Poitnlna plafiutt v gotorfad. v Lcto UOL ŠL tn LfattSaaa, »»>*» SL I«HJa W7 CeDa Dfai !•- H _■ H m^B ^b^ H^mH ^L^ LH^mm* _■ H^mH B ml »H^H H aH H ml lznaja vsafc dan popoiane, i*y ■*■■«*! nedejje *o pramke, <— lnaeraO do SO petit vrst a Din 2» do 100 vrst & Din 2J6O, od 100 do 800 vrat * Din 8» ▼*& meeratl petit vrsta Din i,— Popust po dogovoru, inseratni đavek poeebej. — >SknrenaU Narode veija mesecno ▼ Jugoslaviji Din li—, a taosematvo DtD 25,— RokopUft m st rracajo. (TmsĐiarrvo ni jmiihuho LiUBLIAMA, ■Tii^ia aflot U. A Triefoo: H-n, 81-33, SMft. 81-35 bi 81-9$ Pođrntnio«: MARIBOR, Stroamajerjeva 8b — NOTO MESTO Ljubljana** c* telefon it. 26 —- CELJE, celjsko uređnlttvo: Stroesmayerjeva ulica 1« telefon ft. 65; podružnica oprave: Kooeoova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poitna faranUnica ▼ Ljubljani it. 10.351 ZapletfJ«]! na Dal|ncm vzboda: Vojna vihra na Kitajskem Kltaiska vlada v Naaklacn Je odredila tploteo moMlizad}* im pri«aku}e}o, da se bodo v kratfeem razvili aa teverae« Klta}sketn boji v veHken obacgii Peking, 31. julija. ru Kitaicev konffal na ta način z japonskim uspehom. Japonci so v koncentričnem napadu s pomoćio letal ln tankov prodrli proti kitajskim postojankam v severnih. za-hodnih in južnih okrajih Peking«, ter po-grnali branilce v notranjost mesta. Med tem je general Sungrčejuan te odpotoval s svojim plavnim stanom. Po večurnem ob-streljevanju kitajskih vojaSnic v severnih, -»hodnih in južnih predmestjih, so pričeli Japonci v zgrodnjih jutranjih urah napadati utrjene vojaSnice in ko je odpor znatno oslabljenega kitajske^ vojaštva vidno po-jenjal. so prešli v napad z ročnimi grana* tami ter sj izsilili dohod v \-ojasnice. Velik del posadke se je vdal, drugi pa so ie stre-Ijali đal.ie ter so jih kasneje napadalci pre- maerali in pobili. Po informacijah iz japonskegra vira je bila 37. kitajska divizi.ia. ki ie bila glavni srteber odpora proti tienclnskemu spora* zumu skoro popolnoma pobita. Ki tajci so baie samo v bojih pri Nanjuanu imel1 nad 1.500 mrtvih. Opustošenje v Tiencinu Tokio, 31. julija. AA. Po BnoČnjem bombardiranju Tiencina so Japonci zavzcli ki-tajski del meeta in bivši koncesiji Rueije rn AvstTi>e. Kita jeke čete 37. divizije, ki eo se hrabro borile. &o imele eilne ir^ube. Po-poldne so Japonci ravzdi tuđi Caneijem in so tako goepođarji *** ceste, ki vodi v Hanpkov. Banghaj, 31. Juli ja. d. Iz Tlenclnm porobi Jo, da so bile davi vae ulice pokrite m T>irt imi ln raaJenlmL N» tlsoce prebtvml-'.ev je ostalo bre» krova, ker ao Japonci x *4m*m*1ttma&m poraHU «*• okaje me- akl koncesiji, kjer pa »o jih z orocjem za-vrnlli. Odpor Kltajcev je skoro popolnoma zlomljen in so Japonci g;ospođarji Tsega osemlja od Pekinga pa do morja. Varstveni okrepi lnozemeev v Tlendan Rim, 31. Julija. o. Po poročilih tukaj&njih li^tov H TSencina eo temkaj italijaneke čete s^asedle oremlje med i ta lija neko koncesijo in mednarodnim mostom. V veeh inozem-sk-ih konoesijah je prog-lašeno obsedtio stanje. Napadi Kitajcev so nneii ta posiedico nag"cl umik Japoncev ii raznih mestnih okrajerv. Kitajci so oblejrali an^rleSco kon- cesijo ter je nekaj topovskih izstrelkov pa-dio tuđi vtanjo. Promet na nsednarooiiiem mostu je nemogo^ zaradi neprestanega stre-Ijanja. FVa»co»ke čete so postavile okoli franeoskega pa?u barikade. Seja iaposske vlade Tokio, 31. julija. AA. Včeraj se Je vršila v poslopju parlamenta seja ministrov. Pneđ sedoval ji je minlstrskl predsednik princ Konoje. Razpravijali so o najnovejiih do-gpodkih na severnem Kitajskem. Po seji je princ Konoje sel poroćat japonskemu ce-sarju o vladni politiki. Ražen njega je bil na dvoru sprejet v avdijenci tuđi šef ge-neralneg^. štaba princ K&gln. Anglija za obnovo monarhije všpaniji? Sporazum med Anglifo ln ItaQ}o Pariz, 31. julija. o. Agencija Havas po-roča iz Blma, da se je Italija popolnoma pridružila angrle&kema naziranja, da bf bilo spanskl spor najbolje resiti z vzposta-vltvljo monarhije v SpanijL Agencija Havas zastopa mnenje, da bo cboljšanje an-gtoako-ltalijansklh odnosajev dovedlo do reftltve ipanskega vpraianja. Prizadevanje Angtlje, da M se ipanskl spor reSil z vzpo-stavttv^o monarhije, je nailo v Italiji odobravanje ter trdljo, da je general Franco podal svojo izjavo v korist vzpostavltve monarhije s princem Juanom Astnrsklm v sporazumu z Anglljo in Italljo. V Runu trdljo, da obstoja v tem pogledu že soglasje med Anglljo bi Italijo. Sprava bivšega španskega kralja ln kraljice Pariz, 31. julija. d. Bivši šnanski kralj Alfom XIII. in njegova žena Viktorija, ki se ništa scstala že od 1. 