Žt 129.|____________
Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in SObDtO ob 4. uri popoldne ter stane po p o S 1| projomana ali t Gorioi na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
¦/•...........in .
V........      ....   5   .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslednje jzradno priloge: Ob norem letu „Kallpot po-8Vrl4kem In OrailiitenpfcBnv: nEaSlpot po Ijnbljani in kranjskih mestih", dalje dv^-trat v letu „Yozni red železnic,  parnikov in poštni! svež".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uliti Štev. 7 I. nadstr. v lGoriSki Tiskarni« A. Gabrgčdk Na naroČila brez doposiane naročnini se. ne oziramo
Oglasi in poslanice se račanijo"po' 'Petit-vrelah če (iskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat. 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obUko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v četrtek dce 5. novembra 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vbb za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospodi ulici 8t. 7 v Gorioi v I. nad <r Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do t2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravniitvo senf-baja v Gosposki ulici gt. 7 vI. nadstr. na levov tiskam.
KaroSnlno in oglase Je plaSati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo lenredniStvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniitva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naš.h knjigarnah in teh-le tobafearnah: Schwarz v Šolski uL, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jcs-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovansli v Korenski ulici gt. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifl na trgu dalla Casorma.
- T«I«foa it. 83. —
»Gor. Tiskarri A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Gregorčič proti kmetu.
Predsednik „pr-,'e kmečke stranke" — proti kmetu! Čudno se sliši to. Vendar pa je britka resnica.
Opetovano že smo zabrusili v obraz Gregorčiču dejstvo, da jeglasoval v državnem zboru proti znižanju davka za kmeta ter da je tako pokazal, da nima nič srca za kmeta, da dela tako naravnost proti koristim našega kmečkega ljudstva. Mož je molčal in se jezil sam pri sebi, da ne more sprati s sebe takega madeža. Sedaj pa se je vendarle oglasil. V torek je uapraskal v »Gorici" članek „Proti kmetu", v katerem se umiva in pere, pa je ostal ravno tak zamorec, kakor je bil poprej.
Stvarno ne more pobiti znane resnice, zato pa se po* svoji stari 'navadi obrega ob Gabrščeka, udarja po njem z loparjem, kriči in se dere ali dejstvo le ostane, da je dr. Gregorčič glasoval v državnem zboru proti znižanju davka za kmeta. To dejstvo ostane. Vse zabavljanje, zaletavanje in zavijanje ne pomaga nič.
Podrobneje je stvar ta-le :
Češki poslanec dr. Kaizl, pozuejši finančni minister, je predlagal, naj se zemljiški davek olajša le malim in srednjim kmetom, velikim posestnikom pa ne. Ti veliki posestniki so taki, kakoršnih goriški Slovenci nimamo. Predlog je padel, ker so glasovali proti klerikalni poslanci, med njimi dr. Anton Gregorčič, „ljubljenec naroda", sedaj «celo predsednik „prave kmečke stranke".
Kaj pa se je sklenilo?
Sprejet je bil predlog, V je dal take-le olajšave:
1,800.000 kmetičem se je lajšal davek vsakemu za — 3 krajcarje na leto.
750.000 kmetičem za   — 6 krajcarjev.
800.000 kmetičem za — 15 krajcarjev.
1.000 posestnikom večjih zemljišč se je olajšal davek po 150 gld.
218 posestnikom velikih zemljišč po 1.800 gld. vsakemu.
Knezu Schwarzenbergu n. pr. za 16000 goldinarjev. Enake in večje olajšave so dosegli mnogi bogatini — ubogemu kmetu se je olajšalo davčno breme pa za par krajcarjev!
Če H bil sprejet Kaizlov predlog, kije hotel kmetom dobro, bi se bilo kmetu res kaj poznalo, tako pa so zmagali veliki posestniki, lastniki latifundij, bogatini, katerim se je olajšava res izdatno poznala.
Gregorčič pravi sedaj celo v »Gorici", da je taka določba povsem pravična. Ali ste ga slišali? Dr. Gregorčič je mnenja, daje storil prav, ko je glasoval proti znižanju davka! Pravi, da nima kmet od one določbe niti najmanjše škode. Kdo mu to verjame, ko pa številke drugače govore!
Stara je resnica, da se je Gregorčič oziral vedno rajši na druge činitelje kot pa na kmeta. Zato pa ga vidimo vedno na delu proti našemu slovenskemu kmetu, katerega je ponižal na poseben način z novim deželno-zborskim volilnim reddiri. Kjer glasujeta dva Fin lana, glasuje še le eden Slovenec. V deželi pa je nas -/:i.            ";-
Po tisti poti, po kateri je hodil dr. Gregorčič, ko je glasoval proti znižanju davkn, hodi tudi v novejših časih.
Dne 6. decembra lani se je v državnem zboru razpravljalo o nujnem predlogu češkega poslanca Choca za znižanje sladkorne g a d a v k a, ki je znašal 38 v na vsak kg. Prave ljudske stranke so pozdravile ta predlog. Šlo ni le za nujnost predloga, marveč tudi za stvarno razpravo. Vsi pravi ljudski, kmečki zastopniki so bili navzoči, „Z v e z a južnih Slovanov", v kateri je Štrekelj, polnoštevilno, ali iz Šusteršičevega »Slovenskega kluba" so bili navzoči le trije kranjski poslanci — med tistimi, ki so manjkali, je bil tudi dr. AntonGregorčič. Torej
zopet je bil proti znižanja davka za kmeta!
Pa zakaj ga ni bilo? Vlada ni hotela tega znižanja. Torej ga noče tudi dr. Gregorčič, zvest vladni vitez. —Pravi ljudski zastopniki pa so potem vsejedno prisilili vlado v znižanje.
Tako ga vidimo vedno proti kmetu na sploh. Proti našemu pa še posebe v goriškem deželnem zboru, kjer mu je navil davke tako visoko, da više ni mogoče. Vendar pa trdi venomer, da je on pravi zastopnik kmečkih koristij, on, predsednik »prave kmečke stranke".
Vladni načrt o starostnem in invaiiditefnem zavarovanju.
Zakonski načrt o socialnem zavarovanju je vlada predložila državnemu zboru. Načrt vsebuje kodihkacijo dosedanjega zavarovanja delavcev (zavarovanje proti bolezni in nezgodi), zavarovanje proti iuvaliditeti delavcev, konečno zavarovanje na starost delavcev samostojnih (malo-posestnikov, malo obrtnikov in malo-trgovcev).
Za vse te panoge socialnega zavarovanja ustanovi se enoten sistem, kakoršuega ni bilo do sedaj še v nobeni državi.
Zavarovanje za starost in invaliditeto temelji glavno na sodelovanju samo- in državne pomoči. Pri delavcih se pritegnejo poleg tega še delodajalci k plačevanju na isti način kot delavci.
V obče se pritegnejo vsi, ki niso vsled malib dohodkov sposobni skrbeti s pomočjo šte-denja za svojo starost, k zavarovanju, vse eno ali delujejo kot samostojni ali zavisni.
Bolniško zavarovanje se razširi na vse dninarje, tudi na poljske, domače delavce in posle.
Plačila bolniških zavarovalnic se povišajo zelo na ta način, da se razširi doba bolniških podpor od dvajsetih tednov na jedno leto.
Glede zavarovanja proti nezgodam obstoja važna spremenitev v tem, da pripade 10 odst. prispevek na delavce, in da nosijo bremena zavarovanja proti nezgodam izključno podjetniki.
Glede invaliditetnega in nezgodnega zavarovanja se upelje prisilno zavarovauje.
Razmere med delavstvom in samostojnimi so v toliko različne, da pride pri' prvih zavarovanje proti invaliditeti v prvi vrsti v poštev,
pri samostojnih pa je važnejša točka zavarovanje za starost.
