UreSftttki Is uprsvatlkl ff- } •»orli Mfll«.u,uu av.
KRVAVI PRIMOO
Spriagfield, 111. — (Fodcr. IV) - Na vaakih 800,000 Ion. premaga, nakopancga v sadnjih petnajatih letih v lili-ooisu, je eden premogar iagubll livljeuje pod aemljo; na vsakih 50,000 ton premoga je eden premogar tagubil roko, nogo ali je hU drugače teleano pohabljen do amrtl Tako *e glasi poročilo Iliinoisko raderake unijo, ki se opira ; ns statistične podatke dvšavnsgs rudniškega biroja. V letih od 1908 do 1922 j« bil« v tej držsvi 8064 rudarjev ubitih in 96,170 trajno :pohab)jecnl> Največ Irtev jo bilo leta 1810. takrat je bilo 40t> rudarjev ubitih in 748 .pohabljenih.
■-v Amerika.
Ameriška delavska federseije sa omejitev naaeljevanja. , Llojd George priporoča pakt med Združenimi državami in Ve-liko Britanijo sa dosego svetovnega miru. .•'.	. ■ .
Državni tajnik Hughee in trgovinski tajnik Hoover mogoče podata ostavko.
Predrsni roparji so ustsvili vlak v Kaliforniji, ubili štiri osebo in oropali poštni vagon.
Šeet moških i&strupljenih a žganjem v Pani, UL
Oklshomsks legislatura je ignorirala governerjevo poslanico.
i" 1. ,'ifnosemstvo.
Boj za diktaturo v Nemčiji sc nadaljuje. Marka je padla na 10 miljard za dolar. Velika panika v Berlinu.
Komunisti v Nemčiji eo po navodilih iz. Moakve iapremenili taktiko.
Rumunski prestolonaslednik Ksrl podpira fašiste v boju soper vlado. \ .	-t ■ - ; t;;
Pomanjkanj« živil, (lad, mraz in valUta brezposelnost jo . na pragu. Marka ia prilaala aa daeat miljard sa dolar ia ljudja o« grabijo sa dalo ln laea. Trgovci saplrajo prodajalnice in bala ia Berlina. Vlada aahtava, da -mora danaa dobiti diktatorično oblast od parlamenta. Bavarski diktator Kabr, ki bi ra# bil dnifi Bisroarck, ja odrinil Hittlarja in a« postavil na dalo veonem-Škomu monarkiatUnamu gibanju.
Novica, da ja prodoodnik O*e-lidgo m vselej opasti! mM a« mednarodno sodU6e, je zbudila r H9ittaa*kO senzacijo. : *
TA KORAK BO SXL*D VPLIVAL NA POTKK PRIHODJMB-
' Wazhington, D. O — Objava
vesti, da je predsednik Coolidge definitivno opustil misel na med-narodno sodišče, je abudllo velikansko aensacijo v uradniških, diplomatičnih in političnih* kro-
Pcrta, 19. okt. — Komunlatlčna stranka Nemčija je prejela nova navodila od vodstvs tret je Inter. nseionsle, kako ima postopati v sedanji nemški krlsi.
Na temelju navodil morajo nemški komunisti upoštevati naraščajočo monarhlatično nevarnost ln iijrcmenltl taktiko, podpirati morejo socialista i« m a njimi vrsd
! p vodstvo v Moskvi priporočilo ; prluškim komunistom, noj opusts vsako misebne semostojno oboroženo vat s jo.
V soglasju s Umi navodili je komunistična stranka ne Hekson-sketh in v Turingi jI- takoj inforV
ko, da bo podpirala ondotni aocla* Mitični vledl ln da se naj nemu- , doma organleira »notne fronte
gibanje so je aelo rospselo po vosj
Nemliji, odkar je vlad« ofloljetno prenehala s pasivnim odporom v PoruhrjU. Reakcionarna Bavarska jo melone popelnonm v pseteh nacionalistov, a njih moč je pričele rasti eelo v eoeleliatičnl Mak-aonski. V mnogih ssksouskih me-stik so monsrhist! postali tako ^ močni, da lekko preprečijo soels-llstlčne shode. To se je sgodilo v Magdeburgu, kjer je vojaški po. valjnlk prepovedal ahod, na katerem je Imel govoriti Sntalngsr, socialistični aačslaik državno po*. 3
mik?
Hoeisllstlčns etrsnke js vsne-mlrjsne redi nsriššajočih moner« 1 Matičnih sil is toge rosloga so je " odločila oatatl v koalisijl vladi,« dsai nI med aoslelleti — kekor piše "VonvaarU" — najmanjše, ga navdušenja ae- aodelovenje v fcooomsnnovem kabinetu.
Po njegovem'mnenju mora priti nemudoma do mira, krike bi kila sklenjena prottvojna pogodba
Roparja napadla vlak


P R O S V E T A
fll^IlO IlOVIM« **
^^"PROSVETA"
»•iT-— ** Ln ii■lil ■
CSTi• ••
DRAMA V CERICVL
Žena ustrelila v
ukrajinskega grlko-ks^oliikega duhovna' Ji cerkvi pri spovedi in prod aitarjem ukrajinskega griko-katoliškefrs duhovna Barilij Stetzjuka. Pri mrliikoogladnilki obravnavi j« izpovedala, da je dejanje izvršila v interesu mas in ker je bil Statzjuk hinavec. Um se je eelo prepričala pri spovedi Ko je oddala nanj strele, mu Je zalučala v obraz "slepa*' ln "izkoriščevalec" Stetzjuk ni mil angel, ako se sodi po njegovih dejanjih v Chicagu. Ako bi p ne ustrelila Strutinskijeva, bi se bil moral prihodnji dan zagovarjati na sodišču, ker je obstrelil 12-letnega Peter Korupkina, ko so se igrali otroc na dvorišču župnišča. Stetzjuk je dejal, da ga Je za4el ponesreči, ko je streljal na vrabce. ', ! ^ ( C3| ! Strutinskijeva je imenovala Stetzjuka tudi pri mrliš-ko-ogledniški obravnavi hinavca, sleparja in slabega voditelja. Rekla Je, da Je dejanje isvriillt v interesu mm v Evropi Pri tem Je napravila tole značilno opazko: "Tam v Evropi'žrtvujejo zdaj voditelji kot Trocldj in Lenin ljudstvo, dasi trdijo, da ljubijo ljudstvo. Mase ne store ničpar. Voditelje, e^ropejske voditelje, je treba menjati."
Iz te njene izpovedi sledi, da je morilka verska anar-histka, na kratko povedana zelotka, ki verjame v akcijo posameznika in ne v organiziranje mas, da se rešijo slabih razmer v svojem interesu. Izpoved morilke pokazuje nadalje, da ima umor politično ozadje. Kakšno je to politično ozadje? Usti so le toliko poročali o tem ozadju, da je morilka izrekla, da je izvršila dejanje, da "malo pomaga stvari v Evropi". Kateri stvari? Ali jo niso tem izprašali aU so veliki dnevniki nalašč zamolčali motiv sa dejanje? Kajti morilka pravi na drugem mestu, da se čudi, da so Američani razočarani zaradi njenega dejanja. Na to nadaljuje: "Ti Američani, z njihovimi dostojnimi voditelji, z njih moralo, so me ojunačili, da sem to izvršila. In zdaj so razočarani, da sem ubila hinavca, sleparja in
slabega voditelja."
Ti odstavki govore, da so motivi za dejanje le napo povedani, kar je najbolj važnega, je pa zamolčano.
Nič na svetu se ne zgodi brez vzrokov in tudi ta umor ni bil izvršen brez njih.	L
Mase se seveda ne strinjajo z njenimi vzroki. Kajti župljani so hoteli linčati morilko in bi tudi izvršili, kar se nameravali, da ni morilke stražil močan kordon policajev. Le močna policijska sila Je zadržala mase, o katerih je rekla morilka, da se je zanje žrtvovala. Ta akcija ljudake mase Je seveda v velikem protislovju z nazori morilke. Masa ni razumela njene žrtve in masa ima zopet svoje vzroke, da jo ne razume. Kakšni so U vzroki? Tudi o tem ni ničesar povedanega v velikih dnevnikih.
Morilka le trdi, da je bil mrtvi duhoven "slab evro-pejski voditelj" ki se je polastil kolonije lahkovernih Ukrajincev, ki bi drugače bili deležni vseh dobrot, katere njim nudi Amerika s njeno visoko moralo. Na to je morilka pripovedovala, da je bil Stetzjuk izredno nadarjen človek, da je zlorabil svojo nadarjenost, da je lahko prodal svoje župljane drugim cerkvam. Njegov vpliv na vernike je bil tako velik, da so plakali, kadar je pridigal. Konec konca njene izpovedi je zopet bil, da je dejanje izvršila v interesu mas.
Njena izpoved, kot so jo prinesli veliki dnevniki, odpira vrata rasnim ugibanjem. Umorjeni duhoven jc mogoče velik nazadnjak, ki ee je oprijemal starega s vnemi svojimi močmi, ali je pa bil naprednjak, ki je na lahko I moralo verovati, kar jo ona zshto-razumljiv način seznanjal svoje farane s razmerami v Ev- "J* k "J" ropi, da jih pridobi za nov rad, njegova morilka je pa bila j
v vsakem slučaju narobe tega, kar je on zastopal.	livoga ao pekli, ga netesall in m«
Morilka se zaveda svojega dejanja in je še ponosna «>keii ode. »reven pa ao ponoreli nanj. Prav dobro ji je znano, da zadene po postavah	"^J0 "t*
države Illinois morilca smrtna kazeh, a ona se U kazni 1	vojT£
ne boji.	*	revolucije. v vel alulajik jo ljud
Izpovedi morilke neutajljivo goVore, da je vzroke za|*»° pridobilo malo ve« avobode, a umor iskati v prepirih, ld zdaj pretresajo rusko cerkev g^TT^1«!*»* in da se je morilka najbrž prištevala k najbolj naRad- £ Z^ZSS. Eni n jaški cerkveni stroji, ki nI hoUla slišati beeede o kakšni anab varovati iavojovaae avobode reformi v cerkvenih in poevetnih stvareh. Kajti le tak »,r,vr' '"»p«10 1+sfttetelM ekatrem ee poaluM raorltooga orožja napram svojemu pJ S^^JSg^J
I*, %	■ t ciaaU kar as tiče verstva. Vee kar
UUčnemu nai»protn
, :y* C	■' :■*■ i ii w j , v
SOBOTA, IS. OKTOBRA,
t ko delovatvo pripraviti do
da bi pričelo razmišijevati, da vai ljudje enako pravioo, kot vai enako Ustvarjeni, da so morajo vtl ljudje pokoriti onemu, ki je po raznih ver-akih fanatikih proglalen sa atva% nika, naj- so poda v gorato Colo-rado. Ce ima le toliko poguma, da svobodno misli, bo aposnal, da vse na semlji ao od čaaa do laaa apse minja, in sicer ns po ukazu kake a vsemogočnega bitji, pač pa od narave aame.