1931.. sta sklenila spravo. Pri porokah otrok princa Ja:me>ft. Juana in mfantinjc Beatricc je bil samo kralj, dočim jih je kraljica obiskovala Ie v njegovi odsotnosti. Dne 2. juli U t. 1. sta se zopet sestala v Rimu pri fnfantrnji Bea-trici, ko je rodila, in kasnete rm nekem obedu v rimsfkem lovskem klubu. Tu je fcraljica pred vserai gosti objela svojega moža. Dne 10. julija sta se zopet seetala pri poroki pzinca A'varcza Bourbonskega m Parm^kega. Agencija Havas poroća *x Rima. da smatraio tamkai to javno spravo značilmo ta poHtičrvi položaj v Španiji glede na možnost monarhisti ine restavracije, o kateri ie nedavno govori 1 general Franco. Javna s-prava v španski kraljevički družini se tolmacH kot resen dokaz, da bi mogel tretji sin Alfonza XIII. zasesti spanski pre-stol. NTa posvetu v Parizu so vsi člani družine izjavili, naj Alfonz XIII. dobi nazaj špansko krojio, nakar bl jo takoj odstopil svojemu srhu donu Juanu. Razprave odbora za nevrnesavanje Ugođen spreje« skopnega odgovara drfav Male antante ln Balfcatfke zveze London, 31. julija. AA. Na včerajšnji seji odbora za nevmešavanje je predsednik odbora lord Plvmouth na>prej razložil vse-trno odgovorov na angleški kompromisni predlog in poudaril takoj v začetku, da bi mogla biti tuđi italijanski in nemški odgovor o vprasanju odpoklica prostovoljcev in priznanju generala Franca bolj jasna. Xato je priporočil, naj v«e države čLarrce odbora sprejmejo anglešJci predlog soglas-no, ker bosta tedaj tuđi obe Spanski stranki najbrž sprejeli ta angleški nacrt. Nemški delegat Ribbentrop je razložil statišče nemšlce vlade, franeoski delegat Corbin pa je izjavil, da Franc'ja v celoti sprejema angleški predlog. Corbin je posebno dolgo poudarjal, da naj bo anglešci predlog sprejet soglasno. Italijanski delegat grof Grandi je izjavil. da se popolnoma strinja z nemškim delegatom Ribbentropom. Ceškoslovaški delegat je izjav;l. da spre-jema angleški predlog in želi, da bi ga tuđi druge vlade sprejele soglasno. Za njim je ruski delegat Majski odbtl pripombe nemSkega delegata na sovjetski odgovor. Glavni cilj nevmešavanja je, da se prepreci zt>;ranje vojnega matcriala in orožja v S-paniji. Priznanje generala Franca po njegovem nima nobene zveze s poli- l tiko nevmcšavanja. To vpraianje so spro- I žili samo fašisti, da bi lahko zavldtli raz-pravo in med tem poslali tja čim največ orožja ;n prostovoljcev. Posebno Nemci si Žele priznanja generala Franca in bodo zato pogajanja v odboru zavlekli zelo daleč. Stališče Italije je isto kakor Nemcije. Ob koncu je lord Plymouth zaiprosil nemškega. italijanskega in portugalskoga delegata, naj jasno povedo, kaj mislijo o umiku prostovoljcev in o priznanju generala Franca. Končno je predlagat, naj se seja prek;ne in odbor slcliče prihodnjo sejo po svojem preudarku. Najbrž bo pri-hodJnjo sejo sklical za četrtek ali petok, zaradi česar ntj delegati y «tiku s svojimi viadami do tedaj pripravijo jasen odgovor, da bo mogoče ves problem razčistiti. Reuterjev u rad poroča, da na vCerajsnji popoldanski seji ožjega odbora za nevmc-5a van je ni padla nobena odloćitev. Seja je trajala tri ure. V tukajinfih političnih in diplomatskih krogih so z velikimi simpatijami pozdravili skupen odgovor driav Male antant* in Balkanske zveze na angleike predloge o ipanskih vpraianjih. Vse ie države so s svojim nastopom vnovii dokazale, da so vedno pripravljene sodelovati pri vsakem konstrukt ivnem del u v mednarodni politi-ki. Tuđi valencifcka vlada za umile inozemskih prostovoljcev Nadiontvo nad odpokHeetn tnilh prostovelfcev bi se moralo peverlti posebni mednarodni ko-misi}! VaJ«ncij&, 31. julija. d. Zunanji minister Giral je ;zjavil novinarjem, da je Spanska vlada že dolgo naklonjena misli za umik prostovoljcev, nacrt pa. bi morala izvesti posebna komisija, ker je angleški predlog preveč kompliciran in predrag. Umik prostovoljcev bi bil izvedikv kljub sptošno nasprotnemu ronenju rudi brez prekinitve sovražnosti. Izvedba tega posla bi se morala poveriti posebni mednarodni komisiji. Pri tem «e ne srne prezreti, da so T>ozemci na strani nacionalistov mnogo bolj številni kakor na starai Spanoke vlade. Umik prostovoljcev bi se moral torej izvršiti po ne-kakšneia proporčnem sistemu, da bi ne bila valencijsfca vlada sopet oSkodovana. Nadalje je Geml tejvril da bi *e vojna t 5p-- m Ml* taeWft te tem *m***i*l Italija in NemiHja ne bi ve£ po&tljali oroi-ja v Španijo, ker general Franco nima do-volj sredstev in ljudi, da bi lahko vzdržal. Zato Italija zavlačuje delo v odboru za nevmešavanje zato. da bi pridobila na času. Pirznanje generala Franca pa bi pomenilo intervencijo v korist upornikov. Borzna porodila* Oorih, SI. JuUJa. Beograd 10.