zvrhan košek otroških norčij, kot tile v Breznu. -kv DINARJEM SE IZTEKAJO DNEVI NAJ GA ODNESE PREPIH Stanovalci drugače lepega novega naselja ob polju na Muti se jezijo na tako in podobno »parkirane« odslužene avtomobile, traktorje in druga vozila. Saj ne gre le za to, da kvarijo zunanjo podobo in urejenost kraja, mnogi puščajo tudi olje, in to je najhuje. Sicer pa tu že nekaj ljudi ramišlja, da bi uredili zbiranje in prodajo delov iz starih vozil. Lepo pa bi bilo, če lastniki takšne okraske vsaj na pomlad pospravili, kamor pač spadajo. -kv Kot veste, je tista poplava Duty free shopov izpred let že za nami, še ena zgodovina kratke sape in tipične jugopolitike. Ostale pa so nam seveda še tiste prave brezcarinske prodajalne, ki so, pogojno rečeno, na »nikogaršnji zemlji« med mejnimi prehodi z Avstrijo. Toda vse kaže, da se jim dinarski dnevi na hitro iztekajo. Kompas se je že poslovil od dinarjev, Emona še vedno vztraja in mi ji ploskamo. Potem pa se bomo zopet pognali v črno borzo, kupovali bomo vse, kar je denar, a se mu ne reče dinar. Žalostna resnica našega časa - v žepih nam poje Afrika! -kv krava Sara telila trojčke Alojz in Jožica Kumer iz Legna pri Slovenj Gradcu sta bila nemalo presenečena, ko je njuna krava Sara telila trojčke: dva bikca in teličko. Ker se je v hlevu goveja družina povečala kar za tri člane več, je v hlevu tudi dela več. Foto: F. Jurač Lani, ob dnevu mrtvih, so tiho pokopali (post festum) žrtve povojnih pobojev - simbolično na Lesah pri Prevaljah. Občina je celo dala postaviti skromno obeležje (lesen križ) v Janževem lesu v bližini vasi. Mnogi se pomorov spominjajo, kakor tudi aktivistov, ki so jih izvedli po tajnih komandah ali tudi samoiniciativno, menda v skladu z revolucionarnimi načeli. Splošno znano je, da žrtev v naglici praviloma niso dobro pokopali, tako da je tudi več mesecev vel smrad daleč naokoli. Tisti prebivalci Leš, ki so kasneje zasipali slabo pokopana trupla, nimajo najlepših spominov, kakor tudi ne tisti, ki so v letu 1946 ta žalostni kraj pogozdovali. V občini Ravne na Koroškem je bila po ukazu iz Ljubljane ustanovljena komisija za povojne poboje. Sklicana je bila na hitro in neslišno, da nikogar ne bi vznemirila, saj je vendar že to dosti, da nekateri mirno uživajo »zaslužene« penzije, žrtve pa tudi počivajo bog ve, kje vse. Nekateri pravijo, da imamo že tako preveč problemov, vsakdanjih težav in ne vem kaj še vse, pa vendar pozabljajo, da so morilci med nami, in morda bodo nekoč dvignili nož, kramp ali lopato tudi nad nas ali naše bližnje. Dejstvo pa je, da zločini ne zastarajo, ne nacistični in tudi ne boljševistični, še manj pa masakri v miru. Zato naj komisija (kakršnakoli že je) vendarle opravi svoje delo in ne čaka na lepe sončne dni, kakršni so bili takrat, daljnega maja 1945, ko so v Janževo na Lešah bivši partizani pripeljali skoraj dvesto avstrijskih državljanov in jih pobili kot pse; primerno temu so izglodali njihovi »grobovi«. Tihi pokop povojnih žrtev na Lešah Koliko je grobov v občini Ravne? Člani komisije naj ugotovijo, kje so grobišča in grobovi, koliko jih je, kdo so »pokopani«. Vprašanje storilcev, zlasti samozvanih sodnikov, je delikatnejše, verjetno pa je treba spregovoriti tudi o njih: izdelati vso potrebno dokumentacijo, jo strokovno obdelati in vsaj tako omogočiti poštenim ljudem, da se rešijo bremena, krivcem pa, da končno spoznajo (kljub morebitni pijanosti ali prividom), da so prekršili osnovna človeška in civilizacijska načela. Nekdo je dejal: ...je čas rojstva in cas umiranja, čas vojne in čas miru... V knjigah piše, da se je druga svetovna vojna končala 9. maja 1945, slovita »bitka« na Poljani na Koroškem in v Sloveniji pa je bila 15. maja 1945. Pobili so jih torej v MIRU, ker niso imeli pravih priimkov, ker niso pravilno govorili, ker niso bili tapravi vojaki, ker niso bili Slovenci v tuji državi ali ker so to bili. Zaenkrat se torej potolažimo - po krivem so tragično umrli tistega lepega sončnega dne. Benjamin Kumprej Le pokojni so spokojni. NIKO DOMAČIJSKO PABERKOVANJE Marsikaj pozabljamo iz naše preteklosti, pa je škoda, sušimo si korenine. Saj je prav, da poganjamo veje v šir, v veter in vihar drznih misli. Ohraniti pa moramo korenine in globlje bodo, trdneje bomo stali, zdrava bo rast, lepša bo krošnja... Nekaj domačijskega drobirja bomo izbezali iz naše zemlje - tudi v ta namen. X. Romanje v Kelmorajn »Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje...« Zlasti v 16., 17. in 18. stoletju so romali v Kelmorajn, to je v Kòln am Rain, pa v Aachen. Zamislite si tako potovanje čez Koroško, na Solnograš-ko (Salzburško), mimo Miinchna in vse do današnje Belgije, vsekakor pa do Rene (Rain), kar peš; nekaj vozov so imeli, vodniki pa konja. Naš znani pridigar Janez od Svetega Križa pri Vipavi (Janez Svetokriški) je popisal romarje: Se oblezhe v pil-gromski (= romarski) gvant, na urat dene en vsiniate (= usnjati!) kreshelz, nastrani obessi eno votlo buzho (zh = čl), v eno roko vsame en velik Roshekranz, v to drugo eno dolgo palzo, ter se na raisho postavi inu almoshno prassi« (1707). Več sto se jih je včasi podalo na to dolgo pot. Na poti so se spletala poznanstva, radi so se tudi v božjepotniš-kem kraju celo poročili. Slovenski romarji so bili očitno veseljaki, plesali so in peli ter nastopali pred visoko gospodo (v Kolnu na primer!). Prav gotovo so tudi iz naših krajev romali. Saj je bil vidnih vodnikov tolmačev Vid Fišer iz Guštanja (Ravne na K.!). Leta 1755 je prvič vodil slovenske romarje v Kòln. Nato še leta 1762 in 1769. Je pa pri vsem tem obubožal. Vložil je prošnjo, da mu povrnejo vsaj potne stroške, vendar nova doba, doba