Na potovanju po Coloradu som videl toUko zanimivosti, da bi U kko spisal o nji eelo knjigo, v kateri bi bUo dokasanih veliko ved resnic kot jUi je v sv. piamu, kate rega smoter je, da livi skupina njega osnanjevalcev na račun za »lepljenega ljudstva.
Oredoč eem ao vstsvil v Olen wood Springsu, Colo., kjer ao slo vele toplice. V poletnem lesu se nahaja tam vso polno ljudi ia ris nik drlav. Nekateri pridejo tdra-.vit različne bolezni, drugi za razvedrilo, ker tam je zdravo pod nebje in prikladno zlaati v poletni vročini Vroči vrelci so tam, is katerih izvira mineralna voda, ld jo ljudje pijejo ss sdravje. Poleg stu dencev so vrole kotline, is katerih prihaja taka toplota ,da petnajst ievljev globoko nI mogočo človeku prestajati več kot* petnajst alt dvajset minut Hribi tam okoli imajo v sebi vsakovrstno tvarine, spojine, po katerih sklepamo, da so tam nekoč delale zemeljske sile Mlad Glenwood Springsom ia Lead viUom je le tedaj videti kupe opa ljenih tvarin, ki nam pričajo, da so bUe nekoč globoko pod zemljo in jih je preoenovanjo spravilo aa vrh.
lAdvUle se nahaja 1020 čevliev nad morsko gladino; vsenaokonme, nahajajo gore. Tam so svetovno-znsni rudniki zlata in srebra. Nekaj milj od Leadvilla je mineralni studenec, v katerega vodi je po isjavi gnanstvenikov primelsnih 13 različnih rudnin.
Kdaj se je v Olenwood Springsu odprla votlina in začela izvirati vroča voda ter kdaj je prillo zlato ia srebro v leadvillake gore, Ae vem. Prepričan pa sem, d* oval nikoli ni bil tako ustvarjen, kot so nam pravUi razlagalci iz svstega p&ma. Vsak naravoslovec ima vel dokazov o postanku in rsavoju narave kot vso vere na svetu.
Razlagalci svetega pisma pravijo, da je bila pred ustvsrjenjem sveta voda p! vsej zemlji. Ce bi bilo to resnics, bi danes ne imeli ognjenikov s groznimi Ireli ognja 2e to je jasen dokaz, kako so narave {spreminja in ae s njo spreminjajo tadi ljudje.
Msrsikoga sem le čul, da ne veruje več v verske bajke, pač pa da veruje v to, kar sta ga učila oče in mati. Prav to je nespametno in protinaravno. Naii pradedje so tudi imeli stsriie, kot jih imsmo mi in če bi se bili oni tako ravnali, kot so jih učiU predniki, bi nc imeli danea telesnih plugov, ki jih goni parna »Ua, no isumljena po boga aU kakem verskem fanatiku, pač pa po učenjakih ,ki verujejo v svoj razum, ne pa v nauke svojih prodni kov.^^^^^^^^^^^^H Naii predniki niso pojmili o rudnikih, oljnih vrelcih in dragih^ ravnih ssklsdlh, lo bi torej vedno delali po njih naukih, bi ne imeli <l«\npa leleznic, mogočnih pomikov in zrakoplovov. Ls žal, da eo te ocbrote samo v korist posames-nikom, mesto vsema človeštvu. Ljudstvo bo spoznalo les leta, da ni vae v reda in naredilo bo, da bo do imeli od novik isnstov koriet vai
Verski propovc.lniki so povzročili prvo slo, ko so pričeli oznsnje-veU o doli in teleeu, čel, ofto telo ne dele, kot ge oni uČe, da bo Ms gorela v večnem ognju. Gorela bo seveda dale delavca. Sele verstvo Ije dalo kapitalizmu gnojna tla, de se js lahko raarsateL^^^^^^I v sreda jem veku Je verska vl» da lahko prisilila ljudstvo. da|
pričanje ,da jc lo velika masa de lavstva, ki ji nI mar za drago kot de izvrli delo, ki ga ji odkalc de lodajalec. Kam gre dobiček od tr-tega dela, se ne snteni, pač pa misli, da mora biti tako. Ve, da se mu godi krivica, a ne poalu$ se sredstev, da bi ae krivica odpravila. Posameznik ne more atoriti ničesar in tudi maaa ne kar lez soč. Treba jo sdruiiti so, vstrsjsti pri dela in zahtevah, da končno dosežemo nszsj, kar je nas in nsle prednike oropal krivični družabni red.■■ ■ ^
Kot je čitsteljom znano, sem 114 potu za razvitje prvega gospodarskega podjetje, ustanovljenega od slovenskih delavcev. Zadnji mesec aem obiskal Slovence v LeadvUlu, Colo. ,kjcr jih živi okoli 500 in imajo tudi več slovenskih podpornih društev kot tudi drultvo S. N. P. J. —
jO vršil po katoliškem obre Na mirodvoru je čital sadnji pozdrav John Seliškar, predaed nik drultva It. 336, S. N. P. J. in Uko predaednik lokala U- M. W. of O. Pogreb se je vriil dopoldne dne tretjega oktobra
Popoldne tistega dne amo spremili ostanke pokojnega Člana, bra ta Mika Bogataja k zadnjemu po Čitku. 1'ogrebfe bU civilen in udeležba sijajna od etreni članatva Zadnji govor je imel John Seliikar, ki jo čital popqjtnico in pred Bedni* lokala U. H. W. of A
Rovi pri paa obratujejo polovico Čaaa. Polovica jih počiva. Pozdrav!.— Anton
lizgodi ¥ kannolomih
Oak Oreek, Oolo. — Ker ni ni-kakega dopisa iz te naselbine, sem ae jaz poslulil prilike, da napišem par stavkov.
Tu je malo Slovencev, ki pa se nam jo vendar a napornim delom posrečilo ustanoviti drultvo, ki smo mu dali ime "Kres narave". Pokrajina, kjer se nahaja to drultvo, je res prava krasots. V vili-ni aedemtisoč itiri sto čevljev smo psd morsko gladino.
Umevno je, da je v toliki viso-čini vodno bolj pozna spomlsd, jesen in zima pa nastopita kmalu. Toda spomlad v teh sinjih gorskih planotah je toUko krssnejia,in bi-strejia. Kakor hitro se prične spo mlad, prilete gori razne ptice pevke in sapojo svoje »pomladne pesmi. Po hribih in dolinah je čez noi vse v cvetju. Vse cvsti v mnogovrstnih barvah pomladanskega cvetja. Do srede septembra traja pomlad, potem pa pade slana. Leto* je podel ob tistem času tudi Je sneg, ki seveda ni ostal, a porume nU jo Ustje na drevja in le smreke so ostale zelene. Zarjavelo Ustje le veje po drevju in daje okoUci krs-ano turobnost. Temnogelena barva glavcev ae meia med rumenim in zarudeUm listnatim drevjem ter spaja naravo v pisano barvo po-znojesenske cvetlic*
Premoga, računajo, da je tukaj več kakor po dragih oeemintride-setih državah. Človek M res ne dvomil, kajti če gre naokoU po na. ravi, vidi po več mestih ,ksko m pokazuje iz zemljo premogova ži a. Po žilah js premogova plaat vi-soka od deset do itirinajst čev-jev in ponekod, prlvljo, da^e ce-po štirideset čevljev. Dokazali so, da se tu dobi mehld premog kakorlnega se drugje sploh ne da dobiti. Čuje se tadi ,ds je ta v podzemeljskih pleeteh velika zaloga olja ln plina.
Največji udarec za to deželo je, ker nimamo dobre železnioc: Železnica je apeljana iz Denverje gor na Corono in potom nizdol čez Ook Oreek, Bear River in malo nižje Corona je na najvilji točki, kamor se spenja železnica, to je na viiini 12,670 čevljev. Umevno je torej da tam gori po zimi tako sneži, da je ustlvljen ves ielespiiki promet Upamo pa na boljie, kajti delati ao pričeli železniiki predor, ki bo SMnda dolg procejinje itevilo milj. To bo železniiki obrat nedvomno selo pobol jialo. Pričakuje mo, da bodo apeljaU k nam tudi novo železniško progo ia Utaha. Razume ae, da bo potepi to zelo industrijslni kotiček. —Frank Slobko. _ ^ T
Auborn JU. — Malokdaj ]e čuti kak glas is nsle msle pemogars-
ka naselbine, ki je V zadnjih par letih ugodno procvits|a. Žsl, da ni.
n poročati kaj dobrega. Izgubili »mo dva brata, člana Slovenake narodne podporne jedoote.
Mika Bogataja je zadela srčna kap v soboto zvečer dne 29. »ep tembra v starosti 50 let. Pokojnik za£uiča brata Valentina v Fron-tenacu, Kana., dragega brata pc neznano kje. BU je doma is ikof je loAk< ga okraja.