— Pajiz 16.326, London 21.6775, New York 485.50 Bruse^ 73.30, Milaa 22.9135 Amsterdam 340.36, Bertm 175-25, Dunaj S2JSO Pra^a 16-20, Vađtava, 82.70. Bukmr^iU 3J5. ČUVAJMO JVG€f9LAWO! I Mirna angleška presoja - irskih nemirov V Londona sestavl|a}o ialostno bilanco irskih izgredov, osta}a}o pa povsetn hladnokrvni London, 31. julija. b. Dasi je bilanca te-roristi6nili iz^redov ob priliki kraJjeve^ra obi^ka v Belfaetu na Severnem Irs-kem za Ang-Ujo zelo neugodna, no k*2ejo v londonskih odgovornih krogih nikakeea vraemir-jenja ali raxburjenja. V veaki drugi državi bi policija v takem primeru podvzela Ž^ vse mogoče vamosttie ukrepe, AngleU pa &amo ugotevijajo, seštevajo bombne atentav in postavljajo pri tem naslednjo ialostno bilanco: 28 carioarnic na me|i med svobodno irsko državo ln Ulsterom k bilo pognanlh v zrak, porušen je ieleznJSkl most, pripravljena sta bila atentata na pro*1 iz Bellasta t 6t obod no irsko driaro ter v samom Bel-faatu r neposredni blizini mestne hiSe, kj«4-se je za ćasa svojega bivanja v Belfastu u^taril tuđi angleški kralj. Na vbo to bilanco pa ^leda}o An^leži s popolno hla'l-nokrvnofttijo in mirnoistjo. Policija ni prejela naloga niti glede aretacij O3uml]enih elemen-bov. Oficiozni »Tim€o« ce-k) irnenuj^jo inwke nemire »oforooje demonstracije«. Očividno se an«:Je6ka vlada tu«li v tem primeru. kakor v mnogih drugih, I»o-če poslužiti evoje stare, preizku^ene takti- ke, da nikjer po nepotreVnem ne uj* tvar ja mučen ikov. Enako mirnost je An^rUja pokazala na primar o>b laimkera atentatu na kralja. Šo«li-?*i?e je atentatturja Mirisalo in inu g-la»iko ver^lo, I e »trelom na antrleSketra puverena Pđtno op^K/oriti na&e. V irskim primoru j*» sicer za deva nekoliko hujsa, ker gre, kakor znano, za or^anizjrono teroristi^DO zarofco zna.nih radikalnih ele-mentov v imki rej»u}»lik;n*ki *tmnki, w^n-dar se London tadi to not nikakor ne ieli po nepotrebnem prenigliti z u\ repi, ki bi f\jei£ov<*m* lx>lj SktK'ovali, Loodoo, 31. julija. o. iDailv Exproas< za-hteva od vla obisku an-frleSkepi kraljevske-ra f«ra v BeLfa^tu. Lint trd't, da je večina vo^iiteijer irskih repubit-kjaooev 5e v«ino na svohodi. feprav jih i« bilo ve£je ^tevilo aretiranih. Trdijo. da je vlada de VaWt» fce oiiredila fitro^o pr«pik*-vo proti irskim repul>lAaiJ»c«m, Sestanki državnikov v Ankari Na tnriHcl narodni praznik se bodo sestali v An* kari zastopnlki pređnjeaziJskUi in balkanskih driav Ankara* 31. julija. Dan 29. oktobra, narodni praznik nove Turčij«. bodo letdš posebno »lovesno praznovali. Za ta dan bodo priapeli tuđi mnogi državni poglavarji in državniki iz ;nozemstva. tako hedžaski kralj Ibn Saud. iraski kralj Gazi. ncjd&ki imam Jahia, afganistanski prestolofiasled-nik, rumunski ministr»ki predsedndk Tata-rescu, Jtalijanski zunanji minister Ciano, kakor tuđi zunanji ministri Balkanske zveze. Potrjuje fte, da Sodo v teku oktobra prispeli v Arakaro tuđi zunanji min »tri Ifia-na, Afgar>i»tana in Iraka in da bo ob tej prilik; morda priSo p«rvič do seatanka za-»topnikov vzhodnc iranske antante in Balkanske zveze. Tuđi menijo, da ni izkljuće-not da bi skleniH ob te i priliki važrie dogovore. Zdrnžitev franeoskih marksistov Predlog (raneoskih kotnunlstov Pmric, 31. tulija. d. Komunistifina stranka je predložila socialno-demakratski, da b; se pripravila fuzija obeh straok. Po tem predk>gu naj bi se stalni izvrSni odbor so-ciaLno-demoicratske stranke ki osrednji odbor komuniat&ne stranke sestala trikrat na mesec k sejam. na katerib bi proučili politični položaj. Tuđi izvršni odbori okrož-nih organizacij in krajevnih akupin obeh strani naj bi imeli redno skupne seje ;n prav tako postanci in senatorji tor 2la.ni okrožnrih in oivči-nsicih svetov. Nadalje naj bi se skupno izvajaU propaganda. Šociali-ati naj bi sodelovalr pri komunieti^nem ti&ku. komuniaitd pa pri sooialistioneitn. Do popolne fuzije obeh strank naj bi pristaJi p-Učevali svoje pritpevice Se starim itran-kam, »Popul^ire« odgovarja na predloge ko-murustov, ki jih >e objavila »Human i te« o združitvi komundatićne in socialistićaie stranke, in pravi, da je socialisti&na stranica pre-jela že poprej te predloge, vendac pa jrih ni mogla upo<še od podobnih dolooii ▼ drugih *irža-vah, vendar pooiemi novi zakon za Anjjlijo velik napredek. Ra»e-n laiconolometva rev-va}a kot razloge za razpor^ko tuđi zlo-hotDO ZApustatcr, pretapanje in slaboum-noAt. Razporoka postane veljavna sele po dveh ketih. veodar »odi*6e po uvidevnonti to dobo lahfco tođa McrajSajo. PostopeJc je 0 poeDOfltavijeajem si<«er preoej pocenjen, vendar 00 »ortne takse rn honorarji odvet-nikov ▼ t*kih saderah Se vedno visoki in bodo meporoke najbri ie naprej privilegij Palestinsko vprašanjc pred mandat ni ni odborom DN Arabttki protert proti porodio an«leik€ kraQev*e kMidsl]e iMBva, 31. julija. AA. Mandatnl odbor je imel včeraj dopoldne prvo aejo 32. 