razsvetljenstva temu ni bila več naklonjena. Menda je bil izvrsten igralec na orglice. Žal kaj več zaenkrat ne vemo o njem, niti ne vemo za imena romarjev iz naših krajev. Vemo pa za vpliv teh romanj. V Kolnu je bila ena vidnih atrakcij prikazovanje relikvij Svetih Treh kraljev, od tam se je širilo trikraljevsko čaščenje. Verjetno so podobe poklonitve svetih Treh kraljev po naših cerkvah odmev teh kelmorajnskih romanj, tudi na Lešah pri sveti Ani, pa svetem antonu na Ravnah... Verjetno so tudi čaščenje svete Uršule in njenih enajst tisoč devic prinesli romarji iz Kolna, saj so radi obiskovali tudi cerkev sv. Uršule - s priprošnjo za srečno zadnjo uro. V tej cerkvi so lahko prebrali, kdor je pač znal brati, o pobitih XI M. V. (devic). In so jim razlagali: XI je enajst, M. je tisoč, V. pomeni device. Bolj resni to preberejo, da je bilo le enajst mučenic (Martyres) devis (Virgines). Kakorkoli že, pri nas imamo sveto Uršulo svetnico, »vseh devic si ti kraljica /enajst tavžent jih imaš/ lahko meni eno daš.« Tako. Več tednov je trajalo romanje, naporno, pobožno, nevarno, tudi veselo. Romati, romarji, rimski potniki... Naš koroški jezikoslovec Ožbalt Gutsmann (r. 1727 v Grabštajnu bli-•zu Celovca, ul. 1790) je v svojem slovarju Deutsch-win-disches Worterbuch (1789) prevajal za Pilger: rumar, rim-lar, kirfater. Pisatelj Janez Trdina pa je menil, da pride od Rom, cigan, torej nekako po »cigansko« potovati in biti opravljen, biti nemiren popotnik. Morda bi za današnje mlade turiste skoraj verjeli. Tone Sušnik Sport, kultura Koroška poje ’91 BREZ NAJBOLJŠIH Prevaljčanke s trenerjem Doklom V PRVI SL. LIGI Trud je poplačan. Po osmih letih aktivnega dela, marljivih treningov in tudi odrekanja, so se odbojkarice Partizana Prevalje naposled vendarle uspele uvrstiti v višji rang tekmovanja - v prvo republiško ligo. V sezoni 1991/92 bodo tako igrale skupaj s še tremi koroškimi ekipami: Fužinarjem, Mežico in Mislinjo. »Naša ekipa je nastopala v II. slovenski ligi - vzhod že od leta 1984 in sicer sedem let zapored,« pravi trener odbojkaric Partizana, inž. Janez Dokl, ki ima ob tehničnem vodji sekcije Jožetu Drevenšku največ zaslug za kakovosten vzpon ženske odbojke v kraju. »V zadnjih treh sezonah smo osvajali druga mesta v ligi in se vselej uvrščali tik pod vrhom lestvice. Po lanskem nesrečnem prvenstvu, ko smo le z enim porazom, proti Mežici, in slabšo razliko v nizih, ostali na drugem mestu, smo si pred sezono 1990/91 zadali nalogo pomladiti ekipo in jo pripraviti za osvojitev prvega mesta šele v prihodnji sezoni. Dekleta pa so že sedaj premočno zmagale v ligi. K temu uspehu so nedvomno pripomogli boljši pogoji za vadbo, saj nam je uspelo trenirati kar trikrat na teden. Razpolagamo tudi s precejšnjim številom mladih igralk, ki obetajo postati dobre odbojkarice. Nenazadnje pa so k osvojitvi naslova prvakinj prispevale tudi temeljite priprave pred začetkom prvenstva v Kari» gadorju in na Rogli« poudarja Janez Dokl. Prevaljčanke so prvenstvo osvojile brez poraza, saj so izgubile le 6 nizov. Bile so domala za razred boljše od nasprotnic, ekipa Braslovč na drugem mestu je zaostala za njimi kar za 10 točk. »Upam si trditi, da je ekipa zrela za napredovanje v močnejšo ligo. Znali smo združiti moči, nadarje- nost mlajših in njihovo ambicioznost smo povezali z izkušnjami starejših. Med vsemi našimi odbojkaricami je največji kakovostni vzpon dosegla Lojzka Dobrodel, ki je bila tudi najboljša igralka lige. Sicer pa so za ekipo nastopale: Katja Stopar, Mojca Drofelnik, Marjana Sonjak, Andreja Senekovič, Lidija Božič, Ema Vogrin, Marjana Petrič, Irena Kancijan, Vesna Janežič, Mi-lanka Janežič, Lojzka Dobrodel in Mateja Žagar.« Na Prevaljah se za bodočnost ženske odbojke ni bati. Tudi mlajše Konec minulega tedna je v Celovcu potekalo 5. svetovno prvenstvo v dartu ali po naše v - pikadu. Gre za sodobno elektronsko napravo, ki jo imajo tudi v biljardnici pri Lečniku na Ravnah, in Lešnikova ekipa je v Celovcu zastopala barve Jugoslavije. Na letošnjem svetovnem prvenstvu s je zbralo 12 ekip iz Evrope in Združenih držav Amerike, Slovenci smo bili na tem prvenstvu debitanti, ki pa so dosegli kar vidne uspehe. Tekmovunje je potekalo v petih disciplinah fikipno, ženski pari, moški pari, mešane ekipe in posamezno. Ekipno je zmagala Nemčija, Lešnikova ekipa pa je bila od 12. na 10. mestu. V posameznem tekmovanju pa si je Marjana Verhov-nik delila 9. mesto, kar so tudi ostali tekmovalci iz Evrope in Amerike ocenili kot izjemen uspeh. Treba je namreč vedeti, da imajo dart pri Lečniku šele leto dni, na Zahodu pa je to zelo razvita dejavnost in nekateri Amerikanci se s tem ukvar- Žalostni smo nekateri ugotavljali na sklepnem srečanju pevskih zborov Koroška poje, da bo minilo brez nastopov nekaterih zborov, ki so bili še do nedavnega naš ponos in so ponesli Koroško tudi na naj višja tekmovanja in preko meja. Tako letos prvič v Radljah ob Dravi ni bilo revije tamkajšnjih pevskih zborov. Vzrok - ni denarja, mi pa k temu dodajamo, ni morda posluha ali pa dobrega organizatorja?! Neglede na denar je že samo spoznanje, da tokrat ljubitelji zborovske glasbe občine Radlje nismo prišli na svoj račun. Dokaj žalostno, saj denimo Moški pevski zbor »Janko Vincenc Markov« (čeprav se ni predstavil na občinski reviji) ni dobil povabila v Dravograd, pa bi drugače gotovo radi zapeli tudi v Dravogradu, saj se ak- obetavne igralke že posegajo po lovorikah v Sloveniji. Tako so denimo kadetinje osvojile preteklo sezono 4. mesto v republiškem tekmovanju, pionirke pa so na prvenstvu severovzhodne regije osvojile 2. mesto, za odbojkaricami Palome Branika. Ob vseh naštetih uspehih