V nedeljo zvečer, dne 30. sep tembra ,je aedemnajatletni John Preakar, sin občesnanoga rojaka in pijonirja v tej naeelbini ,bil smrtno ponesrečen, ko os je vozil s električno železnico proti Virdo-aa, III. Psdel je s stopnic, ko je bil voe v polnem dira. Pri pedeu ai je zlomil tUnjk in po por arah je itrainl^ mukah umrl. Stariii ao a njim iagubili edino posaof, kajti mlsdeiiČ je komsj ae^el delati, k« ga je d Metala prt hitra ami
Pogreba ae jc polnoitevilao ode ležilo drultvo M 335 Slovenske nerodne podporne jrdnote v Au burnu ter mnogo znaaeev in prija toljev. Udeležba je bUa sijajni, darovanih vencev mnogo. Drultv. K m in lokal U. M of A. ter
reklame. Kvečjemu le bi bila do. trebna reklama 4a a njo uvd, imena predmetov, ki so na prodaj da vemo različna kakovosti. Tod*
kaj pomaga tudi to. Oospodinja bo I katere M VfJ napeče. Noče tiste, iz katere se m*, io napeče in nima takih snovi v ae. L, ds bi ae bolj nakuhala. HH Toda, če bi dala preiakati obe I moki, bi videla ,de ata ob« enako
IHHMf obok so po tovar-l nsh le izčrpali rediine snovi.
Oglslsnje kar nekam hipnotizi-ra ljudi, ki vpliva nanje, da pra l znijo svoje lepe in zadovoljijo vz-podbujeni želji do kupovanja. 600-000,000 dolarjev, ki jih prejmejo ISpHstfctiŠal laaopisi zs oglaža-nje, služi v veliki meri za propa-gsndo in lirjea|s lali proti delav-
Stvu.
New York. (Jugoslovanski oddelek FLIS.) — Leta 1922 bUe ao varnostne razmere v vseh kamnolomih Združenih držav nekoliko boljie kot prejinjega leta, kakor je to razvidno, is poročila, ki ao ga dotične kompanije predložile federalnemu rudnilkomu urada. Smrtnih nezgod je bUo 1.1922 sekaj manj od dveh (natančno 1.91) na vaakik tisoč delavecv v popolnem obrata. Prejšnje leto je to razmerje snalalo natančno 2 od tisoč. Poikodovsni^ je bUo 171 \ vaakik tieoč delavcev aaeproti 174H v prejlnjem letu. To znižanje nezgod, dazi malenkostno, Je vendarle valno v očigled okol-noatl, da je količina dela tekom 1922 bUa za 15 odzto večja kot L 1921.
Is poročil je razvidno, da je bi lo 1.1922 vposlenih v kamnolomu industriji 79.081 delavcev, od katerih je 48.527 delalo v jamah in 80.554 pri strojih za drobljenje kspenje (crosher), v klesarnicah in drugUi delavnicah iaven jame. Tekom leta so delavci v jami delali povprečno 248 delovnih dni, kar je skupaj knaialo 12,057.954 iiht, odnoano 11 odsto več liht kot 1. 1921. Delavci isvec jame .so de-laU 285 delovnih dni oziroma 8,-821.884 iiht, kar je sa 22 odsto več kot leto poprej. ■T jamah je bilo 92 smrtnUi »lučajev in 7.049 dragih nezgod, kar pomenja, 2.29 smrti in 175.88 poškodb za vaakik tieoč delavcev. Izvfn jame jc bilo 40 amrti in 4.790 dragih nezgod, kar z 1.38 smrti in 164.76 poikodb ss vsakih tisoč delavcev; leto se pri tem računa, kot da iz^a 800 dni.
Delalo se je tekom 1. 1922 ve5 v vseh sedmih strokah kamnolom-ne industrijs: oementni kamen, granit, apnenec, mramor, peiče-nee, ikrilavec in kremen.
Gonja zi denarje« n Nemškem.
Žeparsko oglašanje.
•	(Leland Olds za Fed. Preas.)
Eno mUjardo dvesto ItirUnoseni-
deset miljonov dolarjev gre vsako leto sa oglalevanje po časopisju,
ksr je nedirektno obdavčenje, da trgovci toliko prej epravfjo delav čevo mezdo. Ali ao delavei glasovali sa teko ropanje f '
AU ste ssdovoljoi, delavci, da plačete vseko leto za slehernega člana vale družine po deset dolar j%y sa ogleievenje trgovcem! Al veste, de onih deset dolerjev, k jih plsčete sa oglalevanje, gre po tem za propagando proti vam, proti delavakim organizacijam f
V mesečnika "Atlantic Month ly" je iriel članek od B. W. Boka, prejinjega urednika "Lsdies Home Journala", v katerem pravi, da je nad eno miljardo dolarjev i otrosenilr na leto sa oglaianje Časopisi prejmejo za ogleienj« 1600,000.000. Ze direktno oglaianje gre $800,000,000 magaaini dobe 150 milijonov, etrokovni listi 70 mHjonoV, kmečki listi 27,000.000 Klektrični in bervoni oglasi sUne-jo 30 miljonov. Drag način oglaia nja pa požre 78 miljonov dolarjev Torej gre vsega ekapaj 1,284,000. 000 dolarjev.
Veota ,ki jo požre oglaianje je vlija kot sa isobrasbo izdana vsota.
Davek sa oglalenje na ta nečin leži na vsakem predmetu, ki gs kupimo. Od voote, ki jo plačamo sa čevlje .obleko ali karkoU, gre določen odstotek za konkurenčno oglalenje, od keterega nima člove-itvo nikakih koriati. Reklama ne pove knpcu, katero blago je boljie pač pa ga pogosto iele p.eolepi. Hlednjič pa tudi trgovcem rekla ma ne korieti toliko kot sanjo is-dejo, ker ae oglaia aaaso eden temveč oglaiajo val
VeUjiva reklama in oglaianje nareja ljudi bolj potrato« Kdo bi
*	mislil na rdečilo sa tka, žvečil-ri gumi. toaletne vode in nune ne-potrobos slaičice .ko bi no bilo oči bodeče reklame na vsakem vogale ia vsaki steni. Kaj človek ai >amor ne poglede, da M ne videl
BerUn. —■ (Louis Lochner za Fe derated Preea.) V Berlinu živeči Američani se te dni bržkone spo. minjajo na pretekla lets 1917 ia 1918 v New Yorku ,ko je marial McChsrtj s svojim krdelom iara. diral kavarne in drage javne pro* 5tore »zbijal zborovanja in prije. mol one, ki so se hoteli umakniti vojaitvu. Ravno tako gonjo aedaj vprizarja v Berlinu policija, toda to pot ne vpraiuje po registraeij. skih kartah, temveč od prijetih pobira denar. Policija pa nutopa ravnotako brutalno in nesramno kot so nsstopsU v New Vorkn med vojno ursdniki od justičnega de-psrtmenta. VpriaorUi so gonjo u nizozemskimi f^rinti,dolarji, ika .f inavskimi kronami, iviearakiml ranki in angleškimi funti.
Streaemannova vlada je pred tedni izdala odredbo, da morajo vsi posestniki tujega denarja oddati ta denar in v zameno dobijo nemške marke v papirju sU zlatu. Posestniki največjih vsot tujega denarja so pa najmanj daU na to odredbo. MisliU so, da bo ta odredba prinesla ogromne vsote ta* ; lih Valat in bo teko pričela marks »ležati zopet navzgor. Toda dolar le vedno pleza in marka ni vredna danea niti deaetine tege, kolikor j« bila ob padeu Cunovega kabinet«.
Da se pomiri rasdrsženost ljudstvo, kateremu že jpreseda neino-sna gospodarska situacija, je a«-rala vlada ukreniti nekaj izrednega. Toda kako bi nesnatni Streu mann in svojim kancelarstvom u-kazal bogatim posedovalcem tujega denarja, naj mu ga izročat Ia tako so si umlsliU gonjo po ka?ir-nek. Prvi večer gonj« *> »ndira. i policaji dvajset kavarn in zaplenili nad tri tisoč dolarjev ter vri drugih sneakov v tujih valatsh. Zs pridobitev te male vsote je bilo treba velikega itevila policije in tajnih detekUvov, ia dvomljivo je, da bo trideset odstotkov nabrane vsote posulo last države. Vsaki prijeta oseba a tujim denarjem bo namreč poklicana na policijo. Tsn se bo vriUo zasliševanje in še ko izpraševanje dokazalo, da je oseba upravičena do tujega denarjs, bo prejela rekvirirano vsoto haiaj.
Očividec, ameriški Violinist* Chicaga, mi je rekel, da je bdo največ prijetih pri tekem pohoda tajesemcev. Tajcem pe je dovoljeno« posedovati inozemski demt; ker so največ le potovale! na obisku Nemčije in dragih držav. P» tudi tisti, ki ao ae nastanili v Ne ičji .nedvomno ne mialijo s tsj» denarjem delati kake profite, P^ pa ga imajo, da se preživljaj 1« tega je torej aklepeti, da so U* gonje sa tujim denarjem nesaui* rte, naravnost smešne in očivm»o histeričen poizkus vlade, d« H\i maaa m. S tem pa vla^ ustvarja neizmerno škodo ker s takimi Ukanami bode tu* postali le aeprijatelji. Nemčije ribi prijateljev.	* .
Isti očividce mi je »k*1.** policija preiskala tadi nateka^-Nekaj navadnega je, da tujem«-de natakarju v roatavraegi sh £ telu šiling, kvoder. krono al* »1
vem siiing,	-
rint napitnine. Ta mate n«p»tams pe je natakarja tadi edim zsor lok. Če torej natakar H^« tujesemakega drobila #1 te fc kak dokaz, da je skušal špdj«^ ti s tujesemakim deoerjem. Pt J enoje policije aastepala Ffl njim kot proti krimlnalrr» k^, dobila pri njih tajezemaki
Posestnikom nsrjs, bogste Nemce, pa odreem
vlsde ne »dene. Oni ^aje apravljen denar po heoč^k aitih, ia nihle jih ne aadlefaj^ keki pravičnosti te odredt*
ne more biti govora, ker aa«" ^ nje je vendar todi a te <*»r prizadet le nepesedujoč« stej. "Jj likor al Je «eae, ai pslMj^JJ to rila gonje le v nobeno vtUtoa boljših reotsvrscij, kjer s* "Ih.Ijši ljudje"*

PR08VBTA
SOBOT*, 13 OKTOBRA, 1923
Ddavtki lovki.
(Federated Prcaz.)
tuvka krojašev
gt^ford, Conn. — st»*k* 1kro-ki izdelujejo ženske obleke, ;7t«k.jtajitvrdki David Oruber jpd Co.. js končana s priznanjem g«. Kroja« so itrajkali osem
| imalgarnaeija tekstiloev.