Pri prestopanju odvisnih k samostojnim poklicom se nima delati težkoč, marveč isto pospeševati. Delavec zgubi sicer pri prestopanju k samostojnosti pravice do invaliditetne rente in ostane omejen na starostno zavarovanje, vračuna se mu pa popolnoma plačilna dobo, ki jo je kot odvisen prebil.
Delavci dobijo po dovršenem 65. letu starostno rento. Ako postane pred tem časom invalid, dobi invalidno rento. Samostojnik dobi starostno rento v 65. starostnem letu. Visokost invalidne oziroma starostne rente je odvisna od trajanja in visokosti vplačevanja. Preostali dobijo enkratno glavnično odpravnino.
Zavarovanke dobijo pri omožitvi povrnjeno polovico uplačanih prinosov.
Prinosi se računajo pri delavcih po mezdenih razdelib, in jih morajo polovico plačati delavci, polovico delodajalci. Pri samo-stojnikih je določiti obligatoričen minimalni prinos.
Skupni stroški zavarovanja invalidov in delavcev ter samostojnikov bodo v prvih letih znašali 13*4 mil. kron na leto, v četrtem letu približno dvojno svoto, v desetem letu 1062 mil., v dvajsetem letu 206 mil., v 40. letu na 277 mil. in utegnejo narasti na 305 mil. Država prevzame stalno od tekočih upravnih stroškov znesek 2 mil. kron, nadalje državno doplačilo 90 kron za vsako rento, konečno rentno doplačilo povodom vojaškega službovanja. Država bo torej po približno 10 letih imela prispevati 40 mil., po dvajsetih letih 80 mil., iu ko pride stvar v stalni položaj po 40 ietu, okroglo 100 mil. na leto.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Na božičnice se usojamo opozoriti prijatelje naših zavodov, zlasti naše marljive ženske podružnice. Razveselite slovensko deco s primernimi darovi! Naj nam bodo v tem zgled nasprotniki, ki ,. so si s prirejevanjem božičnic in obdarovanjem mladine pridobili pristaše zlasti  v nižjih slojih   in nam na ta
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: :-------   ALEXANDRB OUMA&   ==
-¦¦;   (Dalje.)
—  In molite celo svoje življenje za tega plemiča, ki ga vidite tudij za onega, ki ga čujete pod našimi nogami, in še za dva druga, ki čujeta, kjerkoli sta, za mojo blaginjo, prepričan sem o tem.
—   Sir, odvrne Juxon, ubogal vas bom. Dokler bom Živ, bom daroval vsak dan Bogu molitev za te zveste prijatelje Vašega Veličanstva.
Athos je nadaljeval še nekaj Časa svoje delo, in čutiti ga je bilo vedno bliže. Toda hipoma se začuje na hodniku nepričakovan ropot. Arariiiš prime kopač ter da znamenje Athosu, naj prekine z delom.
Oni ropot se je vedno bolj bližal: bil je ropot gotovega. Števila enakomernih, odmerjenih korakov. Kraj in.njegovi tovariši obstanejo nepremično na mestu, yseh oči so uprte v vrata, ki se odpro počasi in z Reko svečanostjo.                             /
V sobi, ki je bila pred kraljevo, so stali stražniki kakor v špalirju. V kraljevo sobo vstopi komisar parlamenta, črno oblečen in z veliko resnostjo, ki ni pomenila nič dobrega, se prikloni kralju, odvije neki pergament ter prečita kralju obsodbo, kakor jo je navada prečitatt obsojencem, ki imajo oditi na morišče.
—  Kaj pomeni to? vpraša Aramis Juxona.
Juxon zmaja z glavo, češ, da on favno tako nič ne ve, kot kralj.
—  Torej danes? vpraša kralj z lahnim vznemirjenjem, ki sta ga mogla opaziti samo Juxon in Aramis.
—  Ali vas niso obvestili o tem, da se ima zgoditi danes zjutraj, sir? pravi črno oblečen človek.
—  In moram li umreti kot navaden zločinec, od roke londonskega rablja? pravi kralj.
—  Londonski rabelj je izginil, sir, odvrne komisar, toda neki človek se je ponudil na njegovo mesto. Obglavljen je se odloži torej samo toliko časa, kolikor ga še zahtevate, da uredite svoje časne in večne potrebe.
Lahen pot, ki se je prikazal pod kraljevimi lasmi, je bilo edino znamenje razburjenja, ko je čul to no-, vico. —'                                 '   "   '      .M      "".'.'-• '.'I
Toda Aramis je silno prebiedei. Srce mu je nehalo biti: zaprl je oči ter se naslonil ž roko na mizo. Ko je videl Kari to globoko bolest, se je zdelo, da< je pozabil na svojo lastno tugo.
Stopil je k njemu, ga prijel za roko ter mu jo poljubil, rekoč z ljubeznivim, žalostnim smehljajem:
—  Pogum* prijatelj, pogum!                  "¦  " Nato se obrne h komisarju, rekoči -—Gospod, pripravljen sem. Glejte, samo dvoje
zahtevam, kar vas dolgo ne zamudi, kakor upam: prvič, da prejmem obhajilo'; driigič, da objamem še zadnjič svoje otfoke ter se pdslovira od njih ža vedno; ali mi bo to dovoljeno?
-- Da, sir, odvrne komisar ter odide.
Ko se Aramis zopet zave, kje da je, si zasadi
nohte v svoje meso, in  iz prsij se mu izvije  glasno
—  O, Mpnseigneur, pravi Juxonu ter ga prime za roke, kje je Bog? Kje je Bog?                      Ui*\
—  Ne vidite ga, sin moj, ker ga zakrivajo * zemeljske strasti, odvrne škof trdno.
—  Dete moje, pravi kralj Araniisu, ne' obupa vaj tako. Vprašuješ, kaj da dela Bog t Bog gleda na tvojo udanost in na moje muke, in veruj mi, poplača oboje; pripisuj torej to, kar se godi, ljudem, in ne Bogu. Ljudje me umore\ ljudje so krivi tvojih solz.
—  Da, sir, pravi Aramis, da prav pravite; ljudem moram to pripisovati, ljudem bW> torej pripisoval to!                                             .'
*¦ — Sedite, Juxon, pravi kraij ter p. s na kolena, čujte me sedaj, spovedati se vam moram. Ostanite, gospod, pravi Aramišu, ki se je obrnil, ds bi odšel; ostanite, Parry; ničesar nimam povedati mti pri spovedi, česar bi ne mogel povedati prod vsem s »tioai.; ostanita, in obžaljujom samo to, da me ne ii^va po-' slušati sedaj cel svet z vama.
Juxon sede, in kralj se začne spovedovati, kleče" pred njim kot najpouižnejši vernik,
¦ . -v - ¦;                         viil.'.:  S' ¦•                   • ¦
; Ko se je kralj spovedal?i je prejel obhajilo ter potem' prosil, da bi smel videti svoje otroke, jlavno je bila ura deset; torej ni bilo mnogo zamude, kakor je bil rekel kralj.
Toda ljudstvo ježe čakalo: vedelo je, da se ima vršiti .obglavljenje  ob  desetih, tlačilo se  je  po  uli-
način odtujili marsikatero rodbino. Za božič-nice treba poskrbeti ne le na družbinih zavodih, nego tudi na drugih naših obmejnih šolah. Na delo, rodoljubke!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Veliki Zabija. — Vodstvo ljudske šole v Vel. Žabljah Šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se vrlemu županstu v Vel. Žabljan za blagodušen dar 75 K, koje je dovolilo za tuk. šolsko knjižnico.
Obile obresti, koje bo donašal Vas plemeniti dar, naj bodo vplačilo in ponos malej a uglednej občini.