prevaljskih odbojkaric pa si odborniki vendarle belijo glave z vprašanjem, ali jim bo OZS dovolila igrati tekme v njihovi, po pravilih daleč premajhni dvorani. Ivo Mlakar jajo skorajda profesionalno. Še nekaj drugih rezultatov: v mešanih parih sta Miro Brajnik in Marjana Verhovnik osvojila 13. mesto. Meda Lečnik in Srečko Kuzma pa 17. Lečnikove oziroma kar jugoslovanske barve so v Celovcu zastopali: Srečko Kuzma, Miro Brajnik, Marjana Verhovnik in Heda Lečnik, rezerva je bil Ivan Kuzma, na odprtem prvenstvu posameznikov pa sta nastopila tudi Zmago Šteharnik in Bojan Miiller. Sicer pa je Lečnikova ekipa bila zelo prisrčno sprejeta, v povprečju so bili najmlajši, vsak tekmovalec pa je na dan tekmovanja vrgel tudi do dva tisoč lučajev. Vzdušje v Celovcu je bilo odlično, Lečnikovi pa se pripravljajo še na druga mednarodna srečanja. Konec minulega tedna sta na mednarodnem tekmovanju v biljardu v Celovcu sodelovala tudi Andrej Placet in Boštjan Zinko, oba člana tega kluba. tivno in zavzeto pripravljajo na jubilejni koncert, ki bo v drugi polovici majav Radljah. Vodi ga prof. Branko Čepin. Mešani pevski zbor »Svoboda« Vuzenica, ki ga je uspešno vodila Danica Pokeršnik, ni več aktiven, nekateri so odšli na študij, drugi pa iz neznanih vzrokov ne prepevajo več. Spomnimo se, da je mešani pevski zbor Vuzenica z republiškega tekmovanja »Naša pesem« odnesel srebrno odličje in v nekajletnem delovanju nastopal doma in širom naše dežele. Kakorkoli že, pogrešamo jih. Dragica Žvar, ki je priznana zborovodkinja doma in v tujini z vrsto priznanj in ki vsa leta nazaj ocenjuje nastope in izvajanje koroških pevskih zborov, je menila, da morajo biti razlogi za bojkot medobčinskega srečanja pevskih zborov dovolj tehtni, saj se omenjenih srečanj pevci običajno veselijo in neradi odpovedo. Upamo, da bo občinska zveza kulturnih organizacij, če jo sploh lahko tako imenujemo, tokrat pod okriljem Delavske univerze Radlje, našla rešitev, da bo prepevanje pevcem in zborovodjem le spodbuda za nadalj-no delo. Na zaključni reviji v Dravogradu smo pogrešali tudi Moški pevski zbor »Fužinar« z Raven na Koroškem, ki ga pravtako vodi prof. Branko Čepin, in Pevski zbor Vres. Najboljših letos ni bilo slišati. Škoda! Revijo v Dravogradu, ki sta jo organizirali Koroška pevska zveza in Zveza kulturnih organizacij Dravograd 19. aprila, sta spremljala zborovska strokovnjaka prof. Dragica Žvar iz Celja in Tomaž Tozon iz Ljubljane, ki sta po koncertu pevske zbore tudi uvrstila po kvaliteti. Spregovorila sta o dveh kvalitetnih skupinah. Vzgornjo kvalitetno skupino sodijo: Mešani zbor KUD Slovenj Gradec, ki ga vodi Almira Ce-govnik, Moški zbor Kope-Legen-Smartno pri Slovenj Gradcu, ki ga vodi Janja Linasi, Dekliški zbor KUD Ivan Cankar iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, ki ga vodi Janez Ko-lerič in moški zbor Štefan Goršek Čaki iz Šentjanža pri Dravogradu, ki ga vodi Viljemka Raško. Seveda prav nikjer ni rožnato, zborovodje so često govorili o težavah pri delu z amaterskimi zbori. Denarja tako ni, pevce združuje le ljubezen do zborovske glasbe in če denar že ogroža obstoj zbora, je od njih pač odvisno, kako se bodo znašli. Včasih se kriza konča z razpadom zbora, če pa že ni tako, težave pogosto za seboj poneso številne posledice, kot so padec kvalitete petja, vse manj skupnih vaj in dela z mentorji. Gotovo ozek ljubiteljski krog izvajalcev in organizatorjev pevskih srečanj tovrstnih težav ne bo rešil, zato je toliko bolj pomembno, da vsaka občina ali društvo naredi vse zase in za svojo kulturo, pa najsibo pevska ali ne. I. Fasvald Svetovno prvenstvo v dartu Lep uspeh Lečnikove ekipe FOTO NOVICE KOROŠCI SE STARAMO Znano koroško zdraharstvo in »favšija» je potisnila gradnjo novega doma za starostnike še za kakšno leto v »lepšo prihodnost«. Seveda pa je ta prihodnost takšna, da so pri SPIZ-u ukinili sklad za gradnjo teh domov, denar pa naj bi se dobil iz drugih republiških »Žakljev«. Po svetovnih merilih naj bi družba poskrbela za pet odstotkov ljudi, starih nad 65 let, na Koroškem pa ta odstotek znaša 3,5 in je najslabši v republiki Sloveniji. Danes imajo vse štiri Koroške občine svoj dom v Cr-nečah, z več kot 250 posteljami, 19 postelj pa imamo tudi v zavodu Lukavci pri Ljutomeru. Po nekaterih ocenah bi tačas potrebovali na Koroškem več kot sto postelj, te potrebe pa se iz dneva v dan še povečujejo. V novem regijskem domu (kdaj?) naj bi občina Dravograd dobila 20 postelj, Radlje ob Dravi 36, Ravne na Koroškem 66 in Slovenj Gradec 28. To je seveda stari ključ razdelitve posteljnih zmogljivosti, saj je občina Slovenj Gradec že izstopila iz od- O DOMU NIČ POSEBNO NOVEGA bora in bo ta problem reševala po svoje. Na Ravnah pa so v preteklosti okrog doma »cincali«, saj se je neskončno zapletalo okrog lokacije: najprej Prevalje, nato Ravne, vmes še Mežica, pa protesti upokojencev, plavalcev in še koga. Danes nova občinska oblast spet razmišlja o domu, ki bi stal streljaj od šole na Prevaljah in bi tako koristil usluge predimen- zionirane kuhinje na tej šoli. Do izgradnje (če bo do nje prišlo), bomo gotovo poročali še o kakšni lokaciji. Kakorkoli pa to problematiko obračamo, gradnja na Ravnah (Ob Suhi) bi bila najbrž najbolj primerna. Blizu so trgovine, avtobusna postaja, zdravstveni dom, lekarna in cerkev... -ff VSE VEČ ZASEBNIH TRGOVIN Na dan 26. aprila letos je bilo po podatkih občinskega sekretariata za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj v občini Ravne skupaj 28 zasebnih trgovin na drobno: 16 z živili in 12 drugih (butikov, s tekstilom itd.) Njgveč jih je na Ravnah (7 z živili, 8 drugih), sledijo Prevalje (5 z živili, tri