1>-rednega zasedanja, ki je posvećeno pale-stkukenui vpraAaaju. BelcljBki atrokov-n>?k je v Bvojesn g^/varu pouđftril, naj bi odbor proućil najprej poroćilo Velike Britance kot manđatne a M o petlcijah, kl jtti je odbor prejel iz PaleatJne. Stao- red, nafcar je bila ta** amja. o nadaljnjem poatopteu- Odbor je imel popolone vno^« tajno a*)o na kateri je anglaMd mmistar asa kolonijo Ormeby O6«s pođal sroje poroćilo. GlarvvA ii mitam I odbor je poalal *rttr^t_ nemu odbora anoman*oo, r katari ooV>£no odUav^ja prievranaiBaga iV»ia ▼ poroditi angleike krmlje^rake komejije, M vaU od- AraDue. Po mpeajtt vitakegA odbora ata / * • Strm a i ___________ >slovenski narodi »obou, si. jmija i»st. _________ _______________Stev. 173 ,V L]uU]aiii prva tovara — industrijske panogc z veliko bodocnostjo LjoMfcna, 31. julija. Naravno bogastvo m^e ditava nadi zelo ttgodne pofoje sa razvoj nekaterih indo-ttrijskih panog. ki te doslej splok ie nišo razvile jm se pa iele začeajajo razvijati. Naravni pokoji čami na sebi pa nišo nišo na^H razumevanja za svoja stremljenja, kakor bi ga smeli pnčakovati. Nova tovarna »Al-peko« uporablja za pogon električni tok, k; ga mora /elo drago plačevati, in sicer po 2.5 din kwh. Industrijski tok je pri nas mnogo predrag. K. ceni je treba priiteti ie državno trošarino ter stane kilovatoa ura toka 2.85 din. Tovarna potrehuje mnogo vode in ker ji mestna občina ni dovolila popusta za vodo. si je moralo podje+je \z~ kopat; velik vodnjak. da je tovarna pre-skrbljena z vodo. Ako bi mestno podjetje prodajalo vodo tovarni po zniiani ceni, bi imelo od tega vendar veliko korist, tako je pa raje i/gubilo dobrega konzumenta, kakor da bi mu dovolilo popust. Delavnost tovarne tuđi zelo ovira visoku mestna uvoz-nina in će bi mestna občina ne dovolila popusta, bi podjetje moralo zapustiti Ljub-ljano. Pomisliti je treba, da podjetje izvana skoraj vse svoje i/delke /opet iz Ljubljane in da je uvoznina r.a sirovine za te izdelke že zaradi tega neupravičena. Naj-bolj pa ov'ra ra/mah podjetja izredno visoka zelezniška tarifa 7a prevo? izdelkov. Tovarna bi lahko zalagala s svojimi izdeKki vae pokrajine v državi, toda prevoznina je tako draga kakor samo biago: to se pravi: T»revO2 irdelkov v južne pokrajine zna.ša prav toliko, kolikor velja blago, da se to-rei izdelk: podraže zaradi tega za 1000/o! Ustanoviti takšno tovarno prvo svoje vrste pri nas ni tako lahko delo in organizator ter aef podjetja g. Pečovnik je moral prrrruigovati še posebne težaxc 7aradi ne-razumevanja odtočujočLh činlteljev /-a razvoj industrijske delavnosti pri nas. Prouč'l je zelo temeljito neštete tovarne v Nemći-ji. Italiji, na Madžarskem itd., preden je račcl urejevati tovarno v Ljubljani. Nabavi! je najboljše stroje med najbolj-šimi, delno nemske, dclno italijanske. V Ital*'ji je stavbna industrija na najvišji stopnji, 74to so tudi nekateri italijanski stroji naj-bolj*i na svetu. NAJVEC SIROVIN IZ DOMAĆIH KAMNOLOMOV Tovanui je na TvrSevi cesti, kjer je bila prej tovaraa Strojrrh tovarn in livarn ter zavzema 8000 kvdr. m površine, sama zazidana ploskcv pa meri 4000 kvdr. m. Tovarna spada torej med večje obrate. Ure-jena je v resnici moderno in smotrno. kar so sogLasno priznali nedavno tuđi naši in-ženirji ljubljanske sekcije UJI A na svoji ekskurziji. Tovanvški prostori 6O svctli. zračni in higienićni. Za oovo tovarno so morali stare tovarniške prostore temeljito adaptirati in zlasti mnogo dela so imeli 8 posebno kanalizacijo za odtok vode. Tovarna ima velika skLadidča že zmletoga uaj-različnejsega nanvnega kamna in cement*. Na dvorišću se kupičijo sirovine, kamenje vulkanske^ izvora, rosni »poroci, ptič*-njak, itd. Porfir in kristmhr apnenec dova-Ž«jo iz 5C*mnidfce Bistrice, m Cm« dobhra-jo boljii apnenec, 8 Pohorja grmnit, '*% Pol-hovega gradca dolomit in poKenec. • Hva-r* bel in rumen mtrmor, is Vem pri Dom-***b kiko* oglje fiao katni ^m6rmmkt§m Uvorm. kr«menj*k te Zf*6, niipiift< omt-aaornih ploK » 6Me#i bmmi)i pa is Verone. KAKO 1ZDELUJEJO UMJETNI KAMEN K*roen drob« % tevdno Motete OTMotel-nim drobUc«m. ki 4ioU tmđi m)M ks-m*n in staklo m hkmtt mrtim a^rab po j* mbijo z« isdeUmnje *k*i in drugih i/defcov. V«« material skr4mo tehtajo za razne mesa niče. Cementne plo££c izdelu-jejo ft pomočjo d\tk h'dravltfnth ttiskal-nic. Prva stiakalnica koa ćelo 300 atmosfer prrtMka, to se prmri 300.000 kg! Delavec napolni / napol tekooo mesnico model, ga potisne pod sttskalnico in v nAsJednjcm trenu tiku je plošća že trda. Toda cement veže pocasi; plošče vlože najprej zs 4 ure t veHk ha^cen v vodo. Potem se morajo š« 7 dni susitr. nakar jih r.ačno tmisJri v ve)>kem brustlnevn stroju. Nedvomno vas bo zanimalo, da je brusilni stroj, ki ga :ma »Alpdko«, prvi te vrste največji v Evropi in ttidi edini! Tehta 6500 kg m bru^tna p\o-sča meri 2.5 m v premeru. tehta pa 3500 kg! Stroj brusi hkrati 68 večjih plo&č (za tlake) ali 150 manjsih. Strokovnjake bo zanimalo. da teče ta stroj v olju ter da nima zobeev. Ko so plošče v tem stroju grobo zbruše-ne. deUvci Mmažejo raskavo površino izdelkov. Cez dva d»; pridejo plošče zopet pod brusilni stroj, toda pod drugega za fino brušenje in poliranje. Ta stroj brusi in polira po 400 plošč na uro. 1ZDELUJEJO VSE VRSTE IZDELKOV UMETNEGA KAMNA Tovarna izdelujc plošee vseh vrst, tuđi plošče iz bitumena. V Nemčiji sta samo 2 tovarni, ki ;zdelujeta takšne ploiKc. Raren tega izdeluje tuđi plo5če za tlakovanje plofiaikov. Iskapalo *• j«, da *o takin« plošče za plgčnifct maogn bolji« takor ■■i«tt in v NaaĆiji zdaj pločnlkoT već ne aafal-tirajo. V «aogih tvrop^kik dfžavah fu4l \->eč ne iidelujejo, odnosno ne