D. Bratina, voditelj.
Občili Brja se že davno bori za samostojnost in neodvisnost od Rihemberga. Med drugim vložili smo letos tudi prošnjo za lastno županstvo. Kdor razmere pozna, pritrditi mora, da je to očevidna potreba. Potrudili smo sel Ker vemo, da oddelek Polje bi bolj tikal pod Rihemberg nego pod Brje, prosili smo, ii? se kataster popravi j ako bi se pa kataster ne dal popraviti, obljubili so vplivnejši bratje Poljci, da se začasno raje pusti kataster kakor je in vstanovi županstvo, katero bi za občino Brje bilo velikega pomena.
Župan Pavlica, ki nas Brejce vedno pita z vboštvom ter da smo brez davkov itd., je sedaj proti temu, da bi Brje odpadle. Sicer pa ima ta Pavlica dve lia: Danes barva tako, jutri drugače, samo da bi zbegal Brejce in razdražii okoličane mejaše. Upamo, da bo ves trud zastonj. Niti se ne bojimo onih par Brejčetov in Jurjev Iz Brjij, kateri se obešajo županu Pavlici za jopo samo iz strahu, da zgube starešinstvo, o katerem razumejo kolikor osel na citre.
Zanašamo se na kompetentne oblasti, zlasti pa na naše vrle gg. poslance, da nam to opravičeno zahtevo izvojujejo.
Iz tolminskega okraja.
JllMcl* M PMlilll priredi plesno yeselico s šaljivo pošto in srečkanjem v prostorih Ivana Kob&la št. 28. dnč 15. novembra, in ne 13., kakor je bilo pomotoma tiskano.
Iz Pomenskega okraja.
II PKskaftGC. — (Poroka). — Dne 4. t. m, sta se poročila dva brata, in sicer g. Franc Šuc, posestnik iz Pliskovice h. št. 49. z g. Marico Sirca h. št. 50. in brat Alojzij Šuc istotam z g. Rozalijo Žerjal h. ft. 98. Ta dva brata sta iz dobro znane rodbine Šuc iz Pliskovice. Vse najbolje, kar želijo novi poročenci!
Domače vesti.
Za »ilmiit si. Cirila li Matilda8 je nabral
g. Arrigler o priliki lova v Vrtočah za slabo zadete strele od udeležencev  K 1550.
cah okoli palače, in kralj je že začel razločevati ono vrvenje, ki ga povzroča množica, kadar jo razburjajo, strasti, in morje, kadar razsaja na njem nevihta.
Prišli so kraljevi otroci \ najprej princezinja Char-lota, potem vojvoda Glocester; prva je "bila majhna, svetlolasa deklica* lepa, objokanih očij; drugi pa je bil osem ali devetleten deček, čegar suho oko in za-ničljivo privzdignjena ustnica sta pričala o početku razvijajočega se ponosa. Dete je bilo jokalo vso noč, a tu pred vsemi temi ljudmi ni jokalo.
Kralj je Čutil, kako mu poka srce pri pogledu na ta dva otroka, ki ju ni videl že dve leti ter ju je ugledal šele v trenutku svoje smrti. Solza mu je prišla v oko, in obrnil se je v stran, da jo obriše, zakaj hotel je biti močan pred onimi, katerim je zapuščal tako težko dedščino trpljenja in nesreče.
Najprej je govoril z deklico; privil jo je nase ter ji priporočal pobožnost, skromnost in otročjo ljubezen; nato je posadil mladega vojvodo Glocestera na svoje koleno, da ga je mogel hkratu pritisniti na srce in poljubiti v obraz, ter mu rekel:
— Sinko moj, ko sto šli sem, ste-videli po ulicah in v predsobah mnogo ljudij; ti ljudje odsečejo va< šemu oč«*t*i glavo, ne pozabite tega.nikdar. Ko vas bodo ˇ*«*«,» poleg sebe ter vas imeli v svoji oblasti, vas bodo m. teli morda nekega dne narediti za kralja ter izključiti princa Galles-kega ali vojvoda Vorškegaj vaša starejša brata, katerih eden živi. v Franciji, drugi pa ne vem kje; toda vi niste kralj, moj sin, in ne morete postati nikdar, dokler ne umrjeta vaša brata. Posezite mi torej, da si ne boste dali nikdar posaditi
Hvala mu! Jako posnemanja vredno. Ako bi se vsi lovci spominjali naše prekoristne družbe, bi se lahko nabralo marsikaj denarja!
t Or. Hm Dečki. — V Gradcu je umrl 48 let star dr. Ivan Dečko, znan zaslužni bojevnik Štajerskih Slovencev. Velike so njegove zasluge na političnem in gospodarskem polju. V štajerski deželni zbor je prišel leta 1890. Bodi mu blag spomini              i:   -
lllllIMlI. — Viši inženir Zdenko vitez Limbek je imenovan stavbenim svetnikom za državno stavbinsko službo na Primorskem.
tlillk pentolkOl, izžrebanih povodom H. zasedanja porotuiških obravnav c. kr. okrožne sodnije. v Gorici za leto 1908. — Imena 36 rednih porotnikov: Ples Miroslav, Devin, Cumar Jos. Kari, Gorica, Saunig Ivan, Bilje, Faganeli Miha, Miren, Morsutti Feliks, Gorica, Macorfg Aleksander, Bracan, Saksida Franc, Dornberg, Gruntar Franc, Sedlo, Cerne Andrej, Prvačina, Toroš Leop Id, Medana, Poz-zar Dominik, Oglej, Golja Ulrlb, Dornberg, Kofol Štefan, Čepovan, Lazzari GvidOj; Ajello, Deperis Alfons,, Gorica, Torelli jfciarioj (forica, Zulian Ivan, Chiopris, Kircher Josip, Versa, Macuz Franc, Gorica, Lenassi Alfred, Gorica, Furian Jakob, Foljan, Gabrijelčič Andrej, Plave, Straussgitl Anton, Bovec, Lazzari Hugo, Muscoli, Kolenc Anton, Lokve, Formentini bar. Beno, Števerjan, Krainer Oton, Gorica, Falconer Alojzij, Ronki, Dottori pl. Anton, Bonki, Patuna Valentin, Gradišče, Cainero Josip, Gorica, Luznik Ivan, Poljubin, Grilntar Albin, Svino, Inwald Franc, Gorica, Venier Anton, Campolongo, Miniussi Lorenc, Tržič. — Imena 9 namestnikov porotnikov: Koschischa Franc, Braunitzer pl. Edvard, Lo-renzutti Franc, Grusovin Franc, Gregor Kari, Pontoni Cezar, Vittori Anton, Muuich Josip, Potočnik Ivan, vsi iz Gorice.
Sirili kosa. — V Kanalu je umri gosp. Anton Albert, hotelier. Pokojnik je bil rodom Postojnčan, vrl narodnjak in blaga duša. Naj počiva v miru !
Stra§ll llSftdm t LJuMjail. — 3 dni se je vrSila v Ljubljani razprava proti 14 „ demonstrantom". Skončala pa je tako, kakor ni med Slovenci nihče pričakoval ali kakor so pričakovali Nemci. Ljubljanska dnevnika sta prinašala točna poročila o razpravi. Sledili smo tem poročilom ter dobili utis,; da utegne skončati razprava s kakimi manjšimi kaznimi za nekatere, za druge z oprostitvijo. Kar razočarani smo dobili, ko smo brali obsodbe. Nemci so kričali, da se mora »demonstrante" kaznovati kar najhuje. Zgodilo se je: kakor da bi imeli v Avstriji justico za tO, da se ravna po kriku privilegirancev. Sodba je kruta,   Poslnšajte jo!   Obsojeni so: Ernest
Windischer na 6 mesecev težke ječe, Feliks Potnik na 4 mesece težke ječe, Franc štaut na 5 mesecev težke ječe, Štefan  Kamenšek   na  6 mesecev težke
ječe, Andrej Koren na 3 mesece težke ječe, Jošt Bajželj na 2 meseca težite ječe, Fr. Parkelj na 3 mesece težke ječe, J. Tarzan na 4 mesece težke ječe, Milan Mlakar na 3 mesece težke teče, Ignacij Mre vije iz Velikih Žabelj na Goriškem na
6 tednoT težke ječe, St. Rekar na 5 mesece? težke ječe, A. Cvelbar na 3 dni zapora, A. Hojnik 14 dni j in Iv. Ki-moT.ec 6 dnij zapora.