Kew Tork, N. T. - Na eberove-L rasnih unij tekstilnih dela v-ki j« trajalo tri dni, je ti jen uspelen korak sa amalqa dvfeh unij: Federativne
_j unije in Združeni teka-
v Ameriki. Zadnja no pripada ^riiki delevski federaciji
Delefstje so se saveseli podpi -ti finančno in moralno afelne Jrlavske kolegije v deželi in sme Ce Laborpart/.
Mdjučttev unije v Bt Louisu.
WORKBRB PARTT' O DUNNE JEVRM IZKLJUČEN JU
.	mmmmmm^a. I	"
Chicago, ni. — (Fed. Prees.) — svrlcvslui odbor Workers partv objavil izjavo glede Izključčnja F. Dunnsja, delegeta unije clektričarjev v Buttu, Mont., is lonveneije Ameriške delavske ederacije v Pertlsndu. Dunne jc lian te strsnke. Isjsvs ss glasi med drugim:
"Glsvni odborniki A. D. F, dolže komuniste, da hočejo rasbiti strokovne unije. Resniea ps je, ds to komunisti nositelji nspredmh ukrepov in s tem si pridobivajo vedno več pristale v v vrstah orgu nisiranih delavcev in odborniki, ki prejemajo 110,000 do 025,000 etne plače, m boje sa svoje službe. Mi priporočamo, da se organi sirajo vel neorganisirani delavci, da as vse unije amalgamirejo po industrijsh in da se delavstvo or ganisira politično v lastni stranki s farmarji vred. Ti ukrepi bi oja
i gt. Louis, Mo. — Depertmenr *Ui	Jih neredili nepre-
pavbinskih unij Ameriške delsv-
ake federacij« j« naložil svetu itavbinskih unij v St. Louisu, da aors izključiti ls svoje srede unijo
ielezostavbinsldh delsvcev, ki je ektožena delokroinih prestopkov
Stavka pristanišČnih delavcev.
' New Orlesns, Ls. — Parobrodne družbe ao se odločilo slomiti fttrajk pristaniških delavcev s stavko-kasi. Družbe ao najele okrog 1400 ikebov, med katerimi je pretežne večine Portoričsnov in Mehikan eev. gtavkarji, katerih ja če« 7000, Soje trdno; do danes se ia ai mben izneveril. Skfebi prenočujejo u parniku "Minnesots", ki je ae •idran zredi reke Miasiaaippi in •bdan a stražami t čolnih.
Mobile, Ala. — Tukaj je aaeta* o 5000 belo- in črnopoltnfh prt iičnih delavcev. Družbe na« jo ststkoksze, ksterih ja
Oulfport, Miss. Petsto prista. zidnih delavcev je Nia štrejku v tej luki. Skeblje prihajajo.
Psnsacola, Fla. — V tukajin jam pristanišču so zaatavkali delavci, ki »ah te ve jo povišanje mezde
Oalveston, Tex. — Zahteve taks jin jih pristsniščnih delavcev ao kile uslišane in delo ae nadaljuje brez kakih sitnosti ■■■
magljfere v boju s delodajalca, in sato naa Gompers imenuje 'raz-bijače unij'l — Strokovne unije v Združenih državah iagubljejo tis; voditelji federacije ae ne brigajo da bi pripeljali veliko maso neor ganiziranm delavcev v unije; atro-kovne unija aa ne morejo več me riti z velikimi induztrijekimi kom-binacijami, a katerimi aa morajo bojevati — Oompersova ki blati sovjetako vlado radi diktature, aa poslužuje hrta najmanjšega oprsvičenja Š4 hujše ia večja dikUture na konvencijah A. F. of L." ..i, .t .
TAJRtKA HtTOEBB TK 800-VER UTBORBTA PODATI OSTAVKO.
Oklahesaa Otfr, OUt, lt okt
— Načrti aa javao obtožbo go-vernerja Waltona la sa preiskavo njegovega poetopanja v ia-rednih volitvah gredo bree ovir iapod rok.
Ne da ae zmenili aa gever-nerjevo protikukluksovsko aa-koaako osnovo, so člaai poslanska zbornice daaee soglasno pooblastili svojega predsednika McBee-ja, naj imenuje preiskovslni od sek, ki naj preišče vsa prestopks, ki so jih sakrivili državni urad nikt
Poslanska sborniea Je bila po-tem odgodena do jutri' j
ko bo zbornični
o jutri popoldne, predsednik objs-
(Nadaljevanje a prve atranl.)
Trgovaki tajnik Hoover je podobnem položaju.
Neugoden ln nesdržen položa, «s ta dva kabinetna člana, Jzi ata bila glavna duševna ^»četa Hor dingovega predloga sa mednarodno sodišče v okrošju narodne ad-niniatracije, je radi Coolidgeve fs sklepa, zagnati celo zedevo mednarodnega zodišča v koš, docela neizogiben.
Ali odztopita obe, ali eamo eden ko se uverita o tem, da je pred •«lnik Cooldige zaree opustil ml eel na mednarodno aodišČl, je se k» veliko vprašanje, a katerim ac Pečejo sedaj val uradniški, diplo-»stični in politični krogi..
Vest o Coolidgevem sklepu gl# dr mednarodnega sodišča je prinesla ns dsn Cosmopolitan News Vrvice. Ni pa navsdla vira, ls ka Wegz je pi.ee dobil to informe eijo. Vsepovsod ps so to vest sms trsli za popolnoma verodostojno is zanesljivo.
V demokratskih krogih je bilo wčeno, ds bo tajnik Haghee v l*r dneh pozvan, naj vzame Ooo-Mgev aklep na znanje. Nato mu bo preostsjalo nič drugega, ka-J®' t«, ds pods predsedniku svo-y> ostsvko.
Odločitev predsednika CooHdgs V»do odobrsvsll voditelji repobli-hn*ko strsnke. 8trinja so s na-t0r'4n političnimi zmernieassi vo-Jj v senstu la nerodnem odseku. **<rularci v senatu, kakor Watson ■ Lodge, ao kar odprto nssprot-"'"Insrodnemo sodišču, došim J ** Johnson is Osi iforni je, i* pilette in drugi progreeivei pri-•rs vljali na hud boj proti namernemu vstopu Združenih dr-v v medaarsdao sodBše, k* j* ^ksklen oddelek Ukoavaae liga '•rodov.
1° ^ooUdga pravijo, da je pre-Kil to, t kakšnem razpološenja
*	saeriškl narod aaprem medaa-jfl^siu sodišču, ter prišel do
I*"»ianja, da je U dežela v o-frmni vešiai proti amnMksms 5Pu v mednarodni eodni dvor. ' Isedaik Coolidge ee bo iare-0 iem rprošaaja v ovoji po-in»i pred prihodnjim h de jal, da ga je
predložil aeaete. PoteaH
*	lebko apalo dolgo spanje,
ee ne bo aikoli veš pre počita1« v predelu odseks vnasje zadeve.
Demokracija Ji znašala ia—aarla.
Nekako ob tem šaau pred petimi eti ee je 400,000 aaaeriških vojakov bojevalo v Argonskem gozdu na Frsnoeekem ae "demokracijo", odpravo militarizma, vsčni mir ln splošt\p blaginjo sveta. Preko 7,000 Američanov je bilo ubitih in 100,000 ranjenih v tej bitki; med sadnjiml je na deeettiaoče takih, ki nleo še denes, niti na bodo nikdsr zdravi, ■la kaj so doeeglit |Ali imamo demokracijo, sa kate-sasa ae borili t
Ako pogledamo V dnevno čaao-piaje po aovleak ia Bvrope V- zaman Iščemo najmanjših znaauaj demokracije. v : <
Sledeče dešela ao v letu aadnjih petih let obealle demokraoijo na kol:
lOfrsks. Bavarska.
MUSs -k^vH
Grčija. Bolgsrijs. , Španija. J
Avatrija je pod vlado oskrbniki entente. Francijo vlada jeklarski trust, čigar aaatopnlka ata Poln eare in Millerend. lati freaooaki truat vlada tudi Poljsko, Jugo-alavijo, Rumunijo in Cehoslovs-kijo po svojih aaetopnikik. Irska ln Finska sta si segotovill "demokracijo" s tem,*da sts uprli opozicijo v ječo.
Edini evropski deželi, v kateri ma gre demokraoija še lehko na večerni isprshod, ne de bi doblls krvav nos, sta Anglija in Nessčije — a vsak las ho Anglti* 8mrt^nemške demokracij« ae pričakuje aleherao uro. Denea še ne vemo, dali bo diktator Nemčije kapitallat, monsrhiat, socialist ali boljševik, vsmo pa gotovo, da bodo Nemei #kaovall s krogi umi V Waah{ngtonu pa aadl Wood< row Wilson la piše članek "Atlantic Monthfr": "Demokra-clja je smagala
Adam Ooaldiggsr
je so delovale s neverjetnim vplivom na rasvoj glasbene umetnosti v krajih, kjer ao ae vršile. Radi velikih' daljav ae vršijo tudi pokrajineke konvencije, ker mno-go glaabenlh nedsornikov na more prisoatvovatl neeijenalnim konvencijam. ^
Tri dršave i Pennajlvanlja, Oh i p la Marjrlaad, imajo ovoj posebni držsvni urad za glasbo, kateremu na čelu "Dlreetor of Musio V
Sloven?
Narodna
« S. apvtta
1004.
t
drugi dršavlt Naw York in Ti ta«! imata tudi tak upravni od delek, ali meato ravnatelja al Se apolnjeno. V mnogih drugih dr-šsvah ao odločilni člniteljl mne nja, da glaabena umetnoat aa mo ra aavzemati on*ga meata, ki je pripada v šoli, dokler šolake oblaki ae ukreaejo potrebno sa sašči ,« njenega poučevanja, ravno tako kakor sa druge Šolake pred
Pred letom 1006 ao bUf šolsk orkestri in godbe, kot predmst Šolskega delovanja, dokaj redki ia akromnl v instrumentseljah in 4ovršenoeti. Od tedej aanrej x bil očiten anaten napredek, al velikanaki napredek deUra ša
GlaibMi pouk v a«i-


Ptdponia Jedaota
lolMva- it. JonUs 1007 v drSati IHUals.