betonira ja, terrazzo tlaka na stavbah. »«a Icu sesta«. temveč tlak«jejo s terra/SO ploščasi Tovarna bi laltko zalagaU s temi p!o>ćami vso državo, lldeluje tuđi benaikl terrazzo. Sastavljanje tn^šnih ploŠčic je prava tufttt-nost in aato mora tovarna »daj še saao-slovati dva italiiansk* specialista dciier se ne bodo izvežbali za ni dela donač^ delavci. Po barvah in ornament A kakor tuđi po material u unijo ploKe rasna imena n. pr. majolika, mozaik, marinorit, kora mit. durahSo itd. Ražen plo&t iidelujejo še mnoge druge izdelke po posebnih mo-delih (torama ima tuđi svojo model:rr»tco)i n. pr. mtre ra rrtove. stopnice. umfvafni-ke /a kuhinje. va*e, šicMi>ke itd. Mimogre-de naj omenimo; da bo tovarna izdelala tuđi ploSče za ohrogo Maverjeve Vse na Marijinein trgu m, Bafine trgovike hiše pred pošto. Vzorci so že izbrani. KAPACITETA OBRATA NI IZRABLJENA Tovarna bi lahko izdelala na leto 800 va-gonov blaga in zaposlovaLa po 150 delav-cev. Zdaj izdela na dan povprečno en vagon, a kapaciteta obrata ni izrabljena irti do polovice. Obrat bodo razširili, če bodo premagali glavne ovire razvoja tako potrebne industrije. Samo po sebi se razume, da so izdelki tovarne, ki je v resrrci domaća in ne le na papir ju. iz vrstni, kar dokazuje rudi preso ja inozemskih strokov-njakov; nem^ki strokovnjaki so preizkusi-li izdelke naše tovarne ;n ugotovili, da so boljsi od nemskih. kar je treba pripisovati v veliki meri izvrstnim sirovinam. Sokola tvo Sokolsko taboren]e v Kaštelu Stuhtrcu pri Splita Kaštel Sučurac, 28. juli ja Sokolski savez je priredil letos Uvajset-dnevni tečaj v lepem obmorskem zalivu KaStel šučurcu. 7 km od Splita. Tu je bila popolna priprava, da se prlvadi na5 naraSčaj na strogo taborsko življenje. Fo-leg resnega, trdega sokol^kega dela so imeli priliko spoznati bližnjo in daljno okolico Splita in Troglrja, pov2peli so se tuđi na Kozjak, k; kraljuje nad temi kraji. V pičlo ođmerjenem prostem času so se pod vodstvom itrokovnjaka vadili v pravilnem plavanju in v skokih v vodo. Vajeni sokolske disciplne so vztrajno sledili vsem predavanjem, ki so se predavali. Upamo, da bodo pridobljeno znanje * priđom izkcristi-li pri boćo^en delu Vscga naraščaja ;e bilo 73, od teh trije iz celjske sokolske župe. Po končanem naraščajakem tečaju se je prče! 10 dnevni delovni zbor župnih načel-nikov in Dačelnic, da se pomenijo za bodo-če delo. Vseh udeleiencev je 105, med temi 4 Bolgrari. 1 Poljak in 5 čehov % načelnikom COS in slovanskega sokolatva br. dr. Klincerjem. TABORSRO ŽIVLJENJE Ob šestih budnica, ob 7.30 proste vaje. zajtrk. Tečaj mednarodn h sodnikov in. sod nic. Predelava vaj za. tekme, ki bodo pri-hodnje leto v Pra^i. Predvajajo jih naši najboljši telovadci. med njimi tuđi na§ brat Grilec. On je moral na žalost prenehati vsled bolečin v križu. V?i želimo, da bi bo-lezen ne zapustila posledic, da bo lahko v Pra^i zaptopal naSe zvezđe. — Nezaposleni so lahko medtem kopaio in uživajo vse dobrote lepega vremena. Nato je prosto do 16 ure. Nekateri spijo na prostem — v šotoru v-led soparc ne moreš vztrajati Ce-trt ure. Od 16. do 19.30 seje. predavanja, debate in drugo, ob 20. veCerja, nato pro-ato. Prehrana je v lastni režiji. Kulrnjo nađ-zoruje izkušena sestra Teodorovićeva iz Novega Sada. Liast novosadske žup« 5© v«a priprave za taborjenje. kl predstavlja vred r>o-t preko 150.000 din. Novosadska Supa ie lahko ponosna na to prireditev. ker s tem omosroča svoiim pripadnikom vsako-letni prijetni oddih. Dežurstvo vršijo čla-ni in članice dnevno po vrstnem redu. OKROŽNl X A STOP NA Y^IT Da se sposnamo s prilikami tukajšnega sokol ctva, smo bili teiajniki in tečajnice povabljeni, da se udeležimo tega sokolske-ga slavja. s katerim je bilo spojeno tuđi razvitje društvenega prapora, darila njihovih izseljencev. ManjSi parobrod »Vodice* nas je sprejel v nedeljo 25. t. m. ob 5. zjutraj na krov. ki je pa bfl Že prečej za=eden po Sokolih ođ Trogir ja do naie luke. Imeli so seboj agilno sokolsko gođbo druStva KaStel-LukšiC. Sploh smo oili pre-senečeni nad stevilom la«tnih sokolskih gođb split?ke župe. Po prekrasni vožnji, veselem prepevanju in sviranju narodnih pesmi smo prispeli prvi na Vis. Večina nas je bila prvič na tem otoku. Na priatanl-šču je bil prisrčen sprejem. Staro in mlado se je s solzami v o£eh veselilo našega prihoda. Posebno so bili toplo pozdravljeni bratje Cehaslov&ki, Poljakl in Bolgari. čim smo se izkrcali, je že sledila druga ladja >Bled< z gosti iz Splita. Nato so prispele 5e 3 ladje, tako da nas je bilo na mah abranih preko 5000 udeleiencev. Redki nasprotniki so s svojim vedenjem pripomogli do veličastne sokolske manifestacije, kakrSne Vis ni viđel. Po skusnjah za naatop Je bilo razvitje prapora. ki ima napis« >Budite veroi čuvarji jugoslo-▼enskoff Jadrana«. Zanuli velikanske ude-ležbe je bila povorka uro kasneje, nego je bOa nfjporedana. Privela m je ob 12. in je bila đolga 2 km. Bilo Je 8 godb. 10 prapo-rov tn red tt*o£ uđelefcneeT. Nas top s po- | vdravom driavmi zaHavi se je pričel ob 17. Zelo lep prizor j« bil, ko so prikora-kali na telovadidče v«l oddelki. Vžgal je alaati naatop moške in Ženske đ«ee, kl je tsvajala skupne vaj« m petjem. Tuđi vse ostale točke so bil« pettre tn ie đokaj đobrt, tako da je ©očinstvo od-neslo najlepie vtlse. Ob aakljuolni teh vrstie na« j* ▼ AoAir-ni v no« od ponedeljkm na torek obftfisJa strašna borja • ploho in grmenjem. Imeli ■no priliko #posnati njeno moč. Ođ pol 1 pa 06 6. ijutraj smo driali s vio ttlo ta Mm, đa nam jlh ni ođneđk> v morjo. Na Usiit so m morali ođau lotorit k>sr m MBBSJB^^ha^^p^kttft A^^^k^A^M ^JJ^IU S^^ _^ ^^^.ta ■■B^BHBJBJIBJH ^^^^B^^^B fJUUin. ^Em BH^ft ^■vmH sredi noči brodolomci. Ganila nas je pozornost tukajšnega prebivalstva, k; je piihite-lo takoj ob pričetku burje na. pomoć in pomagalo namestiti sestre v Sokolskem domu. In danes >ije zopet vroče solnee. kakor da oi se niC ne bilo zgodilo. Tuđi taka šola je kori3tna, kako je treba obvla-dat; ob nevarnih piilikah težki položaj. Vsem bratom in sestram, prijateljem in znancem pošiljamo vsi prav lepe pozdrave z iskrenim sokolskim zdravo! Tone. Jtstrl v Pođnart! Mog;očni manifestaciji porenjskega so-kolstva na Jesenicah se pridruži nov praznik sokolske misli v Podnarhi. Jutri bo namreč zlet radovljiSkega sokolske^a okro-žja. Bratje in sestre, Cuvarjl tri^lavskih meja, pohitite v prija-zno vas, kjer je sokolski pokret še z«lo mlati in. se mora boriti s teikimi ovirairti. Pcdnart §e nima bogate sokolske zgodovine. vendar pa zasluži vso pozornost sokolstvu naklonjenega občinstva. saj je to mlacio sokolsko društvo naravnost vaor. kako naj bodo v pravom sokolskem delu testno povezani kmečki in delavski sinovi. Sokol v Podnartu ima svojo zibelko v sosedni Dobravi. Najprvo se je imenovalo društvo Dobrava-Podnart, po-zaiieje je pa ostalo samo ime Podnart. Idealnega starosto ima Po^Jnart v osebi posestnika br. Antona Pogafnika. ki mu stoje zrvTesto ob strani njegovi sinovi, pa tuđi drusri bratje in sestre. Dru&tvo prireja v zimskih mesecih gledališke ierre. pa tuđi njeg-ov pevski zbor smo že opetovano ?U-šali. Načelnik br. Jerala ima zdaj polne roke dela. Jutrišnji nastop bo pokazal sa-dove dela v telovadnici. Misel. da bodi v Podnartu zlet vsepra radovljiškeg« sokol-skega okrožja je naletela na splošno odobravanje. Kroji domaćih Sokolov bodo filtri najboljSi dokaz, da gre Sokol nemoteno svojo pot naprej in navzgor. Ob 13. bodo skušnje. ob 15. povorka, ob 16. javen nastop, potem pa prosta zabava. Sodelovala bo godba 40. pešpolka iz Ljubljane. Sokoli in Sokoliće, pa tuđi našo narodno javnost vabimo, da pohiti na okrožni sokolski zlet v Podnartu, ki je tem bolj vreden vse pozornosti, ker ima Podnart mlado toda lepo razvijajoćo se sokolsko po-stojanko na Gorenjskem. Podprimo jo, da bo s čim večjim ugpehom in veseljem ra-daljevala svoje delo! Javen nastop Tiiifflccga Sokola 8. avgrusta priredi Sokol v Semitu sr;oj javem nastop na letnem tekn'adiSču po^S doma. Ce zasluži kako društvo priznanje, je to gotovo semiški Sokol saj so v nje-govih vrstan većinoma le kmecki sinovi, ki ves da-n od aore do mraka delajo na polju tn doma, a avrter kljub utrujenosti p , hite v telovadnioo ne strade* se raporcv in klju-b vsem oviram, ki jih danes nasprotniki stcvvtjajo Sokolu na pot. Res po-fctvovalni so ti vrti sokolski faatje n zato n© razuraernoo, da stoje nekateri na-pre»đfai intelektualci ob stram in da ne so-delujejo ne pri prosvetnem delu še manj pa v aktivniji sokolskih vrstan. Zdi se nam, da ke»glji£če, kjer se zbira staro in mlado, ni primerno mesto za tel sno, še manj pa za. dutovno varojo. slasti sa mladino. Cbb bi bil, đa se pričn«- izvagati zakon za telesno vzgtojo po novem pravniku. Ker Jo §. avsrusU tu^ii žeguanj« na 3mu-ku,, esii aajlepćih izletnih toćk Bele krajine, lafako izletniki zaradi u£o*ie zeleznl-*ke sveze zđružijo prrjetiK> s korisrtnlno, posetijo Snruk, popoldne pa- sokolski naatop. kl bo ob lo. v Semttu. Na raspola-j go bo fJshtna semiika kapljica, j&nčki na 1 i«ftoLja in đnige dobrote, ki jiri zna nuditi 1« Batokrftjsaee. Torej 8. avgusta vsi na Smmč med gostoljutane Sokce. — Jairi 1. avgasta tcloradui na*to» S«-kolsi ▼ Mt»stah- Po aastopn velika »arodna To«eHea t Sfcfolerom ■■ plehom. Zsretek ob 4. vri. — Uprava Aok*la Vi« vabi evo je Članstvo 4n nscalčaj, da se jutri v velikem 5!e-vilu ndeleii nastopov bratske Wc v Žalo m io v Mostah. Zbor udeleieneev »a Zalog ob pol 13. m vrtu SokoMcejja doma, u Mo-«te ob 13. Članstvo naj §c nastopov uđelcii Ijpgfr; ywn ▼ tivllai «Dtokl » saakjBBL Krizi in težanre (! Btl«kfa|ac«v \ 30OHČ 30. JUlij*. ! M«dUm ko je DoMstfako a»^nje MttrJ« 1 kaUsjtVDfAlDO prizadaŠD, je Mio BetUsraji- * ni |aliiiUsitu. Sicer je padlo nekaj to««, ■ ki pa ni aajsmvila vHkk* Škode. Psjft pa je lotos aj^ravila crzrrmtmo škodo na pAt-nici >rja< Mnogi kmetje so pokosili ceie iHjno, kajti tuđi sparna ni tiila za