druge), Cma (tri z živili) in Mežica (ena — ena). Takšno število je posledica spodbiyaiya razvoja storitvenih dejavnosti, učinka sta pa dva: v po-manjkanju dela se nekateri samozaposliuejo; ker je trgovin več, pa so tudi približane krajanom. Tako je tudi v Strojnski Reki, kjer so aprila dobili PAN MARKET (Danica Pan-dev). H.M. ODMEVI Ravenski park Prej ali slej je bilo pričakovati, da bo nekdo, ne vem katerikrat v povojni zgodovini ravenskega parka, prijel za pero in zopet potarnal nad neurejenostjo ali kar mizernostjo tega parka. Tokrat je to storil nam vsem znani B. Kumprej. Za parkje storil še več - s svojimi dijaki je izvedel očiščevalno akcijo in se zagotovo z njimi pogovarjal še o varovanju okolja, o njegovi estetiki, kar naj bi park še zlasti prezentiral. Avtorju članka ne bom odgovoril na vprašanje, ki kar vpije med vrsticami, KDO BO VENDAR ŽE KAJ STORIL ZA NAŠ PARK, ki ob reprzentančni zgradbi ravenskega gradu kaže tako klavrno podobo. In že smo pri bistvu problema - park je bil v času svojega nastanka in najlepšega razcveta vendar z gradom vred eno, v lasti istega gospodarja (sicer ga verjetno sploh ne bi bilo). Čigav pa je danes? Družben, kolektivna last, brez pravega gospodarja že desetletja. Zato je tako klavrna njegova slika. Res je, v parku imajo svoje čudne opravke tako mladoletniške klape kot tudi gasilci, celo ko-munalci, pa posamezni vozniki motornih koles in osebnih avtomobilov. Pa kaj bi našteval še jaz. Na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora si skupaj z mariborskim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine prizadevamo, da bi še v tem letu pripravili vsaj osnutek odloka o zaščiti ravenskega parka. Zavedamo pa se, da sam odlok parka fizično še ne bo zaščitil, če ne bo park z odlokom vred dobil še svojega gospodarja, gospodarja z imenom in priimkom, in ne več kolektivnega. Seveda nimam v mislih kakšnega grofovskega upravitelja, vendar bi moral imeti dovolj žlahtne krvi in dovolj pod palcem, da bi znal in zmogel vrniti parku njegovo pravo namembnost in urejenost. Kdo bi si to upal biti, pa je že drugo vprašanje, morda izziv. Svojevrsten izziv in lep zgled je drugim uporabnikom parka in starsem dal tudi profesor Kumprej, vreden posnemanja. Jože Lesjak Imel sem že pripravljen sestavek o našem parku, pa me je v 10. številki Prepiha prehitel gospod B. Kumprej. Vseeno si dovoljujem nadaljevati z njegovim razmišljanjem... Oziroma Se malo nazaj: Mesto Ravne so bile še trg Guštanj, ko je park že obstajal. Bil je grofov; ker je bil lepo urejen, je imel ograjenega in navadno ljudstvo m smelo vanj. Pod košatimi krošnjami je imel še teniško igrišče, kjer se je ob nedeljah rekreirala gospoda modre krvi. Trški mulci (bodoči samoupravljale!, zdaj pa že upokojenci) so jim pobirali žogice in bili za združevanje svojega dela poplačani z desetimi dinarji. Pravijo, da je bilo to še kar. Pa je prišla vojna, grofa preženejo in v gradu se nastani gospodinjska sola. Trška mularija, ki ji je medtem že pognal puh in - ker ni več grofa, ji zraste še greben, postavi na velikem travniku nogometno igrišče. Pa ni bilo nfc, kuharice jih naženejo, »golštange« pa posekajo. O samoupravljanju še ni ne duha ne sluha. Pa je prišla svoboda in z njo nova ljudska oblast - in tudi park postane ljudski. Grofa ni nazaj, kuharice zamenja OZNA (o samoupravljanju še nič) in park dobi nogometno igrišče. Tako hoče ljudska oblast, tako je všeč žogobrcarjem in tako dobi ljudstvo nadomestni opij. Tenis še ni za široke ljudske množice in teniško igrišče se predela v odbojkarskega, ki še vedno skrito pod krošnjami, ne kazi podobe. Resnici na ljubo - tudi uživalci nadomestnega opija so tu manj številčni in zahtevnejši. Navzlic tujkoma park (o samoupravljanju še vedno nič) še kar kaže svojo podobo. Drevesa kljub vedno več vrezanim začetnicam nemoteno rastejo, poti so posute s peskom in ograjene s količki, v fontani žubori voda, pač dokler ima kaj besede profesor Sušnik. Pa se začno tovarne izročati delavcem (park je že zdavnaj ljudski) in parku kaže vedno slabše, najhuje pa mu je v razcvetu samoupravnega socializma. Eksotični iglavci se začno sušiti in sledi sečnja. Pišejo se protesti, pa ne zaleže kaj dosti. Nekaj iglavcev sicer preživi, ki pa rogovilasti in ožgani v družbi gnijočih štorov nudijo kaj klavrno podobo. Fontana je že zdavnaj zasuta, poti vsebolj spominjajo na steze motokrosa in (vedno manj) zelene površine krasijo rjaveči drogovi, pohojene kovinske mreže in vsakovrstni betonski temelji. Kot da dvoje zabetoniranih nogometnih vrat ne bi zadoščalo, se potrebujeta še dva prenosljiva gola. Lepota, da se ti milo stori! Vse to navzlic kopici novih igrišč v športnem parku prek ceste, ki je bila nekdaj globača in naravna meja parka. Ni dovolj, da je park v celoti obkrožen z razpokanim asfaltom; od gimnazijskega dvorišča do obokanega vhoda v grajsko dvorišče je z asfaltom še presekan. In za krono vsega, kot pravi B. Kumprej, ima park celo svojo smetno jamo. Pa je bilo v zenitu samoupravljanja dovolj denarja, da bi se kaj storilo. No - saj, se je, park namreč dobi Prežihov spomenik. Ali v svarilo nočnim obiskovalcem, naj tu ne počno tega, kar sta na odoru počela Radmanca in Voruh, ali v spodbudo? Veljalo bi povprašati veljake takratne kulturne politike. Na zahodni strani gradu zraste še muzej na prostem, vse to ostrešeno železje in lesovje (skupaj s spomenikom namreč) pa vedno bolj spominja na zaustavljeni zametek nekakšne mešanice Disnevlanda z alejo velikanov na Rdečem trgu. Se dobro, da se v evforiji tnmov-stva kakšen zagnanec ni spomnil celega parka preurediti v trim stezo. Očitno je ena, razpadajočega v