To, kar je razprava dognala, nikakor ni tako, da bi zahtevalo tako stroge obsodbe. Obtožba je slonela le na domnevanjih in ne na dokazih, razprava pa tudi ni dognala dokazov. Pokazalo se je, da ti »demonstrantje0 niso storili nič tako strašno hudega, nobene take velikanske poškodbe, da bi jib bilo treba pahniti v težko ječo po cele mesece, pa vendar je sledila tako kruta, krvava obsodba. — To je tista »Strenge Bestrafung" z Dunaja, katero so tako bridko čutili goriški Slovenci ob umoru cesarice Elizabete. Tndi takrat so se polnile ječe s Slovenci po strašnih obsodbah. Nas imajo v Avstriji pač posebno radi! — Nemški demonstrantje na Štajerskem^ proti Slovencem so bili milo sojeni, Slovenci pa najkrutejše. Nemci so zadovoljni z obsodbo, veselja si manejo roke in pravijo: še je pravica za Nemce na svetu! Kako pa naj poreče Slovenec! ? — V Ljubljani vlada strašno razburjenje radi tako krute obsodbe; zbodla pa je v srce ta obsodba tudi vsakega Slovenca, da razmišlja, kaj vse smo že doživeli v jubilejnem letu!
Krtine idikoditM Hiraj* plačati ebsejenci? — Windischer, Potnik, Štaut in Koren so dolžni poravnati vso škodo pri kazini v znesla 3883 K. Kaj ti Štirje so pobili vse? — Kamenšek je dolžan plačati škodo pri realki v znesku 114 K, Bajželj 100 K pri Bambergu in razni drugi majhne zneske od 2—50 K.
V 38natll, ki je sodil od pondeljka do včeraj ljubljanske demonstrante, sta bila tudi dva sodnika, ki sta redna člana in gosta v kazini.
Sodniki so bili: 2 Slovenca Pole in Andolšek ter Nemca Hauffen in Pajk. Za krivdo in tako velike kazni so glasovali najmanj 3 sodniki,   če ni sklep soglasen!
MM lil knez je odpotoval v svojih škofovskih poslih v Rim ter se ne vrne tako kmalu — v veliko veselje dr. Gregorčiča, ki misli ta čas še bolj korajžno udrihati v javnosti po »novostrujarjih* in »mladih tičih".
Podpirajte »Dijaško kuhinjo !» Gradišča In novi železnica 6orlca-M]iD. —
Lahi v Gorici so se protivili temu, da bi se črta Gorica-Cervinjan dotikala Gradišča ob Soči, ki je „la capitale del Friuli." Občinski odbor v Gradišču pa se je postavil na stališče, da se mora. ta nova železniška črta dotikati Gradišča. Lahi v Gorici so ugibali, kaj storiti. Kadi bi imali, da bi veljala Gorica za „la capitale dsl Friuli", pa ne gre, ker Gorica je glavno mesto goriškega dela dežele in Furlani nočejo nič vedeti o uailje-nem glavnem mestu Furlanije, marveč pravijo, da „la capitale" za nje je ia ostane G"i-dišče ob Soči. Labi v Gorici so mislili, da pokažejo prav z železnico Gorico-Červinjen, da imajo smatrati i-arlani Gorico za svoje središče; zato so hoteli pustiti v stran Gradišče pri novi progi (k večjemu bi bili napravili brezpomemben stranski tir), ali Furlani se   ne pustijo  odmakniti s svojega sta-
krone na glavo, ker nimate pravice do te krone; zakaj čujte, sin moj: če storite to, razbijejo vam nekega dne glavo in krono, in vime bi mogel umreti mirno in j brez očitanja vesti, kakor umiram jaz. Prisezite, sin moj! —                                                                                 J
Deček stegne svojo majhno ročico v očetovo ter pravi:                            ,
—  Sir, prisegam Vašemu Veličanstvu... Kari ga prekine, rekoč:
—  Henrik, imenuj me svojega očeta.
—  Oče moj, nadaljuje deček, prisegam vam, da me prej usnirte nego kne narede za kralja.
—- Prav, sin moj j pravi Kari; sedaj me poljubite, in tudi vi, Charlota, in ne pozabita met
—  O, nikdar, nikdar! vsklikneta otroka ter se ovijeta očetu okrog vratu.
—- Z Bogom! pravi Kari; z Bogom, otroka. Odvedite ju, Juxon; njune solze bi mi odvzele pogum, da ne bi mogel umreti.
Juxon iztrga uboga otroka iz očetovega objema ter ju izroči onim, ki 'so ju bili privedli.
Ko sta. odšla, so ostala vrata odprta, in vsakdo je lahko prišel v sobo.
Ko se je videl kralj samega sredi med množico stražnikov in radovednežev, ki so začeli polniti sobo, se je spomnil, da je grof La Fere čisto blizu, pod parketom njegove sobe, da ga no more videti in da morda še vedno upa.                      '
Trepetal je, da ne bi smatral Athos najmanjšega ropota za znamenje, da ne bi začel nadaljevati svojega dela ter se tako sam izdal. Delal m je torej čisto
lišča. Občinski odbor v Gradišču se je obrnil tudi na goriški mestni svet glede nove črte, da mora namreč iti skozi Gradišče, in glejte!
—  goriški mestni očetje so se udali ter pridružili zahtevi gradiščanskeg i občinskega odbora. Pa zakaj? — Preračunali so, da bi jih trdoglavost utegnila presneto drago stali pri prihodnjih deželnozborakih vo-1 i t v a h. V laški skupini mest in trgov so zmagali pri zadnjih volitvah laški liberalci. Volilcev je bilo 1366. Da so bili izvoljeni, je trebalo najmanj .684 glasov. Pinavcig jih je imel 864, torej samo 180 glasov nad absolutno večino. Torej 180 glasov manj, pa so laški liberalci v škripcih. S p r i b 1 i ž n o tolikimi glasovi pa razpolaga Gradišče ob Soči. — To govori dosti jasno, zakaj so se goriški laški liberalci kar naenkrat izrekli za to, da naj se nova črta dotika Gradišča, čeprav pri tem pade v vodo tudi njihov namen: priučiti Furiane, da je Gorica središče Furlanije. Ta namen bodo morali sploh opustiti, če se nočejo Še hujše osmešiti; kajti stara resnica je, da Furlanija gravituje proti Trstu in ne proti Gorici. Tudi nova črta ne bo mogla narediti čudeža, da bi Furlani smatrali Gorico za svoje središče.
»Politlikl Otročaji" ali »mladi tiči", kakor jih je blagovolil imenovati zadnjič Gregorčič, letajo okoii po deželi ustanavljat društva in predavat. Strašno se jim mudi; z nervozno naglico letajo okoli, kakor da se jim je bati, da jim zdajpazdaj   »sovražnik" vse  odvzame,
—  Pri Gregorčiču so dobili zopet toliko milosti, da smejo razglašati po »Gorici" svoje namene in uspehe, da bi se ne videlo na zu-naj tako hudo, kako hud razkol je v klerikalni stranki. »Novostrujarji" ga seveda vse-jedno ne marajo; »star godrnjač" mu pravijo v »Mladosti" ter dostavljajo, da se ne menijo za to, kar on čenča. — Govori se, da mislijo ustanoviti »novostrujarji" svoje lastno glasilo.