porabo. Tuđi kro«itp4r in korusm asanMH preobUo^-a dežja no kalota dobro in kat€tje So »oio : potrt*, kajti primanJKoT&lo Jsjn bo TMSJsml najvvtoejšega ziveia. Polotaj naiefm kmeta res ni rotoat. D«nox)a ni, 0e g» pa kdo ima je SMfiLrsijon v deoar^ih savo-dah, iivine za prodajo ni, pa tuđi aadja bo malo, ker je bilo sporni adi preveč dežja. Družteo je treba oblačiti, đavk© je treba plaćati. Najbolj tnarejo iemete skrbi zaradi plačila obrokov Privilegirani Agraraj banki 2» saMito kmetov. S tem, da je- Privil*-giraiui agrarna banka pre\-zela naše kmeć ke iiolgove^ sta pa prizadeta tuđi trg-ovec in obrtnik, kajti banka se je obenem vlcnjiiila na kmetovo pose&tipo na prvo mesto. Većina kmetom* je aadolžena pri tr-govcih in obrtnikih. zdaj so pa padii r.a dnMfo mesto- Ifarsikateremu upniku gro-xi. da bo nt ta način ostal na ceđihi. 1\wii obrtaiki tamajo. SBasluželc j^ i^lab, pcr.Thu pa morajo plajče\*a,ti še visoke ob-^inslte doklađe za. razne ustanove. Cer>rav nifn&jo od te§ra «*>beaih koristi. Ce pa boce n. pr. obrtnik datj s\oj€»ga otroka v tr-grovako *ok> ali na tehniko gtt r%at$pr*} \-prašajo4 £e ima potrdilo od župnika, če te^ra ni. ie> prošnja o<}bita. Isto j^ aa apre-jem dmjratm, r>OA*sod je treba priporočila.. Upamo, da bo ta praksa ufasoma prenefcalft in da kaplani in župnik i ne bodo odio* ali o vprašanjih. ki So včasih za po-^-đinca žrvljenjsko va*na. Uspeh naših fotoantaterjev Ljubljana, 31, avgusta Od 17. julfja do 1. avgrusta je priredi mednaroemi fotografski salon v Anversu veliko razstavo umetniške fotografije. Da katero so bili povabljeni izključno amaterji •vetorn^sra slove»a. Od vseh JtiErosforanov so prejeli vabilo za sodelovanle le Peter Kocjanfič in Ante Kornič tz Ljubljane ter zaierrebški Slovence L,jxibo VkJmajer. V^i trije so ae odzvali razstavnomu vabilu in vsak ie po~lal po §tiri izbrana dela. kakor to določajo propozicije. Feter KocjančiC ie poslal znana umetniška ^ela Tz moje domovine", >Marietice"\ RolnČni žarki* in -ValCek 3ta tebe«, od katerih so bila neka-tera Že naermjena. Acte Komi? ie poslal Zimsko tdilora}^!a zlato kolajno Ph. Cools « Anversa in Grete Poi>-per iz Prage. sreorno pa Jen6 Denkstoln iz Budimpešte, Gilnther Karkoska. Ante Kor-nić iz Ljubljane, dr. Thorek iz Chica^a in Erno Vadas iz Budimpešte. Peter Kocjan-čift in Ljubo Vidmajer sta prejela spomin«ki brona-ti kolajni. Uspeh naSih fotoamater-jev na tako pomembni msdnaroini razstavi, kjer je bila najstrožja žirija in naj-bolj rigorozna ocena. je paC velik in zasluži vse priznanje. Spet so Slovenci dokazali, da med Jugoslovani prednjačijo v umetniški fotografiji. Iz Trbovel] — I*reureditve ur»d<>\- na oblini. Oftaćina bo 'Ukinila gostilno v hiži ParaSuii, ki ja last občine, tja bo pa namesUla policijski urad in socialni ijrad, ki sta imela dosedaj prostore v poslopju ob6ine. Pro»toxi za u rabine dsieve soćbšfčsi pa ostaaejo Se nadalje v poslopju Parafiuhove hi*e. Prav tako namerava občrina preurediti tuđi ob-ćinaJco p^svetovalnico, ker se policijski urad izseli. Posvetovaina drvorajia se bo primerno (preuredila, tako da bo odgovajr-jala svojemu nameću. Te preuore-jitve je obeinski odbor že odobril. __ Rajspls službenih me*t na oblini. Uprava obćine je te dni raspisala nekaj sružbenifa meet, med drugim sru*beno m-sto občinskega knjigovodje. *>bCiiiskega 2xiravnika. nadfltraini4-palidće je v opoldanakih urah v suln6Qih dtieh še nekoliko obiskano toda Sava je letos prazna, ker je voda zaradi nepresta-nega deže^'ja hladna. Torej za kake nesreće pri kopanju v a&vi tetos zaenkrat na bojaaad. do**tn v prejflnjab letiti ni mim*-lo poletje, da bi kak kopalec ne utonil v Savi. >-!*• — - £k»kurzi^ ljubljanskih obrtoikov. V sredo 4. avgirs^a prirede IJubljianaki obrt-niki izlet v Trbovlje, kjer tA bodo ogledali rudničke naprave. Izlet v rudnik organizira Obrtniško društvo v Ljubljani. Ekskurzije se udeleži pred^dino okro^ 40 do 50 obrtni kov. — Dobitki gftsiPke tombole mdniikih gasilcev. ki so razstavljeni na Vodah v g&silskem domu. so leto* izredno bogati. Med glavnim! dobitki so 4 kolesa, posebno pozornost pa vziiujajo 4 moderne kuhinjske priprave, ki bi jih morala imeti vsaka gospodinja. Gasilci so danes popoldne že zaćeli postavljati tribuno za tombolsko prireditev, vendar jih pa -nekoliko moti de-ževno vreme, ki pa se bo do nedelje gotovo zboljSalo, kar na5im gadile em iz srca želimo. — Proti tthotapstvu troiorliii pođvrte* nik predmetov In Migi, OMtetka uprava ee ie đ^lj časa bavi % mislljo, kako bt m ntjueinfcavitcdie pr^prefttlo fthnl^igmm ob- \ povuočai i»rt'rl*^t veliko ikodo in ixp*d u hodkifc obdisske hla#^v To Uho ta p-fltvo •• )• r zadnjih meatclh im Uko r»x IbiiO, da §• resno n^roli <>V>ćiiHAie inta* ređ«. Zato a* bo uprava oNNme ie enkrat poavvtovaja a upravo oMlne Hnurln: .Dot, da a* ftodvaaoi^jo »kiaml uMnlsoviti ukra-pd proti t«tna obće dkodljrveniu pojanru. KOLEDAR Ommb: Sobota» 31. juli ja katoUfrm:: Ijf n&aU. Ja trt: Nadelja, 1. av^usta katoličani: Ver. »v. Petra. DANAIMI PRIRH)1TVE Kino Matica: TI si moja sreća. Ktno Ittaal: Bogn^i se zabavajo. Kino £»i^k»: Kdo je nor? Kino Most«: Bosanska rapsodija in *lo- Jerni Robinzon. PRIREDITVK V KKDKLJO Kinefiiatografi Lsti spoređ. Sokol Moste javen nastop ob 16. na lrt-nem telovadišču ob železnici. DEtlKNt LEUARNt Daa#M In jutri: Dr. Kmet. Tyr.