podaljšku muzejskega železja, dovolj. Pa je prišla slovenska pomlad, samoupravljanja ni več, na ljudsko oblast je le še medel spomin, najnovejšo oblast smo prvič po vojni izvolili demokratično, pa... Pa nič. Ko so imeli grofje in grajske kuharice še kajoesede... F. Krivec Delovni osnutek na barvnem papirju Nadaljevanka o »praznem čaju« in »gebekanih kalamarih« Da imajo v De profundisu tako bolj svoja pojmovanja o turistično-gostinski dejavnosti, smo dokazali; da znajo pisati, dokazujejo sami. Ni pa jasno, kako da ne znajo v redu brati. Dragi tovariši, pardon - gospodje! Žal mi je, da ste ga spet postali. Tega vam sicer ne zamerim, hudo je le, da ob tem majčkeno na grobo lažete. Užaljenost odmislimo, je pa slaba reklama res še vedno boljša kot nobena. Lahko se vsi skupaj to1 lažimo s tem, da bo vse drugače, ko boste objekte družbenega standarda prodali najboljšemu ponudniku. Ce sem za dlako bolj resen, moram reči, da nisem pričakoval tako avšastega, nekritičnega in nestrokovnega komentarja moje kritike. Zato malo širše demantiram in komentiram vaše resnice. Najprej ni res, da vaš cenik nima nikakršne muzejske vrednosti. Morda res ne muzejske, ima pa arhivsko, kar je zelo blizu, saj bo služil namesto obrazložitve k zaključni negativni bilanci Družbenega standarda oziroma TGP dp, ki so ga vaši delavci ljubkovalno poimenovali: »decugrundis«. Da sem si vaš cenik pridobil, drži. Lahko vam ga vrnem, če vam je žal za njim. Ni pa točno, da gre za osnutek cenika. Če pa razmnožujete osnutek na barvnem papirju v 500 izvodih, kot seje to zgodilo 17. aprila letos, potem ste res poslovneži par excelence. Kar zadeva delovno mesto, moram reči, da niti pooblaščeno niti nepooblaščeno ne prebiram skoraj vsega, kar se kopira v podjetju. Pooblaščeno pa kontroliram delo v raz-množevalnici. In če tega ne veste, je to vaš problem; in ker je tako, praktični ni mogoče, da bi ob moji oceni in kritiki delavke, da cenik ni kvalitetno tiskan, ne spregledal tudi vaše umetnine. Kot član tega kolektiva sem vaše delavce takoj dobrona- merno opozoril na napake. Ugled hotela je zaenkrat ravno toliko moja stvar kot vaša in po odmevih sodeč tudi vseh delavcev železarne. Komentar vaših je bil, da so sicer res napake, da pa gre za drag papir in da ni več časa popravljati, ker odhajajo s papirji naslednji dan že v Portorož - pred prvomajskimi prazniki. To se je zgodilo pred poldnem, razmnoževalnica pa dela, kot vsi pošteni Evropejci, do pol štirih. Po prvomajskih praznikih ste svoj osnutek, potem ko ste ga dali v lekturo Službi za informiranje, ponovno razmnožili, vendar tokrat sami. Cvetke, kot so »gebackene kalamari«, pa so še vedno ostale. Predpostavljam, da niste razmnoževali cenika, ampak, da ste tokrat iz delovnega osnutka napravili dokončni osnutek ali pa celo predlog. eniechter AuTschnitt 3. ocvrti lignji Gebackene Kalamari ' 4. lignji na žaru------- Jj Gegrillte Kalamari ardelice Mimogrede: rad bi strokovno pojasnilo, Mj je to »gebackene Kalamari«. Verjetno gre zajed za mešane italjjansko-nemške pare. Kar zadeva vašo trditev, da žalim kmete, je to pač vaše mnenje. Sicer pa sem že povedal, da ne znate Citati ali pa namerno dajete vulgarno interpretacijo moje primeijave. Z večino Šentanelcev pa se sicer precej dobro razumem in se tudi bom, dokler ne bodo začeli delati cenikov po vašem vzorcu. Kar zadeva povabilo v pisarno vodstva TGPDp je brezpredmetno, ker prihajam tja tudi brez povabila, če je to potrebno, ker vsaj v pisarnah - hvala nekomu - ne proizvajate »gebekanih kalamarov«. Pravite še, »naj čevlje sodi le kopitar!«. Pravilno je: »Le čevlje sodi naj Kopitar!« Tudi tu vas moram razočarati. Prešeren je bil namreč totalka, ko je to napisal. V osnutku pesmi, ki pa je ni razmnožil v 500 izvodih, namreč piše: »Nisem pek, vem pa, kaj je dobra žemlja!« Če pa res mislite, da sem »kopitar«, vam povem in predlagam naslednje: že veliko letami je namreč resničen hobi teoretično in praktično poznavanje gastronomije, znanje barmanstva in podobne zadeve-Samo pomanjkanje kapitala je razlog, da tega tudi v praksi - privatno gostinstvo - ne uresničim. Če ne verjamete, predlagam tekmovanje z nevtralno ocenjevalno komisijo, na primer pri pripravi solat, sirovih in kombiniranih narezkov, zlasti pa morskih »zverin« na žaru. Kdor izgubi, ta plača! J. Dežman ZDRAVJE JE PRVO Verjetno res prihajajo časi kot nekoč, pred 60 leti, ko je lahko obiskal zdravnika človek, ki je imel kaj denarja, da je lahko tudi kupi! zdravila in plačal zdravnika. Jaz namreč imam veliko stikov z bolnico, ker je moje zdravstveno stanje taksno, da moram skoraj vsak mesec na kontrolo v bolnico (bolezni nebom navedel). Pa takoj po prihodu do vhoda v bolnico gledam nekaj neverjetnega - kako sam šofer rešilnega avtomobila razlaga pacienta ali pacientko iz vozila na voziček, da ga odpelje v bolnico ali iz bolnice. Naložiti ga seveda večkrat pomagajo medicinskè sestre ali strežnice, kakor pač morejo. Pa si potem mislim, kako je potem doma, kdo pa doma pomaga nositi bolnike, morda v peto nadstropje bloka. Kaj pa, če ni nobenega doma, da bi pomagal. In ko je prometna nezgoda, pride sam voznik reševalnega avtomobila na kraj nezgode, naloži ponesrečenca in ga odpelje v bolnico. Poškodovanec pa leži zadaj, ga premetujepo vozilu... in je treba dajati umetno dihanje in masažo srca, ali naj potem reševalec vozi in dela ostala opravila hkrati. Vsi se zavedamo, da je res kriza v vseh panogah, ne samo v gospodarstvu, šolstvu, kulturi, zdravstvu... Kljub temu pa bi moralo za to biti bolje poskrbljeno, da bi res lahko živeli človeka dostojno življenje. In če bi se morda komu izmed nas jutri zgodila prometna