,   Izredni občni zbor goriškega učiteljskega druitra
se je vršil danes dopoldne ob obilni udeležbi. Poročilo učitelja g. M ožin a z Brjij, zaslužnega narodnega delavca, o »Doneskih k izvenšolskemu delovanju ljudskega učitelja" je bilo izborno ter je želo vsestransko odobravanje.
Železnlk In Kocbek. — Miha Železuik, katerega truplo so našli pri Soči, je bil star 24 lat ter doma iz Selnice na Štajerskem. Zadnji čas je delal v papirnici v POdgori, Kocbek, katerega so aretirali, je tudi delavec v Podgori. Govori se, da je rekel Kocbek proti Železoiku glede Kodričeve : če je ne bom imel jaz, tudi tvoja ne bo. — Ta Kocbek je bil zapleten leta 1906. v slučaj umora Valentina Padovana blizu pokopališča.
»T8lQ»adCiB S. K. S. Z., po domače »čuki", priznavajo v »Gorici", da se je neki njihov član udeležil demonstracije proti Slovencem ter nosil lampijonček v ča3t Bombigu. Dolgo časa So »nolčali, siedujič smo jih vendar prisilili, da so se oglasili ter morali priznati, daje storil njihov član, »katoliški telovadec", velikanski narodni škandal ter se udeležil demonstracije proti Slovencem! S. K. S. Z. vzgaja torej ljudi, ki so sposobni  skupno z Lahi demon-
mirnega in njegov vzgled je vzdržal tudi vse druge pri miru.
Kralj se ni varal; Athos je bil res pod njegovimi nogami: prisluškaval je ter bil vešjobupan, da ne za-čuje zopet znamenja za nadaljevanje dela; nekoltko-krat je začel v svoji nestrpnosti zopet praskati po kamnu, a takoj je zopet prenehal, boje* se, da ga ne bi kdo Cul.
To strašno brezdelje je trajalo dve uri* Smrtna tišina je vladala v kraljevi sobi.
Tedaj se je odloČil Athos, da poišče vzrok tega temnega, nemega molka, ki ga je motilo samo brezkončno vrvenje množice. Odgrnil je napol zaveso, ki je zakrivala luknjo v zidu, ter zlezel na prvo polico morišča. Komaj štiri palce nad njegovo glavo je stal oder, ki se je raztezal v isti višini kakor balkon; tu je bilo inorišče v ožjem pomenu.
Ko je sedaj začul to zamolklo, grozeče vrvenje množice, ki je prihajalo prej le nejasno in tiho do njega, j® poskočil strahu. Stopil je na rob morišča, razgrnil pred svojim očesom nalahko črno zaveso ter zagledal polno jezdecev okoli morišča; za jezdeci je stala vrsta pertuizanov, za pertuizani pa mušketirji; in še dalje za mušketirji so stale prve vrste ljudstva, ki je vršelo in bučalo kakor temni ocean.
— Kaj se je vendar zgodilo? se vpraša Athos, trepeta je silne jše nego črna zavesa, katere gube je stiskal v roki. Ljudstvo se gnjete, vojaki stoje oboro-' ženi tu, in med gledalci, ki imajo vsi vprte oči proti oknu, vidim d'Artagnanat Kaj gleda? Moj Bog! Morda jim je ušel rabelj ?
(Dalje pride.)
strirati  proti  Slovencem!   Ta  velik  madež ostane na S. K. S. Z.                               '      \
Rodoljubi!  Spominjajte se V darovi" prepotrebne »Dijaške kuhinje"!
Napad na Pokopalličnl ulici. - Okoli 9. ure
zvečer sta napadla dva Človeka v Pokopališčni ulici 46 letnega čevljarja Ivana MedveŠČeka ter mu vzela, kar je imel denarja pri sebi. Nista pa bila-s tem" 4sadovoljn'ayi;Ki«pveČ^»|J^, ga držala ter uganjala nad njim take reči, ka- • urin ni mogoče tu.popisati. Medvešček seje moral iti zdravit k usmiljenim bratom/ Napadalca sta bila, kakor pravi Medvešček, dva Nemca.     ,.                            ,   _^,.y. __
Pokopališčna ulica je znana za jako nevarno po noči. Zato bi bilo prav, jo dobro za-stražiti.
DrajOllGl iz Slov. Bistrice na Štajerskem pridejo prihodnjo spomiad v Gorico.
Aretirali SO v Gorici služkinjo Marijo Holzer, ki je obdolžena raznih.tat.vin v hiftab, kjer je služila.
Na loili 1.1, m. v Rihembergu, katerega seje ' udeležilo več gospodov iz Gorice, so ustrelili . lisico, ki se je ujela v zanjko. Lisica v zaajki — to je redek slučaj, ker je znano, kako previdno se zna lisica ogibati zanjk. — Neki priganjač pa je pograbil divjo mačko, ko je prišla iz luknje, za zadnji del telesa. Mačka ne je hitro ukrenila ter ga zagrabila za roko ; ugriznila in opraskala ga je močno po roki, vendar pa se mu je posrečilo zgrabiti mačko tako, da jo je udu&il. Mačka je letošnja, precej velika.                                  >     „             |
KaramtJOl med VOZOll. — Pri Štandreški mitnici je zadel voz v kočijo, v kateri je  sedel neki gospod.  Kočija je  hudo   poškodovana. ' Voznik je padel z voaa ter se tudi poškodoval,                                                               j Šlra|k. — V  Tržiču  štrajkajo delavci v ' j    tvornfci  bratov Kozuličev.  Vzrok  štrajku je navskrižje glede urnika.   Delavci hočejo zim-1    ski urnik od 7. zjutraj do 5. popoldne s '/» ure počitka za zajutrek in 1  uro za kosilo. Tvornica pa zahteva urnik od 6.  do 5. pop. zjednakim počitkom. Vršijo Se pogajanja.
Razpisan je natečaj radi oddaje mesta poštnega ekspedijenta pri c. kr. poštnem uradu " Šmarjah (pol. okraj Gorica).
PoiirJenlšlM Matice .Hrvatske za Gorico in okolico poziva vnovič na naročitev na knjige Matice Hrvatske za leto 1908. v pisarni podpisanega. Izidejo sledeče knjige: 1. Posljednji Zrinski i Frankopan^; ]2. Hrvatsko Kolo IV. Naučno književni zbornik; 3. St. Radič. Današnja fi-nancijalna znanost; 4. I. S. Turgenjev. Novi rad; 5. I. LepaŠič. Pustolovka; 6. Mickiewicz. Izabrane pjesme j 7. Kolo Hrvatskih umjet-nika III. Za te knjige znaša za Slovence znižana naročnina 4 K na leto. Plača se v pisarni podpisanega poverjenika ta znesek in še 40 h za poštnino. Dr, Henrik Turna, odvetnik v Gorici.
otroke
Trgovsko-obrtne in ppcdarske vesti.