GLAVNI STANi SUT-SS SO. LAWNDALE AVE., CHICAOO, ItUNOIS.
Izvrševal ni odbor: uppravni od SEK. i Vl®ooal CB^BkaVi ^o^iiredietlnili Ab^vbv ^^fis^i R* F* D«
M^viMTsU&a^t^MST	9
POROTNI ODSEKi
14. III., Marti«
BOLNIŠKI OOlEKi OSREDNJE OKROEJEi Blos N«v^|p4aa4<Ukl SSSV-SS Sa. Uwa4ala Av«
VZHODNO OKROEJEi Ja!mt%
Ho.
STO.
as.
ZAPADNO OKROEJEi
I4SSI
seveeaaapsa.
vil imena tistih mož, ki j^ imenuje aa člane preiakovelnege odseka.
Senat se je čakajs aa uvodne korake posiansks sbornlee, Is katere morajo po ustavi izvirati vso jsvne obtožbe držsvnlh uradn kov, šs poprej odpodil do jutri dopoldne.
Governerjevo poslsnico Je preči-tal senatov klerk. V njej napade governer kukluksovsko organiza-eijo ter pravi, ds je to vsemogoč-ns in skrsjno demoralizujoča nadvlada v oklahomeki državi. Nadalje poživlja člane narodne akup-ščinc, naj nemudoma sprejmo njegovo protikukluksovsko zakon-zko osnovo, da bodo ljudje aava-rovanl v avojih osebnih, lastninskih in teaMljnih avoboščineh.
Po pročltanju governarjeva poslanice je nagovoril akupno aejo bivši zvezni eenator X P. Gore ia Oklahome.
na Kolambovem groba.
Madrid. U okt. — Ameriški poslanik Maore je denea položil ameriško zastsvo na grob Krištofa Kolumba, ko ae presnuje dsn odkritja Amerike
Madrid, 12. okt. — Krištof Ko lumb IX., sadnji potomec odkri-telje Amerike, je dejel dsnes v intervjuvu s poročevalcem čikaške "Tribune", da bi ae njegov prs-pra-pra-pra-pra-pra-preoča gotova čudil še M danes videl Ameriko, katero je odkril 12. oktobre 1401 "Ako bi ae mogel danes peljati a mogočnim pernikom "Lev lat h a aom" čez Atleatlk In si cgledal Panamaki prekop in druga čudeea ameriškega kontinenU, bi bU nad vae presenečen."
Deveti Kolumb, ki je Mer 52 let in aamoc, je direktni potomec od kritelja v dev/ti generaciji Oa je aadnji v rodov.n«.
Madrid, 12. akt. — \*k Kleoleu in podre Metee, U sU A ssareo 1021. ustrelila špaaakoga ministr-akega predssdnMts Data, sU bUa daasa ebsojoaa aa sasrt
aLajai sks gs šs
jMrfSati tea aa predaj raamalUaB B P J
Mear Tork. (Jugoslovanski oddelek FLI6.) — Splošno v Bvropi mlalijo, da Američeni niso glasben aarod, da aimajo smisla sa glasbeno umetnost, vslle dejstvu, da imajo najboljšo opero na sva* tn; kjer ae ahajajo najalovitejši pevci, ln da imajo simfonične or< keetre, ki morejo tekmovati z najboljšimi v Kvropi. Priznavamo, da v tem eplošnem nasirsnju preko ooeana je neko zrno rcani-ee, ell treba pomlalltl, de Je Amerika premlada zeaslja, da bi gle zavzemati na glasbenem po lju ono meato, ki ff|#tlva gospodarskem. Ako pa govorimo o ljubezen do glaabe, ne smemo pozabiti, da mords nI naroda aa are-ta, kjer je ljubesen do gleebe tako ebie razširjena, kot v Združenih dvfavah. To dokasaje dejstvo, da rasmsroma al na sveta toliko ljudi, iaujočih glasbene instrn mente doma, kot v tej deželi Seveda vaa ta glasbe ns prisadsva-aja ao v svojem asčftku« sil ops-Ša se veliko gibanjs, da' ea ne le poveča količina glasbenih izvršitev, marveč da se tudi goji emi-ssl sa boljšo glasbo. Ni izključno, da bo Asurlka tudi na tem polju sčssoms dosegla In mords nad krilila Evropo.
Ni čuds, da js po vojni pr šb glasba v Ameriki do boljšega razumevsnjs, ravno ^ tsko kot mnoga drage kulturne pr i/ml' vaaja. To js morda poab^tiea, da eo ee široke meso tekom vojn« *n vedle, de je gleebe dobro sredstvo sa rasvoj drušabae solidarnosti ia bratstva med dršavljaai ia vojaki i morda je k temu spoznanj« doprinesla tudi okolščina, da smo os savadali, bolj kot kdaj poprej ds utegne glaabe prešlnjati dušo s vzvišenimi Ideali.
Aaseriške šole niso aaoetatr v tem prisadevanja, marveč ja ope šatl velik napredek r tej smeri o šemur hošeaso tu n«kaj omenit..
Največje vašaooti si MBrsJ glasbeaaga poduka v ljudskih (o lak ja morda udruleajs na .i /a ni kov la' ašiteljev gleebe. "Tke Muaic Rupsrvisors National Coa-fereaoa" je alaati storila vslike aa rasvoj glasbenega p^tuka v ljadakik šolsh Te orgaaiaaeija. iiitan^v 1 jene 1. IfOf, od BMlega števila gtaabeaik I d.klk aadror Bikov, je dasegla I. 1022 članstvo 1000 strokovnjakov, ia število teb stila s rase. Na ajeae letaa kon veaeije prikaja preko tisoš aed-soraikev ia glsabaaih v«g«j, v« uljev prvega rada. Te
od dveh ssdnjih let. Orkeetralne iti godbeaa skupine so sa tekom teh dveh let tako raavlle da ss-vsamajo meato v šolakem glasbenem programu i glaebeai nadsor* aiki posvečajo letim ravao toliko
Ssornosti kakor vokslaamu pod-u. Ni danee višje ali nišje sred Rjo šols, ki bi ne imela svojega erkeetra. Na tisoče dolarjev letno trosi ss orkaalralaa godala, ao laatalna šole in aa isposoju jsjo učencem, eko Selijo biti član orkestra. Istočasno so aa silno povečali številno, orkestra! ao in v emeri dovršenoati. Neka tari ao doaegli dostojanstvo simfoničnega orkestra. *
gotski pouk v inetrumsntsln glasbi aa aa omejujo le na velha nje aneamblov, merveš ae raataza tudi na glaebeai poduk poaamea-Bikov. Tako ja aa primer poduče-vanje «oeli med šolaklmi ' ogromno poraalo tekom ssdnjih )st Večji del tegs podaks ae vrši aa časa šoleklh ur v pooebnlk eo bab, ali pa v rednih šolskih aobab po koncu šolekih «r. Ba ta poduk plečnje občina, ker ao učitelji ne stavljenel' šolakega sveta. V dru gib slučajih plačujejo nčenet me-Io folnlno nevedno 10 do 25 oen-tov — in Šoleki evel daje na ras-polago dvorano ln potrsbns kujl-je. Večinoma Imajo učeael svoje lsstne gosli in ostale Instrumen-talne potrebščine.
Poleg orkestralaik godel la pi-
b«l je kis vir postsl Jsko popularen instrument v šolakem poduku; ns tisoče šolskih otrok se vpisu« je v klavirski tečaj.
L Vrednost poduka v instrumen«! tslni glasbi ss sploh ns dajs pre-cenjevstl. Morda najbolj vašoe je dejstvo, da instrumsntalas glasba uvaja učenes v "čisto" sil "ah-solatno" glasbe, dočim vsa dru-ga gtaba v šoli dovaja učenea do tega« ds smstrs godbo la kot "vlsebeno povsst" — opis, po-vest sli sliko kskega dogodka a|l položaja poavetna važnosti Zaman je prišakovati iataligentno poslu-šslstvo od nešlh simfoničnih Is m ., mil koncertik, semen js pri> čakovstl inteligentno rasumeva-nje akladb Bache, Ckopiaa, Hej deaa, Moserte, Beethovaaa, Dvora ka„ Cajkovskcgs ia mnogih drugih sklsdateljev, ako vsa šol-»ks Baobrasbe nešegs nsroda obstoji ls od enoglasnih sli sboroih napsvov ljudakošolske ali sflo i <-dnjošolske kakovosti tfsroJ mora najprej pojaaitl la rasumeti ' H»bo kot Ispote teaov, risbo aro-kor, tonelno arhitekturo itd. predno utegne rezusMtl glasbe, kot jo glesbenlk poj«>i' B pomočjo mehaničnih godsl sa reprodukcijo glasbe je šolam uspelo «meniti deeo s vsemi vrsUmi ».jboljše svetovne glasbe. Bsvads redi aareve stvari assM.aHi to delo vsa j« hI tako Jeaae ia tešae opredeljena kot pf/duievaaje v la» strumoBtalni glasbi. Poaševati dsoe, da peaaa ki ljub. dobre glesbo, pomen js istočasno pesna ti la odbijati od ssbs valgsrno, la povrtn« glasbo i ali
Hi
Nadzorni odbori:	o
P Bali«, fraissšalk, SSSO W. SSik St., Cktaaaa, IU- Prssh lT^fr*«»*r At«.. ClmU^, O., WtHtam Shlar, S404 Si. CUle Si.
r^iii^^p^j^i očkovi a
ssaissssr
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, SSSS Sl.CUtr Av«OeveleM.O. ^ PjMSM^I^ Rerssrsadsnsa a st edbeealhl, M Selaja v
VSA PISMA, M sa r-"tt'i>|t s« pasla al. aTstiiflilka a ni f. jh	isavmidi ckiib§§i
-j* mtJzsKzzEnz -
DENARNE POIIUATVE IN STVAR^ M »a Hšsj« al. IsarlaeslM«« a^i Boslof$i T§JB14IVB H» ^s J»i	Lava*
Vs« aeUsMs alsds aaslevMja v gl. lailiulsis adkara «a saj pellljsjo prmnli jpšhl^MBi ^vobsobbibb	MMBIOI^ jg
VJ uUJ u rf. MMlal --«—» a.1--HI*- i- -..I,-. I-L- H-^—
SaTW. •^^rKTa.TO IU. ^^
Val AgAlal Im d#Mmi omšol aammaa&Im aalail aa^^lalsa Ia saloh vaa Wmm
ttmm »iL	^ ■Vi «■ ■.IViiirTT^.TTivTr^r..T.ITi^ StS
Ai	ll	Baiifvi rravvata •
to je maogo ulji probUm, ho« ukaisi glaabe. kai'i nejrlobljih
to aekteva
čustev.