nezgoda in bi morda bilo pri nas potrebno izvajati nujno medicinsko pomoč, pa ne bi bilo spremstva v reševalnem avtomobilu (med. tehnik) in ne bi bilo vse stoijeno za pravočasno in pravilno pomoč? Koga bodo svojci potem »gledali po strani«, šoferja, reševalno službo ali pa državo, ki ne zna poskrbeti za človeka dostojno življenje. Zato - gospod prim. dr. Drago Plešivčnik, resje mogoče nekaj ljudi preveč v zdravstvu, ampak pri reševalni se to sploh ne more govoriti. Tudi sam sem bil priča ta- kemu primeru, ko sem šoferju pomagal nesti bolnico v bloku v stanovanje, ker ni bilo nikogar doma. Zato je treba, da se obdrži zdravstvo v takšnem številu zaposlenih, kot je; še več bi jih bilo treba zaposliti, ne pa reducirati. In če bi dali mah večji davek na alkohol, cigarete ter ta denar potem dali zdravstvu, bi bilo že bolje za nas vse. Res je, država je mačeha, da jemlje ljudem tisto, kar najbolj potrebujejo - ZDRA VJE! Kako naj potem živimo človeka dostojno življenje, če nas bo strah, ali nas bodo vzeli v bolnico, ali bo prišel sam šofer v reševalnem vozilu, ali bom jutri sploh mogel plačati zdravnika, ali pa naj »crknem« v boju za človeka dostojno življenje. JureUlbl Slovenj Gradec ZA CENTER IVANČIČA O tem, kako živi družina z otrokom, obolelim s cerebralno paralizo, kakšne težave jo spremljajo skozi življenje, smo spregovorili na medijski predstavitvi Koroškega društva za cerebfalno paralizo 5. aprila 1991 v Dravogradu. Zapisali in povedali smo, da potrebujemo pri reševanju problemov in stisk družin pomoč celotne koroške regije, saj zajema društvo vse štiri koroške občine in del Velenja. Naš prvi sodelavec, prijatelj društva, je Skupščina občine Slovenj Gradec. Društvu bo dala v najem za nedoločen čas zgradbo, v kateri bo Center za varstvo, vzgojo, usposabljanje in zaposlovanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, s krajšim imenom: CENTER »IVANČIČA«. Zgradba pa je stara, potrebna popolne obnove in opreme. Morda bo kdo rekel: »Vteh kriznih časih, ko se večina boti za preživetje, so se lotili takšne velike investicije!« V nas pa je optimizem in prepričanje, da iz majhnega raste veliko. Starši prizadetih otrok se bomo borih za ta naš Center, trkali na vrata vseh dobrih ljudi in iskati pomoč. Začetna akcija zbiranja denarja bo DOBRODELNI KONCERT. Ko smo začeli v društvu razmišljati o tem koncertu, smo ugotovili, dosami ne zmoremo celotne organizacije. Jože Galič, član ansambla Slovenija, sedaj lahko rečem - velik prijatelj našega društva, je prevzet nase veliko odgovornost in obveznost - celotno organizacijo glasbenega dela koncerta. Njegovemu vabilu za sodelovanje na koncertu so se odzvali ansambli iz Stopove lestvice, slovenski muzikanti, o katerih piše prav on. To bo njihova prva javna predstavitev. Do sedaj sije veliko ime pridobila Simekova Marjanca, prepričana pa sem, da STOPO VI NAJ MUZIKANTI ne bodo zaostajali, kajti sestavljajo jih sama zveneča imena: Alfi Nipič s svojimi muzikanti, ansambelMarela, ans. Nagelj, Štirje kovači, Bratje iz Oplotnice, štajerskih sedem, Celjski instrumentalni kvintet, ans. Tonija Verderberja, ans. Slovenija in Vokalni kvintet Ajda s citrarko Cito Galič. Vsi smo zadovoljni in srečni, kadar se lahko od srca nasmejemo. Za to bosta poskrbela humorista Franc Košir in Mitja Sipek. Zaostajal ne bo Jože Galič, ki velikokrat deluje tako resno, v resnici pa spravi sogovornika ali poslušalca zavoljo smeha do solz. Celotni program bo povezovala novinarka Koroškega radia, Irena Fas-vald, malo ji bo pomagal tudi Ivan Kramberger, ki bo del svoje dobrote verjetno pustil tudi na Koroškem. Vsi nastopajoči dokazujejo, da imajo »veliko« srce, saj so se odrekli honorarju. Zares veliko srce pa imajo tudi pokrovitelji našega koncerta, med katerimi moram posebej omeniti Koroški radio, ki nikoli ne zapira svojih vrat, kadar potrkamo nanje. V krog prijateljev Koroškega društva za cerebralno paralizo spada tudi Koroška tiskarna, velik delež pa bo prispevala Kolinska, ki bo v gostišču Bellevue na Legnu v Slovenj Gradcu pogostila vse nastopajoče. STOPOVI NAJ MUZIKANTI bodo igrali za Center »Ivančiča« v petek, 17. maja 1991, ob 20. uri v Športni dvorani v Slovenj Gradcu. Ko bo čez kakšno leto Center zaživel, bo lahko vsak, ki se bo udeležil koncerta, rekel: »tudi jaz sem nekaj prispeval za srečo tistih, ki jih je prizadela narava!« Marija Srdinšek GLOBOKO RAZOČARANJE Spet sem vam, dragi bralci, namenil dve temi, o katerih se zadnje čase veliko govori, vendar so razlage različne. V teh dveh temah bi vam rad podal svoje mnenje in mnenje mojih somišljenikov. Seveda o vsem presodite sami. Spomnimo se tistega dne, ko je umrl JOSIP BROZ TITO. Vsa njegova Jugoslavija se je spremenila v eno veliko solzo, tako žalovali smo. še dolgo smo govorili, da hodimo po njegovi poti in da ne bomo nikoli skrenili z nje. Se sam se dobro spomnim, ko sem bil na Dedinjah, s kakšnim spoštovanjem smo hodili mimo njegovega groba. Danes pa - ko bi mogel on videti, kaj so naredili vladajoči za njim iz njegove Jugoslavije, bi se verjetno utopil v lastnih solzah. Prizadet bi bil še bolj, ko bi mogel slišati, kaj se vse govori in piše o njem in ko bi izvedel, da je na Dedinjah velikokomu odveč. Kaj sem hotel s tem povedati? Lahko je obsojati človeka, ki je že zdavnaj mrtev in se ne more več braniti. To, da tem govoricam ne verjamem kaj dosti, je mnogim jasno. Jaz ga namreč še vedno vidim v dobri luči. Vedno, ko slišim kaj nelepega o njem, se vprašam, le komu koristi vse to in ali niso tisti veliko slabši, kot bi po njihovem mnenju moral biti JOSIP BROZ TITO? Mogoče je res Demokracijo in odcepitev Slovenije od Jugoslavije si zopet