Skupna akcija tipaistth itnoirifaiioi na Kranj-
bkein. — Sila, ki je nastala vsled obilja m nizkih cen vipavskih vin, je združila pristaše aapredne in klerikalne stranke v skupno akcijo. Ustanovil se je „Reklamni odbor vipavskih vin", ki sestoji iz vseh vipavskih županov, načelnikov „Prve vipavske vinorejske zadruge" in »Kmetijskega društva" ter poslanca Lavrenčiča. Vsako županstvo bo prispevalo po 200 K k akciji, naprosi se vlada in deželni odbor za pomoč. Pod skupnim naslovom se bo inseriralo po čeških listih, došla naročila pa se na polovico porazdele. Nastavi se tudi Bkupen potnik. Četrtek je deputacija sestoječa iz gg. Mercina, Uršič in Lavrenčič so oglasila pri deželnem odboru in deželnem predsedniku, kjer se jim je zagotovila pomoč. Deželni predsednik Švarc je nasvetoval napravo velikanske kleti, v katero naj se vina spravijo za boljše čase, ko bode cene visoke, nakar se*ga je naprosilo, naj le vlada z denarno podporo omogoči tako napravo. V nedeljo je bila zopet seja skupnega reklamnega odbora.
Kam oddano letot vino ? — Pod tem za- j
glavjem priobčuje „Notranjeca članek, v ka- ' terem med drugim nasvetuje vinogradnikom, naj se združijo v zadruge ter svoje vino pravilno napravijo. V vsakem večjem kraju, da v vsaki občini naj bo zadruga, ki naj se peča z razprodajo vina. Potem pa bodemo morali poskrbeti, da spravimo svoj pridelek tje, kjer se vino potrebuje. Za letos pa bi bilo brez podpor*težko to napraviti. Zato morata po-;Kse^-vfl*9s,.4*iasa,.in dežela,. Kaj bi bilo, če žrtvuje dežela ali pa država* v ta namen nekoliko tisočakov. Sami kmetje ne morejo iti ven, zato naj pošlje dežela izvedence v kraje, kjer ne raste vino, da pripravijo tam našemu vinu pot. Kaj bi bih), ako bi se napravilo n. pr. v Pragi in nekaterih mestih deželne kleti vipavskih vin. Gotovo bi stalo to precej denarja, toda pomislimo, da edino na ta način zamoremo odvrniti pretečo vinsko krizo. Oso« bito letos bi bil ugoden moment, ker imamo izborno kapljico in poceni, če si hočemo odpreti vinski trg, ne smeli bi zamuditi tega momenta.'*    ."*    ;
Vinorejci, združite se sedaj, sklicujte shode, posvetujte-se na njih, kako odvrniti pretečo vinsko krizo ter zahtevajte od dežele in države tozadevne podpore! Občinski za« stopi, obrnite se na deželni odbor s prošnjami, da isti pomaga odvrniti pretečo vinsko krizo z ustanovitvijo deželnih kleti na Dunaju in v vseh večjih avstrijskih mestih. — Preime-nitna in sveta dolžnost pa je od deželnega cdbora in vseh slov. deželnih in državnih poslancev, da takoj z vso vnemo priskočijo j na pomoč ubogim in obupanim vinorejcem ' ter jih pomagajo oteti veliko nevarnosti ali celo propada!
I        Čipkarska šola v Girkitem se otvori 7. dec.
1908. Oglasilo se je  za šolo ža jako veliko . število čipkaric.
I        ha Goriškem se Je pridelalo 1.1907; S l a m e
po vsej deželi 167.275 q, od katerih odpade 102.800 <i na nižino in drugi del na ostale štiri pokrajine; lanu in konoplja, ki se pridelujeta le na nekaterih hektarjih na planinah in predgorju teh (35 ha za lan in 106 ha za konoplje), se je pridelalo semena od prvega 160 q prediva 146 q, od drugega pa semena 106 <i in prediva 83 q, krompirja se je pridelalo na 4.4G9 ha 357 505 q, toraj 80 kg na ha in hI je tehtal 76 S kg, Največ krompirja se je pridelalo v ravani, namreč 136.980; q, a v planinskem predgorju 56.185 q. Pese' in korenja se je pridelalo 18.570 q (od teh 5100 q na planinskem predgorju); cikorje ali radiča 1355 q. Jesenske repe 118.923 q, zelja 27.502 in buč 21.783 q.
Krme :  detelje  in otave na  4.298 ha (od teh v nižini 2.379)    169.739 q (111.650 ' v nižini. Poprečno na ha 39.5 (v nižini 46.9 q) Mešanice 122.108 q.    Detelj nega  semena na 113 ha 346 q (od teh v nižini na 92 ha ' 310 q torej na ha 3.4 q). Sena  in otave na ' 58.316 ha 996.233 q. Tudi tega se je pride- ' lalo največ   v   nižavi,   namreč 289 908 q na samih 8 813 ha, torej na ha 32.9 q. Na pla- J ninskih   pašnikih   113.806   q   na   površini 18.187 ha.
Sadja: namiznega grozdja 6.104 q (4266 v nižini in 1625 v Brdih, ostalo na Krasu).
8 moke v 4.177 q (v Brdih 3352 q)t Kostanja 4685 q (v Brdih 3447); peškatega sadja 39.098 q (večina v Brdih, ostalo v nižini in na planinskem predgorju).
Murvovega listja 104.224 q, od teh 80.810 v nižini.
Jadranska banka» Trstu je otvorila podružnico v Opatiji, ki se bo bavila z vsemi ban-kovnimi posli.
dODBia Cisa za c. kr. domobranski; peš-, polk št. 2/4. — Omenjeni polk v Gorici potrebuje 300 meterskih stotov ovsa za leto 1909. Pogojevanje za to se bo vršilo 9. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj pri domobranskem postajnem poveljstvu (Rainerjeva vojašnica) v Gorici. Tam se je treba zglasiti. Kupovanje ovsa traja od 1. jan. do 31. dec. 1909.
previden in nepremišljen korak, ki bi v gotovi meri imel na sebi značaj' provokacije. To se je prestolonasledniku in Pasiču ter ruskemu posl. v Belemgradu tudi jasno povedalo. Popolno simpatijo v sedanji krizi nahajajo Srbi tudi v družabnih krogih, ki jih tudi opominjajo na razbornost in jih hočejo prepričati o potrebi, da ohranijo mir. To razpoloženje javnega mnenja nahaja svoj najbolji izraz v brzojavki predsednika dume Homjakova na predsednika skupščine, v katerf-se glasi, da zagotavlja bodočnost Slovanstvu le mirna rešitev krize.
Ožja volitev v prvem volilnem okraju (sploina kurlja) za Istrski drlne! i&cr. — Na ožji volitvi
v prvem volilnem okraju (splošna kurija) mi-nole nedelje je bilo oddanih 3501 veljavnih ! glasov. Od teh je dobil dr. Karol Apollonio (ital. liberalni kandidat) 3479, dr. Peter Spa-daro (krščanski socijalec) 22 glasov. Neveljavnih je bilo 30 glasov.
Srbija. — 3. t. m. je bila sklicana seja narodne skupščine. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi razprava o premestitvi prestolnice, to je kraljevega* dvora in centralnih uradov v kako mesto v notranjosti države, te je v Kragujevac ali Niš. — 3. t. m. je dospelo v Solun 70 vagonov eksplozivnega materiala za Srbijo. Turčija je prevoz dovolila. — Tovarna orožja Škoda v Plznu je dobila od avstrijske vlade obvestilo, da ne more trpeti tega, da bi tovarna prevzela nabavo pušk in drugega orožja za Srbijo. — Rusija na noben način ne odobri aneksije Bosne. Srbija bi dobila tako moralno zadoščenje, ve-levlasti bi pritisnile na Avstrijo, da odneha. Rusija hoče baje zahtevati, da bodi Bosna in Hercegovina avtonomna provincija pod krščanskim guvernerjem? Ako Avstrija ne odneha, izbruhne vojna.
Detelnozborske volitvi v Dalmaciji. — Končni izid volitev je tak-le: Izmed 41 poslancev je 17 Hrvatov, 7 samostalne organizacije hrvatsko stranke, 7 Srbov ter 6 Lahov.