Za sedaj Imamo Jako malo et» tističaih podatkov glede gfesbe-nega p<> uia vaaja v ameriških šolah. Zaalmlvo js, ako rešesso, de je deaes al^ maaj kot 1302SI zlsebeaikov učiteljev r Ui sem Iji Koliko js huaed njih glasbeni kov ki koliko ašlUlj«v j« uško r«šf. LeU 1010 je skorsj pole vi-ea meet šes 1000 prvblveleav ima la svejega posebaegs ačlulla sli nadzornike gteebe v Ijadskik še
Navadna vidra.
* ■>	mseaSMa	*! ' -
Nsvsdne vidrs spada oied roparske šivali, ki jik prištevamo h kunam, ia ima dolgo . plašiš-to telo, plošnsto glavo s topim goboim, nkrogls ušeea, slaka noge, na katerih ja pat krempljev, zvezanih s plavutao košioo. Vidro najdemo akoraj pO vsem BVata ob rekah ln jaaerih. Dlaka ja taM-norujava in m avati, iyx\ vratom la aa strani glave js svltloslvs, aa glavi pa tea bela madeže, /r :
Vidrs js sslo opresas žiVal. U-hod v brlog sa nahejs nevedno do dvah čevljev ia tudi malo vsč pod vodne površino, Hodnik vodi asvsgor do suksga prostora, is katerega ima sopet majhen rov, osi katerega preJems eveM arek. Nava<lno ime vidra vaš br< logov. Včasi ae ns taŠsaao asseli tadl v brlogu, ki ga js sspustil jeSbec ali lisiee. Ksdsr ps prids pevodenj, tedaj ibeši vidra aa bližnje deblo, ali ss )ie umakns v votle drevssa ob vodi.
Vidra jc zelo brzgonoge ia ae rads plesi kot kešs. V vedi Je do-ms, kajti potspljstl in plsvsti rssums laborne. __
Ps simi siess skosi lukajo v leda v vedo ia isrebi nsjmaajše lukajo v leda u dlhaajs.
Vidra haa isrsdno # dober posluh in vid. Pa tudi asMhaaa js kot llsiss.
Kjer so ljudje asstasjsai v bližini, hodi na lov le ponoči, kjer al ljudi, ps lovi tadl pedaeva. j
Prešivlja ss večinoma s riba-»I la raki ia aaprevi včeei r ribnikih veliko škodo. Amosk napade tadi podgane, gcisi ia cai« la-bude. Manjše ribe po«re vidra kar
di ksj živega okoli soba. Včaai tudi potuje la aaa voda v drago.
Pari se koaeem fobriisrjs sli ssčstkom m are a. Simles vrša po dvs do štiri mlediSe. ki popolne« ma dersaujo v itak letih.
Ns Kilsjaksm ia v Bvropi u* krote vidra la jik asaša loviti rl-be. Meae vidra je SUsvo la telke
pfabsvljivo.
KoŠuhovina ja drafoeaas. V prejšnjih letih, ko aa ljudje ve-rjeli še v vsskovratne mil ia v masaltvo, so vporabljsU vidrino kri, črsva la mast is rszna adra-vila.'
, Ns Angleškem love vidre S po* aebaimi psi. Všssi prida lom pred puško aa rlšjem lova. Kjer I®	vid^pf likkp aalaaajo
v nočeh, ksdsr svati polna loss, ako Ima lovec potrpljeaja, da as* nje šska v ssssdi To se sgodl lehko Is pozimi, ko js ss podel snsg ia js vidrs primorens as* praviti ovinek, kjer^js^sspustila
jiai poRoHooin
pohoda. AJio vidra aalese v ko-kofejslh js ssvsds p<> kokoših.
UBTVI0A URRDRllTVA.
Karočaik. — V rusko.japonski ski vojni eo pričeli Jsponei s otea-sivo dae 0. februerje iuu| Mir je |i J|>wlplssa daa 0. septembra
1000, — Pozdravi
f»o«re
v Vodi. valji plen ps sabo. Vidre je sela krvelešna, ksjti ons mori v vodi, dokler vit
Oolo. — Zsdnjl del dopisa labko priobčimo kot OgleSf eko to Selite. — Pozdravi
VARČUIVI NAROD
VLAGA RCOOVITO
INVESTIRA RAZUMNO V
KASPAR STATE BANK
NAJVEČJI JUCOSLOVKNftšCI KI V ZJZDINJtNIM DRŽAVAH.
1MO Blise lelaad Avo., rafal 10. CHICAGO	ULUMOIB
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 1,250,000.00
kjm i m k	. . filiMiiaiirifiiiiii

WlB
Cbva««
(aHIdaviU) aa
»a
(Dalj«.)
Tffn*«r Fabljančič:
Nekateii Iz množic«.
Ujetniški tribunal.
Tisto jutro aa ja dviguil trušč ▼ kaaarni. Bradi trušča pa j« raz mahoval z rokami ujetniški ku kar, ker ao mu po noči okradli tri krake iu za kapo rila.
"Kje t Kako T Kodajf" ao podali vzkliki mod tru*h- m. ;
"Za menoj!" jo zavpU kuhar in ae z dolgisai koraki odpravil v kuhinjo. Za njim ae jo zavalila lačna in raztrgana tolpa, da vidi na lastna oči.
Videli ao razvezano vročo in v rila sled grabežljivih prstov. Resnično, dogodil ae je zločin, toda kdo je zločinec f Dolgo ao ee pre-rekeli med eeboj in nieo vedeli ne kod, na kem; aedaj so osumili tega, aedaj onega.
"Stoji"
Hali in široki Filip ae je hipoma »klonil in pobral malo i* belo riževo zrno, za njim drugo in tretje.
"Ge že imamo," je veselo zešu-melo med tolpo.
Sli ao za aledjo mimo pričen in alemnatik ležišč, obrazi pa eo ee jim evetfll, ker je tat nevede napravil ze aeboj tako lepo aled, ki fejih je vodila vae do stebre eredi sobe. Za stebrom na deskah je Če-pol zločinec pred arojo škrinjico. Pet zamazanih desek, ki jih je svezal z vrvjo — to je bile njego va škrinjica.
Hrumeš ee je ustavila tolpa pred njim, Filip pe je pogrebi! Skrin jico In jo prebrakel.
"K1e je kruh, kje ril," je krik-nil Filip in vrgel škrinjiee ob tla.
"Kakšen kruh ..ae je dvigali Ut in bil je za glavo višji od vseh drugih. Iz rokavov, ki ao mu eogale komaj črez komolce, ao mu molele lopataste, od premoge, te-leze in kemenje rezjedene roke, iz razcefrenih hlač je gledalo oo; Črnelo, od aolnee obžgene koleno la rokovnjaške, bletne noge i raz-pokanimi stopali.
"De, riž in kruhl Kam ai ga spravil!"
"Ja» ga niaem ukradel."
Za hip je umolknila tolpa, toda Filip je grabil ze besedoV
"Kje je. tvoj toveriš, ki epi na tvoji deaai strani!"
"Med veaai je." . , t Potegnili ao ge ia tolpe in poatevili pred Filipe.
"Kje je bil ponoči tvoj U rišT" "Ne vaak"
Filip ga je pozdravil s pestjo v obraz.
"Vem, vem! Vee povem, same ne bij me! — Kruh in riš zve kradla, obe ave kradla." "Kje je kruh in kje rišt" 1 "Kruh ava pojedla, tU pa sva spravila na dvorišču pod kamen/' "Ponj!"
Oni ee je obrnil in odšel na dvorišče. ■ ■ J i'. •	' ' . P
"Kakšen je tvoj tovariš," ae je zaemejala tolpa, tat pa je stal med njimi ne šiv ne mrtev in blodil e evojimi majhnimi očmi na-okolu.
"Trgati tovarišem kruh ispod zob, tovarišem, ki ao ee teboj vred obsojeni na počasno smrt lakote in trpljenje, da, to znaš/' ga je obsojala tolpa ia stiskala poeti.
Medt em ee je vrnil oni s rišem. Smehljajotege se obrasa je prišel, vrgol eulieo tstu pred no-gs in js hitro izginil v tolpi, ki se je s krohotom ssemojala. Tat je pogledal eulioo, epuatil roke preko kolen in prebledel v obras. Tolpa pa ee je vrgla nenj
In zapeli ee jermeni in zebobnele. Tat je stisnil obrss v dlani, svil hrbet in sgvpil v sol-sahs;	*VjffiH
---1aZ«_	»»
k tlom.	i
Dvignile ao ae gorjate in
akome padle. Zabobnelo in sašart Ne mieli, de ti ne zevr?
tak eo heeti. Is pa je zahropelo.
obstO jenčc vili
To ni bU jok in ni bil krik, bil
Palic
Zalo vili eo jih na bregovih Donave eredi noši, ko ao še odpenjali Čoln, da jih valovi poaceo pod mirno nebo evobodnih zvezd.
S palieemi in bankami eo jih prignali pred oodnika, ki jih jc sodil in obsodil. Prvege, ki je bil podčaetnik in driigeče nevaren človek, na trideeet palic, drugega in tretjega na petindvajset palic.
Zaprli eo jih v berako, kjer eo tekali trepetajoč, da jim odmeri-jo kaaen.