razlagamo na različne načine. Večina nas gleda na to pozitivno, so pa tudi ljudje, ki ne rečejo k temu nobene. Najbolj zanimivi so seveda ostareli ljudje, tisti, ki so že zdavnaj v upokoju, stari tam nekje nad sedemdeset let. Večina se jih spomni, kako so živeli v stari Jugoslaviji seveda v kapitalizmu. Kapitalisti pa, kot pravijo, niso pustili nič kaj dobrih spominov na sebe, ko so se morali umakniti. Trdijo, da je bil delavec tedaj že močno tepen ali - z drugimi besedami - bil je metla, s katero so vladajoči pometali, kolikor se je le dalo. Tudi o revščini in brezposelnosti vedo veliko povedati. Rad jih seveda poslušam, mnenje pa na vse to tudi imam svoje. Prepričan sem, da se ista slika ne more več ponoviti(saj vendar gremo z napredkom naprej. Da pa ta napredek potrebuje pridne roke in veliko pridnih rok, nam je vsem jasno. Veliko še moramo namreč storiti, če se hočemo približati Evropi. Ampak starejše je dobro včasih tudi poslušati in seveda tudi razmisliti velikokaj. Zlatko Škrubej Daavao PNSAOIS VN dV>l3d • '3nVA3dd VNd V»3d • VrNHSIW VNdV >l3d • 'VNd? VNdVXS d-'avdOOAVda vNdv>i3d ^£9-^8 (£090) :XDi • S^0-£8 (£090) :u0jal3+ pojOoADjQ 0ZE2/ • I -3 D)|S0J0>| . -Q-d 'avdOOAVdQ QfìQfpOO vyzy v /mc 'tnwv 'onxyS /zyw 'àf o j KOROŠKI ŠPORT ČRNA KRONIKA ROKOMET Trener Ivezič odhaja iz Slovenj Gradca V II. zvezni ligi so v soboto, 11. maja, končali s prvenstvom. Novi prvaki so rokometaši Pivovarne Laško Celje, ki se bodo v kvalifikacijah potegovali za uvrstitev v I. zvezno ligo, na odlično 5. mesto pa so se uvrstili Slovenjgradčani. V zadnji tekmi so varovanci trenerja Slavka Iveziča izgubili v Velenju z 32:29, toda šele po podaljških, potem ko se je v regularnem delu tekma končala neodločeno 25:25. Trener Ivezič, ki se po dveh letih in pol žal poslavlja od rokometašev Slovenj Gradca, je minulo sezono takole ocenil: »Ta ekipa je bila nedvomno sposobna narediti več. Realne možnosti smo imeli, da osvojimo 3. mesto v ligi, toda fantje so premalo trenirali skupaj, predvsem zaradi obveznosti študentov. Ekipo so pestile tudi nenehne poškodbe igralcev, če združimo vse objektivne težave, ki so skozi prvenstvo spremljale našo ekipo, moramo biti več kot zadovoljni z uvrstitvijo na 5. mesto. Klub vsekakor razpolaga s kakovostnimi igralci, ki bodo tudi v naslednjih nekaj sezonah, prepričan sem, krojili vrh drugoligaške lestvice. Vendar bo potrebno te igralce znati ob delu in študiju tudi pravilno motivirati.« NOGOMET Korotanu točki v gosteh Ojstrica iz Dravograda in Partizan iz Slovenj Gradca, nadaljujeta s slabimi igrami v slovenski območni ligi - vzhod. V 21. kolu sta bili obe naši moštvi poraženi. Dravograjčani so pred svojimi gledalci izgubili proti Račam s 3:1, nogometaši Partizana pa so doživeli poraz v Pekrah proti Intermarketingu z 2:0. Nogometašem Ojstrice je to že peti zaporedni poraz v drugem delu prvenstva in so tačas uvrščeni na 12. mesto, medtem ko imajo Slovenjgradčani le točko več in so 10. Vodi Beltinka pred Dravinjo. V mariborski nogometni podzvezi so odigrali 18. kolo, naše ekipe pa so imele precej uspeha. Pomembna je predvsem zmaga vodilnega Korotana v Staršah, saj so si Pre-valjčani z dvema novima točkama precej izboljšali možnosti za osvojitev naslova prvaka. REZULTATI - 18. kolo: Pobrežje -Fram 2:0, Miklavž - Paloma Sever 4:2, Fužlnar - Peca 0:0, Part. Radlje - Pesnica 1:0, Rošnja Loka - Akumulator 1:1 in Starše - Korotan 1:4. V vodstvu je Korotan pred Framom, Peco in Radljami, Akumulator je 8., Fužlnar pa 11. DRUGE VESTI - Na 11. mednarodnem plavalnem mitingu Ilirije v Ljubljani so plavalci ravenskega Fužinar- ja osvojili naslednja mesta: Eva Breznikar je bila prva na 200 m prsno in 200 m mešano ter druga na 400 m kravl. Miha Hribernik je bil 3. v disciplini 200 m hrbtno, Matija Medvešek pa 2. na 100 m in 3. na 200 m prsno. Medvešek je plaval v članski konkurenci. - Na odprtem prvenstvu v tenisu na Ravnah je nastopilo 22 dvojic. Prvo mesto je pripadlo dvojici Stefanovič - Tratnik iz Mozirja, ki je v finalu z 2:1 uganal Mežiča-na Veršnika in Lamprehta. - Trije atleti KAK Ravne so nastopili v ekipi Slovenije na Savaria pokalu v avstrijskem Kapfenbergu. V teku na 800 m sta bila Brezov-nik 3. in Podržavnik 6., v teku na 400 m pa je bil Kos 4. - V Celju so bile 11. in 12. maja kvalifikacije za atletski pokal Slovenije in obenem mednarodni miting. Tekmovanja so se udeležili tudi ravenski atleti in osvojili naslednja mesta: Uroš Verhovnik je bil med člani v teku na 800 m 3., Janez Štern med mladinci dvakrat drugi, na 800 in 1500 m, tretja mesta pa sta osvojila Peter Rapac med ml. mladinci na 1500 m in Lucija Še-gel v teku na 100 m med pionirkami. - V 13. kolu II. rep. rokometne lige je Fužlnar doma premagal Radgono s 24:17. Največ golov sta dosegla za Ravenčane Logar - 10 in Grzina - 6. Tekma Pivovarna Laško II. - Slovenj Gradec mladi je bila preložena. V vodstvu so rokometaši Kroga. - Na republiškem prvenstvu mladincev in pionirjev v judu v Slov. Bistrici so si naslove slovenskih prvakov priborili tudi mladi tekmovalci iz Slovenj Gradca. Zmagali so: med ml. mladinci do 70 kg Pavlin in nad 85 kg Pečolar, med mladinkami do 54 kg Konečnikova in do 35 kg Ramšakova ter med pionirkami do 34 kg Ramšakova. Na dvodnevnem prvenstvu je nastopilo preko 300 mladih. KAM OB KONCU TEDNA NOGOMET: V četrtek, 16. maja, bosta na Koroškem dve tekmi mariborske podzveze; na Prevaljah Ko-rotam - Part. Radlje in v Črni Peca - Pobrežje. V soboto, 18. maja, bodo še tekme: v Mežici Akumulator - Fram, na Ravnah Fužinar -Korotan in v Radljah Partizan -Starše. Vse tekme se bodo pričele ob 17.30 uri. V nedeljo, 19. maja, bo na Prevaljah