Madjarska banka v Bosni. — Madjarska ko-mercijalna banka ustanovi v kratkem bančno podjetje v Bosni, katero se bo bavilo z bančnimi, eBkomptnimi in menjalnimi rečmi. Banko bo podpiralo baje skupno finančno mioister-stvo 1
Razne vesti,
"  Dan 20. septembra se bo praznoval v Ljubljani kot dan narodne žalosti vsako leto.
Narodna delavska organizacija v Trstu je imela
v nedeljo izredni občni zbor v svrho nadomestnih volitev. Zbor je bil jako dobro obiskan. Tajnik Engelman je poročal o delovanju društva od početka do sedaj. Poročal je tudi blagajnik. Sledile so volitve 5 odbornikov, 1 namestnika, l nadzornika in 1 člana razsodišča. Izvoljeni so: Jan Skalak, Jos. Šorn, Jakob TroŠt, Jos. Dodič, Filip Jeranko; Jos. Dodič, Fran Lokar in dr. Slavik.
Zavedni vipavski žopani s kranjsk« strani. —
Vsa županstva Vipavske doline vložila so na deželno vlado v Ljubljano prošnjo, da se razveljavi ukaz deželne vlade z dne 18. oktobra 1892. št. 2092. glede dvojezičnih napisov na občinskih krajevnih deskah. Nekateri občinski odbori so pa tudi soglasno sprejeli resolucijo, s katero poživljajo, deželni odbor, da takoj proti ukazu dež. vlade z dne 18. oktobra 1892. št. 2092 protestira in zahteva njega odstranitev.
Prvi veliki koncert »Glasbene Matice" v LJubljani bo v nedeljo 8. t. m. v veliki dvorani hotela „Uniontt.
Zeppellnev zrakoplov in brzovlak- — 29. pr. m.
se; je vršila dirka med Zeppelinovim zrakoplovom in brzovlakom na črti Hergaz Lindau. Vse polno ljudij je gledalo to dirko. Zrakoplov je plul naglo po zraku, brzovlak je tekel, ker ae je dalo. Slednjič je vlak vzel prvenstvo zrakoplovu, ki je plul proti vetru, ali ker je letel po zračni črti, je že odletel čez Lindau, ko je dospel tje vlak.
Dvomi svetnik Adalbtrt Bbnati. — TTmrl je v
nedeljo po nočijbivši deželni sanitetni rete-rent pri tržaškem namestništvu dvorfli svetnik Adalburfc Bohata, ki je bil pred dvemi leti umirovljen.
Usoda Izseljencev v Ameriki. — iz New-
Yorka javljajo: Ponovno so  poročali ž juga Združenih držav, da tamkaj podjetniki naseljene delavce nečloveško izkoriščajo in mučijo, kar so pa časniki južnih držav vedno olepša-vali in prikrivali.  Nedavno  temu  je  bila v državo   Georgija  odposlana komisija,  ki je imela tamošnje razmere  preiskati.  Komisija je uradno konstatovala grozne zlorabe in trpinčenja, ki so jih morali trpeti naseljeni delavci. Po opisovanju preiskovalne komisije se je z naseljenci postopalo bolj nečloveško nego svoječasno s sužnji. Nadalje  poročajo, da so brezvestni   ameriški  agentje  utihotapljali  v evropsko   časopisje  vest,  da se v Ameriki išče stotisoče delavcav. O tem pa ni besedice resnične. Delavski trg je vedno neugoden in da se zboljša, tega ni tako hitro pričakovati. Časopis Zl berača. — V Moskvi je začel izhajati časopis nBosjaČkaja Gazeta", t, j. be-raško glasilo. Pisali ga bodo največ potepuhi, berači, izgubljene ženBke itd. Časopis bo prinašal spomine teh propalih žensk, njihove izpovedi, pesmi in članke ter redne dopise od zunaj. List bo prinašal tudi slike mar-kantnih potepuhov, roparske votline Ud.
Alkohol In Samomori. — Profesor Hefler pravi: Vzrok, da se množijo slučaji samomora, se mora pripisati razširjajočemu se alkoholizmu, Izmed 300 samomorilcev, ki sem jih raztelesil, jih je trpelo 143 na kroničnem alkoholizmu, torej 48 odstotkov.,
Zakonski načrt proti pijančevanju predloži vlada naši poslanski zbornici.
Francoske bongreiaolje m Hrvatskem. — Princ Schaumburg-Lippe je prodal svoja velika posestva v Slavoniji za 50 milijonov kron nekemu verskemu redu, ki je izgnan iz Francoske,
Krakov se je povečal, Mestni svet je sklenil združitev z 11 sosednimi občinami, vsled česar bi štel Krakov 150.000 prebivalcev.
MldnarodhBgi tatu so zaprli v Trstu. Piše se Jean Tiropolls iz Mitilen na Grškem. Kot kvartopirec je sleparii po Evropi, kjer je mogel.
Slev. ikad. društvo »Slovenija* u Onnaju naznanja, da se vrši II. redni občni zbor 7. t. m. v restavraciji BSchwarz" (Mataloni), I. vogal Landesgerihtstr.-Dobelhofg. z običajnim vsporedom. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
NOV predsednik ameriških Združenih držav je Taft, ki je izvoljen z voliko veČino. Dobil je okoli 1,091.000 glasov.
firizna nesreča z ivtoaobtloa. — Na cesti
med Wiesbadenom in Frankobrodom se je pri Erbenheimu neki avtomobil močno zaletel v doprsni zid mostu. Tri gospe iz Wiesbadena so bile takoj mrtve. Lastniku avtomobila, tvorničarju usnja Reinhardu iz Wormsa, je bilo strto oprsje. Neki drugi gospod iz Wies-badena je bil težko ranjen. Šofer si je zlomil kost.                   ;
Mali oglasi.
Hajmanjla pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejie inseriraoje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjL!h trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deftU (in celo v mestu) nihCe ne pozna, ker nikjer se Inseriralo. Skoda ni majhna.
lite se
za trgovino. Vstop takoj* Zahteva se znanje slov..' ital. in nem. jezika v govoru in pisavi. One, ki znajo šivati na Šivalni stroj imajo prednost. — Naslov pove npravništvo._________________
KojigavDdis ali komptaist S^f&i-
— Vešč slov. in nem., jezika, v govoru in pisavi z večletno prakso.  Vstopi lahko takoj. —
Več pove upravništvo.____________________
Punda ca 20 .velikih jerbasov 30 do 60 kg; IG Ima «0 i decimalna vaga in 1 ribežen za zelje (kapus). — Istotnm h> odda malo stanovanje, 2 sobi in kuhinja. — Naslov; J. Modic Gorica ronte nuovo 22,
Politični pregled.
Srbski prestolonaslednik je odpotoval iz Pe-
trograda Njegovo bivanje tam ni imelo nika-kega oficijelnega značaja. Pasič ostane še nekoliko časa v Fetrogradu. Prestolonaslednik se je mogel za Časa svojega bivanja prepričati, da ruski vladni krogi popolnoma simpa-iizujejo s Srbijo in so pripravljeni podati Srbiji morelično podporo. To je odvisno od vedenja Srbije in od tega, ako opusti vsak ne«
Naznanilo.
Danes «?e je spet otvorila trgovina železnine in drugih
izdelkov spadajočih v to stroko
Da f^av1!)^ šte$.- 1i. it) 16.
Radi preselitve   se   bode   prodajalo   za   vsako Odprto je od 8. do 12. in od 2. do 6. ure zvečer.
ceno. —-
Prve avtoritete ' tuzemstva in inozemstva   pripo- j ročajo „Kufeke" . | kot najboljše ži-1 vilo proti bije vanju, driski, črevesnem    katarju itd.            J
Pozor!
Pozor!