Proti večeru, ko je sagorela skslnsta gora nad meetom v krvavem ognju sahajajošega eolaea in ko so se med barake vlegle dolge senee, eo poetavili ujetnike pred barakami v četverokot. Kakor hladan zid so stale goeto strnjene vrote, ki eo bres' besed in aodbo pričakovale mučenje. Pa
h-
I
je bila ijetriikom
rttJL
mislili, da ao ljudje a mi, U jih jim je odmeril
Sredi četverokota pa so stali vsi trije bo« in gologUvL Bledi,
solnčni žarki so sarisali v poho je obupni vrišč bolečin in ? jeno in obžgeno travo tri brez- ga strahu. Široka biričevs dlan krvne senee živih mrličev. Gleda- pa je zauatevila svobodni razmah B eo v tU povešenih glav In rok. bolečin in njegovo koleno ee jc
Na levi in desni pa sta jih 8u- zapičilo v za tilnik siromakov, vala dva biriča, visoka, anha ia Padale ao gorjače in daveč ae črna, v povaljanih vojaških, cu- stok je dvignil obeojenčave gru-njah. Opirala ata ae na debeli go- di. Dvignili ao ga. Opotekel ee jc rjači in od atrani škilila na mol- in omaknil Šeče žrtve.	Namignili ao tretjemu.
Od vrste pe do vrote je etopel BU ga je sam drget in trepet, komandant. Nekoliko prekratke Vee čea jc atal na istem in preširoke hlače so motovilile premično in glodal predse v tla; krog njegovih gležnjcv in pri Ho- tode vsak odmev gorjače in ji eo ee mu etmssli težki črni br ni krik bolečin mu je trgel srce in ki. Sveril in grosil je s besedo m dušo
gor ječo vsakomur, ki bi sahotel Koso mu< namignili, je dvignil evobode in pravice. Govoril je o glavo in uprl proseče oči v ko-blsstnč in viaoko, ker ee je save mandanta. dal ovoje neizmerne moči nad "Vlezi se," je dojel koman-bednimi in gaženimi, ki ji -njo dant s peklensko groznim ame-bil sodnik in rabclj.	hom. #
Kakor tudi so bile trde in oetre Onemu pa je kakor bliek vzpla-n jogo ve grožnje, vendar ao lasi- polalo v očeh: vale pritajeno beeno sovraštvo in "Ustrelite mol" ard.	Ni bilo odgovora. Dvajset Čr
Komandant ee je obrnil in dal nih krempljev se je zadrlo v nje-e pelico znamenje. Pritekli so bi- gove rame in ge vrglo ob tla . riči is vssh kotov in namignili in potolsžiU so ponižano pravi prvemu, nai ae vleže.	ap, solncc pa je zatonUo
Zadrge t al je, prekrižal ee ln ze Med vrstami vjetnikov pa jo vrgel na obraz. Njegovi črni ko- bil leden molk. In de bi Imel , dri so se pomešali e prahoA. Uaak izmed njih kamen med zob Zgrabili eo ga sa roke ih noge, da mit zaroV>il bi ga v prah, da bi " ni mogel ganiti. Onn dva s go-|imei {elezo v rokah, zvil bi *s
gs prikovsle skorjo s bogsto obložene mize. Js l toprsvmalI" fVidelriinv?4I
čakaj odrešenja!"
Zibala se je mlečna mesečina, spuščala ae na koščene obraza in jih poljubljala. Hropeč ao zaspali kgkor podavljeni.
FARMA JU PRODAJ.
Proda ee šeat akrov farma, nova 5^obna hjša in klet, kokošnjafc sa 500 kokoši, štela sa 7 glav živine, iz betona sezidana žitnica, 550 kokoši, vse pohištvo, voz in oprsvs za konja m drugo poljedelsko orodje. Na ti farmi eo trije vodnjaki in dve.> premogovi žili, ena je na površju odprta in 6 čevljev globok premog in druga je pod prvo in vsebuje 10 čevljev vieok premog. Za vaa nadaljna pojasnila za eeno in drugo pridite osebno ali pišite na naelov: Ch, Jonee, R. F. D. 1, Elizabeth, Pa/' (Adv.)
13. OKTOBRA, 1023
UD Bt KUPIL v slovenskem jeziku spisano kajt
Jf "The Jungle" (apiaal Umi Sinclair), ako jo kdo i»a in" želi prodati, naj piše in da ceaj
ne U naelov: R. J., Box 56, pj Pork, Ohio. - (Adv.)^S
NAUČITE ae angleško
* SI m mihii ihmm. huu w
.	»•• mu«,
■HhUlk,	l
|W< »ritetu ■
rječema pa sta ee postavila na prtti levi in deeni bok. Razkoračile sU1 ee in se upognila v hrbtih.
Ležali eo v baraki na mokrih
h "Trideset,**
komandant.	I ha in špranje v stenah ee je lila
In pričela ete udrihati v tak- topla meeečina, ki je pačila na tu ...	pol vidne obraze in izpreminjela
Ni vzdihnil in zakričal pod n- besede, da eo zvenelo kakor o-darci, le eunkoma ae je agibal, Ea- trečji jok. kor da bi trgal zemljo z zobmi <«in »kaj vendar l Vaak Ima Ko ao jih odmerili trideee*, mo- L^ dom ^	M toži po
goče da jih je bilo še več, ker štel njem, ker ge je tujina sprejela z jih ni nihče, eo ga izpuetili. ,P1* goetoljubnoetjo hijene, z uamttje-nil je kvišku, zakril obraz v dlani Ljem volka ^ tolažbo m&čehe. -in sdirjsl. Omahnil je	jOelo pes raztrga verigo in lisiaa
v naročje.	odgrizne nogo, če jo je zgrabila
Namignili ao drugemu.	pMt; toda ti človek, ti ujetnik, ne
Itdrznil ae je in se hipoma ^- pomisli, da imaš dom in domovi, plašil, da'jo postal majhen	Skloni hrbet, ds ti.nalože
ZEMLJA! ZEMLJA!
je najvavnajte investicija na sva tu tam, kjer je fina črna rodovitna prst, sdravo podnebje in voda, v bližini vdikegs promets In največjega trga v Združenih drža voh za prodajo vaših produktov, in ta jo
V DRŽAVI ZLUMOU poleg velikega industrijskega mesta s nad 40,000 prebivalci, ki §o zelo naprsdni in ls 8 ur vožnje po lelesniei is Chieago, Kan-eas City in St Lottiaa, 13 manu-fakturnih tovern, 10 bank, navadna višja šola »cerkve vseh veroizpovedi v sosedne mmšstu. Jsz sem razdelil 3000 akrov najfinejše črne
je krotko ukazel tleh v konjekem gnoju. Skozi ok- zemlje v ravnini, ki je brea.kame-
nino. Skloni hrbet, otrok. Nerodao ee je prekrižal, L^j« breme, in zap^ oči, ko d
zdrknil ns kolens in se spustil na ^^ in hlsstno pogoltni, a-	________ _______
komolce. Ps že ga je neuamilj^ kp ti miioetno vržejo obigano 08S Bunnyaide Arfn Obteigo, Zfl. | gorjača pritisnila ob zeinlio'^!	'
n ja inejo vaa obdelana, na pet akrove kose, kjer lehko pridelujete pšenico, oves, ječmen koruzo deteljo in vsakovrstno zelenjavo in sadje. £cn* 5 akrom je 1000 dolarjev ,takoj je plačati 500 dolarjev in oetalo v petih enakih let nih obrokih a 6 odstotnimi obreet-mi.	7
'' Na 15tega vaak mesec imam poaeben "eacursion" vlak do te zemlje, da el 'lahko izberete kateri koe hoečte. Prvi poeebni vlak bode dne'15. novembre t. 1. •• Za nadldjna pojasnila pišite ali pridite osebno ns nailov: BIG. FATF"
* iAčnc BVOJBOA BRATA]
Joe Napaat, doma ix Cirkovlh fare na Drevakom polju. Predu tom dni nahajal ee je v Gene)| Okb. Njegov naelov bi rada irTe. dela njegova eeetre Ana Napot sodsj omožena Beranieh. Citate lja {trosim, če kdo ve njegov n* slov, da ml to aporoče, za kar | prav lepo zahvalim, če pa on J čita U oglas, naj ae nemudo«, liri javi ovoji sestri ns nsslovj Annie Beranieh, R. 4,Box 1481 Girard, Kansse.	(Adv.
ZA KUHANJE PIVA DOMA
V.
Potkam« a
m« pri a«.
isAR*
aarečlempo
ia T M* 1 temo nnmtrcn pa,
BiJEltS^r	"
FRANK OGLAR,
0401 gnpOTfcr Avmm. CU,.U.d Q,
NOVE SLOVENSKE COLUMBIA GRAMOFONSKE PLOSCE.
fimlffi*
poje kvartet I^abljana.
> « i E»aari«W i«,
j Pastirček. ^ poje kvartet LJubljana. .
Plošče stanejo po 75«, s naročilom prUošite denar ali Mo-n tj Order na aaslov:
JOHN F. VESEL, . ^ p. o. š#« isa
GREENWOOD, WIS.
Med dvema stoloma

Trgovski plss je bil otvorjen. Potem pa ss je venomer pleeelo, koketiralo, kremijelo, do-vtipno ln neumno, pogledovalo ljubeznivo in sa* vidno, sovrsžno in intrigaatno, pohajkovalo la postajalo, za pahalalkom ali klakom zevale, ln vse to vso noč, pred kotiljonom ln po kotlljonu, med njim ps rsvnotako. '
A nas ne ssnimsjo tollksnj druge oedbe ln nove gruče, torej jih ne bodemo predetavljali. Zadošča morda povedetl, da je bila, šeprav ae po toaleti, gotovo pa po lepoti in gracijosnem vedenju kraljica med plesalkami gospodična Lujisa Vltova.
Imele je ,to ss rssume, mnogo čeetileev, ki eo se izkušnii prevriti do nje, a med veeml je o1ll-kovala Nikolaja, o katerem ao še znaaei vedeli, odkod in kdo je ter de nje bodoči eoprog.
Poleg Nikoleja pa ja odlikovala goepodlČna te enege može, nekega štirideaoUotnege alokega in tenkega človeka, z dolgim lieem, dolgim krivim nosom in črnimi, močno kodraj<Aiml ee krotkimi la4i, ki so pa še cikali malo v sivo barvo.
Predstavljen je bil Nikolaju so gospoda Majorje, torej Človek s Imenom, kekršao baje v srednji Evropi ni redki. Do dsnss ge Nikelj al te videl.