srečanje v okviru slovenske območne lige med Partizanom iz Sl. Gradca in Beltinko. Pričetek ob 17. uri. ROKOMET : Moška ekipa Fužinarja bo na Ravnah odigrala dve tekmi II. rep. lige. V petek, 17. maja, proti drugi ekipi Velenja in v soboto, 18. maja, proti Poletu iz Murske Sobote. Obakrat pričetek ob 17.30 uri. V soboto 18. maja bo tekma tudi v Slovenj Gradcu med tamkajšnjo mlado ekipo in Krogom iz Pomurja. V okviru praznika občine Ravne bodo konec tedna razne prireditve, med drugim dvodnevni turnir v tenisu in smučarski skoki, oboje na Ravnah. |v0 Mlakar Ceste na Koroškem še kar naprej terjajo svoj prometni davek, kot običajno pa je kriv - če lahko tako rečemo - človeški faktor. Prav neverjetno je, kako malomarni, neprevidni, nepazljivi in še kaj smo ljudje v prometu, ki vsako napako hudo in krvavo maščuje. To potrjuje tudi podatek, da so se v minulem tednu sicer pripetile le štiri prometne nezgode na Koroškem, a je v njih -žal- ena oseba izgubila življenje. Prav zaradi tuje malomarnosti. Sicer pa je za to obdobje značilno, da je bilo zlasti živahno na takoimenovani zeleni meji. Kaže, da se spomladi preko meja brez potnih listov ali ustreznih viz želijo poleg ptic preseliti tudi ljudje jz daljnih -zlasti azijskih krajev. Tako ie bilo na meji prijetih 52 državljanov Sri Lanke, 25 Pakistancev, devet Turkov, Bolgar in trije naši državljani. Zavrnjena sta bila po en Turek in Romun, deportiranih pa je bilo 47 državljanov Sri Lanke, 8 Turkov, 2 Romuna in trije Jugoslovani. Poglejmo pobliže nekaj značilnosti. Kriminaliteta V minulem tednu je bilo 16 kaznivih dejanj, največ tatvin. Kaj lahko vse stori »ljubezen na prvi pogled« je dobro občutil avstrijski državljan P.M., ki je 6. maja prišel na oddelek milice na Muti in povedal, da mu je naš državljan J.M. odpeljal kombi in da mu ga noče vrniti. No, ta »ljubezen« med našim občanom in kombijem iz sosednje dežele ni trajala dolgo, saj so vozilo kmalu našli blizu kmetije Ditinger in ga vrnili pravemu lastniku. Značilen gostilniški prepir s težjimi poškodbami se je vnel 9. maja v Slovenj Gradcu, ko je F.P. iz tega kraja med 19. in dvajseto uro s pivovsko steklenico v prepiru udaril po glavi S.T., prav tako iz tega kraja. V policijskem poročilu ne piše, ali je bila steklenica piva že prazna ali ne in za kakšno znamko piva je šlo. »Udarjenemu« je bilo to verjetno vseeno, neuradno pa smo izvedeli, da seje S.T. ob tem počutil, kot da bi ga udaril »Goldhorn« ali podobna rogata žival. Devetega maja zvečer se je močno hudoval B.H. iz Mežice. Lepo udobno se je od doma odpeljal z mopedom, nazaj pa je moral kar peš. Neznani »Cefizelj« mu je izpred gostilne odpeljal zelenorumenega To-mosovca. Kdor ga najde, naj ga pripelje lastniku. Bolj med socialo spada verjetno dejanje neznanca, ki je med 6. in 8. majem iz pisarne tajništva poslovne enote Stroji in deli Železarne Ravne odnesel 1100 mark. Morebiti mu je ta delovna organizacija bila dolžna še januarsko plačo, vendar temu principu v načelu ne gre slediti. Poceni je prišel do bencina tudi šofer nekega tovornjaka, ki je 10. maja na bencinski črpalki v Dravogradu natočil 31 litrov goriva in potem, ko je črpalkar preverjal, ali lahko vzame njegov ček, kratko in malo pobegnil, ne da bi plačal. Kaj je prijelo Z.P. iz Slovenj Gradca, da je v noči na 13.5. okoli druge ure zjutraj v Diskoteki Ataše v Starem trgu na plesišču po glavi s pestjo udaril J.D. iz Slovenj Gradca, še ni znano. Morebiti ga je ujezilo, da mu je kakšna plesalka »dala kor-pico«. Dejstvo je, da zanj en udarec ni bil dovolj. Nič hudega slutečega J.D. je zvlekel še na stopnišče in ga ponovno udaril, da je obležal v nezavesti. Z.P. se bo zdaj lahko »stepel« s sodnikom, kjer mu tudi izgovor da je J.D. vpil »ata še«, »ata, še«, ne bo nič koristil. Javni red in mir »Bunkeraši«: Osmega maja so miličniki na postajo milice Ravne pripeljali Z.K. s Prevalj, ki je pred tem kršil javni red in mir na avtobusni postaji. Kljub izgovoru, da gaje »razjezila bajeslovna (ne)točnost koroških avtobusov«, so ga za nekaj časa dali v policijsko »čakalnico«. V gostišču Erika na Zg. Vižingi je 12. maja vinjeni J.T. iz Radelj k pretepu pozival goste. Namesto Arnolda SChwartzenegerja je naletel na miličnike, ki so ga »odbunkali« v »bunker«. Kar doma pa je istega dne hotel izpeljati pravi gostilniški pretep L.K. iz Mislinje. Pomiril ga ni niti prihod miličnikov, ki so ga »vljudno povabili s seboj«. L.K. je poziv »sprejel in alkoholno izpareval do jutra na hladnem.« Prometne nezgode Osmega maja je na Prevaljah voznik osebnega avtomobila K.K. pri neprevidnem zavijanju v levo zadel mopedista R.T. s Poljane in ga hudo poškodoval. Istega dne seje na cesti Dravograd - Ravne pripetila najhujša nezgoda. Voznik F.S. s Čečovja na Ravnah je proti Ravnam vozil osebni avto s prikolico. V Tolstem vrhu je prikolico zaradi nepravilno naloženega tovora zaneslo v levo, in je vanjo trčil voznik B.2. iz Radelj ob Dravi. Ta seje pri tem tako hudo poškodoval, daje umrl na kraju nesreče. Drugo Prometni miličniki so 11. maja ponoči v načrtni akciji odkrili 12 vinjenih voznikov, 45 pa jih je storilo druge prekrške. Vsega skupaj so ustavili 191 prometnih udeležencev. Na Lešah je naliv odkril 8. maja okoli 10 kubičnih metrov zemlje. Pri tem se je odprlo grobišče iz leta 1945. Prikazale so se kosti in deli obutve. Prepih bo o tem še poročal. (II.) ClTAJTE t ^ ^T/1\^ K zV/ t\x K K ^f/ ^ f\ '■* O c a o c P o 5\S © ^ ^ r- .©.© 5 _ ir S .£.© srr* ^rss! ì$fmi;%W0J $ P 4? „ > 5 S.© u> ©i sk“SàftfiS SS»EÌ*evWeMi*oKotn.k, jo i^.d7ob^rcdo obve%, da S!SJ&TiU«n.»l.*Mi*o- ta, ostaja ve£na skrivnost. hn>ečkx s/r V,rost> s kJ* aa" s*upSčiniS