Najnovejše plošče za gramofone
po 5 kron. Jumbo orkester- Ljubljana.
Št. 58. -
Naprej, koračnica Triglav,      „
„ 59. — Sokolska     „ ZrinslOJ
„ 60. — Belgijska    „ Hubertus     „
„ 61. - Banovci,      „
Rokovnjači, n „ 62. — Pozdrav iz ljubijane, koračnica
Slovenska koračnica I.
"63-~   :      : m:
„ 6*. ~ Pozdrav z Gorenjskega, I. valjček
„ 65. — Humoristična polka Pozdrav iz daljave 66. — Slovanska četvorka št. i, 2, s
„ 67. — Sloveaski dom I.
-   "•
„ 68. — Harodne pesmi I.
„              n       "•
„ 69. — Fantazija iz opere Amazonkc I.
„ 70. — DvospeV iz opere Zrinskij
Finale    „  „           »
n 71. — Domovina, pesem
- Ksenija, Intermezzo
„ 72. — Penso
Podoknica
Pesmi.
Poje J. Povhe, spevokomik slov. gledališča v Ij ubij a ni.
Št. 73. — Mornar sem čil in mlad iz operete „Geisha" Kappi, pesem iz operete „Geisha" „ 74. — Tam iz Spanje, iz operete „ Cigan baron" Izbrišimo to! „  75. — O te ienske, iz operete „Neeak'
ljubijanski postrešček, iz op. „Nečak"
„ 76. — Imel sem ljube tri
Oj zlata vinska kaplji ti „ 77. — In starček je iivel (Des '.. brat) Jos. Povhe Svinčeni vojak, dvospev iz operete „Mamsell Nitonehe' Danilova Povhe
„ 78. — Sezidal sem si vinski hram,   .     „ ^ Podoknica, iz op. „Pcbnrski   "f'5*o~ plemiči"                            j =^S > 5^
„ 79. — Pevčeva prošnja                      ISti^ «-|
Povsod me poznajo                  |.2,.L,tž3*
„ 80. - Ukazi!                                .    L*!'! >
Kam?                                    >   ^2
, 81. — Prišla bo spomlad, Ko pridem*    s jaz k'tebi po noč                  >~'«
Po gorah je ivje, Ce si jezna 1^0.«^
„ 82. - škrjaneekpoježvrgoli,Haklopif?»§g
sva sedela                          p ^
Lahko noč, Rožmarin              '   N
„ 83. — Hladi vojaki                       1   o      -s
Ženski zbor, iz op. ,Aina- I   ^h a 5
zonke"                           I.®,6' a^gg*
„ 84. — Srečni Japan, iz operete p<S > jj*
nGeisha"                             g-i"0^
Po jezeru                            '   >n       >
„ 85. — Martin Krpan                       llzvaja A.
Rokovnjači, Mozol, Rajtguzen /Verovšek
„ 86. — legjonari, Boštjan Jež   A. Verovšek
„       Baroka Jež   Danilova
,  87. — OMoiki Tonček (Rokovnjači) »       .
Protestni shod proti podra- j «.-5
ženju piva                         i *ff.§
„ 88. - Deseti brat, Dolef                  \ Sa.     I
, Gostilniška scena /     <      \
Vse zgorajnavedene plošče se dobi v knjigarni
A. Babršček v »Trgovskem Donu".
Anton Kuštrin
trgovec  z jedilnim blagom
v Šoto, gosposka ulica št 23.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci.
Prua goriška tovarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske  sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost; papirnati topiCi
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 12& x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. =====
ferd. [Tlakuc
pooblaščen in priznan pirotehnik
Gorica, tekalne Frana |os. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dcgana" tik sodnijske palače.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi BaSteiJ« 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kuptvatiče clmtarSkegi la drobnega bliga ter tkaili, preja In nitij.
POTREBŠČINE
13 piiarnice, fcadlice in popotnike-.
Najboljše Sivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaio in i$offmf*»
gretlnjlce. — Eožni venci. — Masne knjlJlee.
f išna obuvala za ysb letne čase. Semena za zelenjavi, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje,
troSnjarje, prodajalce po a "   "   *~ " ~'L
ter na deželi.
10 sejmih in trgih ¦ J
Posebnost;
Odlikovana pekarija in sladGifiarna
Karol Drasčik
v Gorici na Koron v (lastni bfšl)
zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi
' ejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vin« In llkorje
na drobno ali v originalnih  butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna, naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. "••
m. Horvat
klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12.
Edina  izdelovalnica raznovrstnih  čepic za društva.
iepice za o. Mesarja
Velika izber raznovrstnih klobukov. Gene zmerne blago prve vrste.
Salon Central
Grand Elektro Bidskop
'J_I   Piaaa Gifinaslica • Corso Gius. Verdi - Via della Ginnastica.
' Internacijonalno gledišče živečih, govorečih,  pojočih  in   igrajoči h j                      podob.
¦     Umetniško   in   tehnično   vodstvo.
Tr^ov^ko-obrtna zadruga v1 Gorici
reglstrovana zadruga z ce omejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Goricic je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadrnžni register vpisana pravila, pri skupni seji dne SO. decembra 1905. sklenilo zs leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanju.
Doba zp odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalea določi tudi na 10 ali več   .t.
Vsak izpoBojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/,* prispevka v posebno rezervo za .morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41/«*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorca«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debii, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Arhitekt A. Tscherne. ;               2. Vspored:
•           Vrtilnica pri Becenu (najnovejše jako ihte-
resantne naravne slike). — Čvetličarica (žaloigra iz sedanjega časa). — Marcovi vetrovi. (Zelo smešno). — Spokornica (ginljiv italijanski samospev z violino, celio in spremljevanjem glaso-virja). — Zbudite me ob 7. urj (veseli nastopi). -Pomorske vaje v ItalH 1908. (edina velikanska originalna naravna slika). — Hamlet. (Jako zanimiva žaloigra z barvanimi deli). Odlog obsode (ginljva žaloigra).'— Tainburaškt izhod. (Komične slike).
Predstave:
ob delavnikih 2 veliki predstavi ob 'VJ.-ta 8, uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob 'M, 5, \/37. tu 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača !                      vsak otrok le 20 vin.
i                       Gene:
Selež v loži 1 K 20 vin. - I. prostor 80 vin. - II prostor 60 vin. - III. prostor 40 vin. - IV. prostor ___________          20 vin.     _______
, Namizna jabolka
fine kakovosti po 10'—, 12'—-, in 14- — kron za 100 kg razpošilja'iz kolodvora v Litiji v vsaki množini po povzetju J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji — Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in i             franko pošljem za K 2\—
•••••¦•••^¦•••••••••••••••••iii
I  Andrej Fajt j
f pekovski mojster I
S       • EaricI Corso Franc. Gius. Št. 2.          •
S ^^  Filijalka v Dornbergn.   =====   g
?     Sprejema naročila vsakovrstnega  8
| peciva, tudi  najfinejega, za nove  f
| maSe  in  godove,  kolače  za   bir-  S
| mance, poroke  itd.  Vsa naročila  S
; izvršuje točno in natančno po Želji  *
i naročnikov.                                           S
i     Ima tudi na prodaj različne moke,  S
I fino pecivo,  fina  vina in  likerje  S
j po zmernih cenah.         -                  v 3
' Za veliko noč priporoča goriške S >                 pince, potice Itd.                   •
•••^••••••••••••••afieaeaeeeeatS
b^
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej ,                le hlapčeN/ali tujcem.
SlnvBBsfce pspflfliifle! PnstnšajtB milo iz te domače tovarne! Melek je izvrsten. Cene običajne!
Naša špepijaiiteta je.- Capasole - Koza s soincem.Poskasite in soditel
*                                                                        "              Svoji k svojim i