"Kdo je te človek? Zsksj as bavl Lujisa toliko ž njim t" Odgovor na drugo vprašanje bodo izviral še iz odgovora na prvo. Na to po bode gotovo znal odgovoriti novi prijatelj, doktor Lok. Njega aJ napoti Nikolaj iskat iti, v katerim kotu tiči.	<	1 ♦ Najde ga pri butelji s tovariši. Na Nikolajev migljaj pa je takoj vetal, snete rokavice brŠ ne-teknil in pod peeduko vssvši ga, tel š njim v drugo sobo na pleaište naaaj
"Nekatera osebe so, o ketcrlh mi bodeš rez-ložil, .kdo in kaj," rete Nikolaj.
"Jsz nem v tej Stvari kakor naučai slo v ni k. Vae posnam; največ kaki dva mali. drobni, boječi grliei ste tukej, kateri je mati lotee prvič ogledi privedle, in ki eta mi te aosnenl.,r
ln sa iatino. ni sa zastoaj behal doktorček. Poznal je m ljudi in raakladal in obiral Nikolajem zdaj trga, Sdaj onega, moške, ia te bolj Irnake.
"In kdo je la Majert" "Kdot Predno odgovorim aa te vprašanje, povem ti, da vrlo dobro vem, da eš ase dotdaj o veeh drugih ispreševel aamo zato, de al prišel ko aa vidra in kakor nekote de tega Maj^jaf
"O ne l" reče Nlkolej. ali pri tej le« ee ear-di d« uše«.
"No. tiho! — Ta Majer je le onega ga rodu, ki je čea Bdeče morje hodil in v puščavi prrprl.ee jedel tato. da adaj vae človeštvo doaet-no o«l>ra. Vendar oo nI več obrezan, ker ša §ev oče je prejel zekrament svetega kruta, te te
rasnms, da ns li pobožnosti sli prepričanji, tum-več sate, da je leže kupčevel in občeval Vidik in mali kramarji s eštele, ki so pri njem kupovali in ki sdaj ^ri tem le kupujejo, eo mu sneeU sila veliko denetja vkup. In ti, brate, ei malo lji*. boaumen nanj."
"Na tega človeket" reče Nikolaj čudečo ee nevoljo. . - I "Hm, de, ne tega ei lebko "
• i < kakor a
PRI NABIRANJI) NOVIH NAROČNIKOV ZA PROSVETO.
rož OBU ČITAJTiE»:^Vv	]
PRIDRUŽITE SE TUKIlil!

_______________ reče oni ncuami- Glavni upravni odbor S. N. P. J. jc sklen3, da se priredi ie»tme«e?M
ljeno. "Sicer je res, da imaš bolj ravne ude ne- tekma za pridobivanje naročnikov na Pro#velo« Tekma traja
go oni in zrcalo t« je Bog zna kolikokrat že	metecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t L
učilo (ne vem koliko etoptnj občečloveške niče- |	, 1	T
Vaak Slan ali članica S. N.P. J. in druitva v colotl ao lahko pridružijo U tekmi.
(ne vem koliko stopinji, murnoatl je v tebi), da laiaš eploh neprimerno lepšo poetaVo od njega; tudi pripovedujejo, da ntai porojen v raztrgani koči, kakor na priliko jas (hvaila Bogu, da ja bilo aamo enkret). Ali s tem-le krščenim "člfutom" ss nsjbrž glede ded ščlne ne bodeš mogel moriti. In to je glevno 1 Denar, prijatelj, denar. Dendanee je čss materijeliz ma, šal, ali — jel In šeneke ee tudi obreČejo po čeeovnem duhu. Meniš 11, de tvoja nef" —
"Tako govorjenje ei jes odločno prepovedujem", reče Nikolaj nejevoljen.
"Peti Ne U kotel Jes vem, kej govorim. Si-' eer pa ti bodem jutri ne raspolsganje, podpreti svojo trditev s razlogi in s dejanji, kader bode prilike, da ee vidimo tet Pleeet pojdi, tobi še pft> jat Olej, sečen ja ee." Rckši se Isgubs med mnor žico.
' Nlkolej je te pleeal, ali dobra volje je bila čieto pri kraju sa ta veter.	t
"Kaj U je danee t" ga je vprašala oaa Ta kip aieer ne, a keeneje ee jo domislil; da mu js isto vprašanjs stavila jtekdaj tudi nska drug s dfklies. Kesneje se je tudi domislil, ds od ono js bilo to malo, vprašanja mehko, sočutno, skrbno, od te pa je bilo nekeko trdo, karajoče, očitajoče. '	_ ; j
XXV.
Kakor blisk a jaeaega neba je eadeU Nike, laja sredi mestnik vsoelie etrašna novica
Na otetovem domu je pogorelo vae poalopje rassa klše, ki js pa tudi oškodovano |
Pater a svojo strahoto js starega očeta Luka Kolodeja tako preatrašil de ga je ssdsla ksp ia v nssvesti Isti, y sveta olje dojen, vsak čes mor« umred* ■■■
X
Določono ao nafladnja nagrado, katere aa toHno Uplačajo veom tokmovalcom, Id ao do njih upravni t
celoletna ali aa 4 pollatma naročal-knjigo Knjiiomo Matico, cololotno ali aa B pollotn-h naroč-Icnjigo Knjii. Matico in polletna na-ročnina ma Prosveto. | Za S aovih cololotnih ali sa 10 polletnih aa-ročain—5 knjig Knjii. Matico In celoletna oaroteifaaa as Proevoto. | Za 10 Dfvih cololotnih ali sa SO polletnih na-kajig Knjii. Matico ia lopa lora-
Za 1B novih cololotnih ali na 30 polletnih naročnin B knjig Knjii. Matico in toalaftona ura fas vortiica. | Za SO novih cololotnih ali aa 40 polletnih aa-rnšaln j knjig KnjUL Matico in "Rogore SilW namizni eostav In MF«
Za 3B novjh cololotnih ali sa 70 polletnih ni-ročnln—B knjig Knjii. Matico b krasni & nI gramofon in 12 iahranih slovenska pMA	jf ijfc. - -v
Za 40 novih cololotnih aU aa BO polleta-h ao ročnin—B knjig Knjii. Matico in velik U» dorvrood Tjrpowriter, pisalni troj.
Za BO novih cololotnih sli u 100 polUtsA naročnin—S knjig Knjii. Matico m prsn zlata ura ha verižica.
Za TB novih cololotnih ali sa 1*0 polletij knjig Knjii. Matico ia kmtf
Za 28 novih rotolotnlh aU aa 10 polletnih nn-knjig Knjii. Matico in »lenimi stroj male | Za SO novih cololotnih ali aa 00 polletnih aa-Bročnln ■ knjig Knjii. Matico ha
ton peniller, mala vrsto piaadnl stroj.
pratan a
Za 100 novih cololotnih ali sa 200 polletni naročnin I Itnjlg Knjii. Matice ia zlato ura In prstan a diamantom.
Za ISO novih cololotnih aB na 300 polle»» knjig Knjii. Matico m Ferš "" avtomobil Fordi*
Za 200 novih
ali so 400 poli*"4
Ch.uJTii^J^ju ma!11* ^
dobitek
Vsak tekmovalec ima pra\1co, da lahko spremeni gornje nagrada v aahtevo ss | v gotovem denarja po dogovoru.
Za vsak alučaj enakoeti v tekmi so bodo dala enaka nagrada dvema ali več tekmova||
I com.
iTEK
"•"T.	' ^aroo brMpti* ZELO VAŽNO JE, DA SI ZAPOMNUO VSI, KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKM^
na vos sedel Ui poditi dal domov, domov, vee pot DA SE PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMO** Boga moleč, de bi o<>eta vsaj te šivege nstel. utc MORA UP08LATI CELO SVOTO UPRAVNlfiTVU. To se jo odredilo vsled toge,
NI ss mn izpolnila molitev. Ko je stopil v rojetveao hite, letel je ta te brez šivljonja eni, ki je ajemu šivljenje dal.
Okoli mrliča 4ao stali domačini, pa tudi i Pridaa in Tončke. Poolednje dva odideta, ko se sin jokajo vrte na breačutaega mrtvega očeta.
Teoika. bleda močao, a solznimi očmi kare. ka daaaav. Pridaa pa peetaae pred Kolodejeva hiša in pravi. "Idaj joka, zdaj t AU kdo je po-sasgal pri smrti? Oa. eint Ko je bil starec tako utihail, kukalo je v njem. la to al bUo dobro."
Tako dolgo, da je bil pogreb kon^aa, pomagal je "atrle". Priden malo svedenemu Nikole ju zveeto, s preeej, ko so šli od poneha, obrnil ma je krbet ter ma niti odgoverjel ni veš.
(Dalje prikodajM.) «
im
| so nagrade tako viaoka v kolikor jih dovoljujo aakoa ta ifflMh
Člani, članica ali druitva, ki ee iala udeležiti ta tekme naj takoj pltejo po Pf*"1"*^ j ne in knjižice aa nabiranja novih naročnikov upravi Proevete na naelov: PROSVETA, | So. Lavmdalb Ava., Chieago, 111., enako ja naaloviti vsa piama In denarne pošiljstvs.
| Proeveta ja lastnina Sloveneko narodno podporno jodnota, ki jo iadaja v <zobrH ^ | namene. Člani Sloveneko narodna podporne jednoU ao valiko žrtvovali sa raašir)en;e taljekga kroga Proevoto. Večina agitatorlčnega dela ja bila dosdaj opravljena brez s odškodnino ali pa za zelo najhao odškodnino. Isvrievala! odbor K N. P- J. i«	g
zaključil, da ee raapUajo aa prldobivalce naročnikov na Proevoto boljša aafTade.s» . bila dosdaj v navadi, da aa trud neumornih delavcev ss raaiirjenje Proevete saj delom* | škoduje.
Bratje in eeetre člani Sloveneko narodne podporna jednota, aadaj ee vam rudi prilik si pridobite nagrsdo ln ds pomagsta raaširiU vaš laatni llat Proevoto 1 Torej aa delo.
1 PROSVETA, 2667 Bo. UwndaU Ava., Chieago, UL •