*er«. cesta 43. Trnkoezv ded. Mestni trg 4, Ustar. 6e-lenburgova ulica 7. V »SlQ\y?ncu« *e je j*! oglašati Sestro-k(y\fi}ak. češ, ne *pakttfte se* ne detajte ic-Eiku sile, govori/e n«rai"no, pišitu res slovensko! I* rterajšnjem »Slovencu« nada-lju>« avoj* nestrokoiTifa&ko mođrcn'tmie, v» kaferem pravi v prvem i>d*tenxkefta imena, mnpak tu te »Tyrše\\*x. Da, tu je! Saf *lc*%.'nhiini je *y* tur. In še bol) tu\« ime nr*sl ulica, ki jn Ijudje imenujeio »Figmrievf** ulica Ali ie to narodliOi da se tjuhtiantki ulici d/tie nemško ime na »ti«* ki «,'» Ijudre ie brati ne mato? Ta tuki imena #r> zaničljivo preziranje .* I overnt t v a. V'sak narod, če ima kolika} narodnega ponota, hrt vendar dalat damnčim \*f pi\\*\ttimo ljubljanske n*f\fćje ceste ali ulice?! Tn potufče-nje nar se odpra\H čimprejf Slttjvečii S!ry-venec Bar agu (hic RtuMiual) nim» niti mne ulice v» Ljubljani. Ali mord* kako lakot-no?« Tako torej! Če ima Ljubljana Tvr&cvo in Fiignerje\t> ulico, pomeni to zemičfjivo preriranje slo\*en*h'a. Mr>rd;t bi »Sfoven-če\\f Xettr(yko\>ntak ie irpopolnil to s\*ojn> modrost ,? trdit\ifo, dj pomeni tuđi Ma- szu-ykcn\i cesta zanlitrivo preziran fa s'n~ i'Gnsti'u. Sicer pa, č# i* kje, itflja tu. .Vo- men est omen. ('e bi drialo to januuno mudrovanja »Slo^nčcvcgu* Sestrokov-njaka* potem bi morali kur urno pobrati šila in kopita ter zapustiti slovensko zemljo naši llintmrlechnerji, Sachtigali, Win-discherfir Gerstenmayerji, Fetfacherfi. Hlei-wetsi, PipenbacherJI, fl/umtuer/f. Hćftlerji, Sosft, Schu'eifzerii, Geigerji* Lukmanni, F6r-sterji to tuđi Ehrlichi. Da, štednji še po-sehno. »Slcn*enec* bo ie vedmt, zakaj Sve-tnjemo mu, naj prfme svojega S'esirokov-njaka wm u$e%at da nt bo vtč strelial ta-kih kozlo^v, da se mu vt.t »vef smete. „SCotenslii ttatod1* C. 1868 7 /I"., M. ^: Irsko vpralunje lJčeni $o tuđi v solnci našli madeiev in mar&g. Kolikor menj to še le č?owške in nazemske stvari brez madeiev in napak. Posebno držcn'nm te dnešnji den jako slabo godi. \i je od Jance kljan^.i tje do Oregona in do Kapa% tje do Grenlanda skoro ni defete* ktera bi mirna in brez homatij Uvela... Ćelo Anglija ta uzor dnešnie konstitucionalne dobe ni svobođna in rešena hudib viluirjev in nevt*rno*tit ktere diplomati in nedipiomati imenujejo x*praianja. — I' Kitajskem in Žaponu, deželah dcJfiih kit, bojujejo se monarhi s s\rojimi vazali, dj umi jami: združene drla' ve severno-.imerifcanvA:«j borijo s* s hudim duhom nesložnosti; amerikanske državice se spira jo med sebttj . . .; Franci ja stoka pod jarmom krutega sarnodrica .. .; . . . An-g/i./A ponosna \J cim vredna srebrna ura. Kopalec je >t*l le za hip obrnjen od ooicka proti solnca, pa je ć« Urabil prii.ko tat in pojsegel v *•;> po uro. Na delu so mladi tat ići, ki zaaajajo v vaa kopalisča v okolici mefita krasi. Najbrž iinajo razdeljent vlo^e tako. , nato pa je Ivan kora.>zno stopil k blasajni^arkl s sahtevo, naj mu izroći uro, Itl Jo rtofta lastnik nazaj. Blagaj-nlCarka je caseđla ia mu uro iiročila, po-kvarj«o»c p« j« irraMl §• drugo pril ko ter iamaknll pri blagajni đva kljuca od kabin, iz katerth je ulirsuUl okrof 200 din Ivan in Sala sta kmata. !^ :ula is kopaliSča, na-kar sta lapo uro razbila s kamnom ter jo vrg-la v itrayc OimdaMie«. Z ukradenim daaarjem ata pa hođUa od trgovine do trgovine ter kupovsJa Čokolado. BlednJlC ju ja Isrtala prevelika sladkoanednoat in Je po-krarjenca prljel detekUv. Pri artfenju )a Trač pt\mu\ ie v«č UMn v kablnfh t«r tmafti ^ itakaj denarja, ki «» & b*l ^^^^^^^iVBr ^^V^s^r ^^ ^^*^aam^a^^*^^a^a^g^^L ^Ja^uam^^aam^ta^JKUam^^ Stev. 173________________________________________»lEOTimil USCKOPt. m***. «. *«» im. Stran g Tako ]€ treba praktično okravnarati vprasanje zatiranja tuberkuloze Izbijana, 31. Julija. tuberkulozi naft narod slavenski; Slovenci, iztrebfcmo ta ptovel na >Dovolj je dal žrtev molohu — svoji njivi okoristujoći ae obilici adravitnih podnebij svoje domoekletce ni ućakalo neflitve — nego je čez mesec dmi umrlo. Medteni pa je o&u-žen že 2letni bratec kot 2rtev tuberkuloz. ne infekcije! Oče ga je takisto oddal v bolnico in takisto napravil proflnjo za To- poišico. Iz tega enega primera bo vaakomur ja. smo. česa nam manjka! Tdberkuloza je infeikcijska bolezen (kužna, nalezljiva bolezen) in se največ žiri na ta način, da bolniki z odprto tuberkulozo oetajajo do. ma in okužujejo »vojce. Brez dvoma je, da smo mnogo odpomogli pri zatiranju tuberkuloze, ako bi se nam posrećilo vsak primer odprte tuberkuloze takoj izolirati l-go. da nima ve* odprte tuberkuloze. Ker dandanes tak© astan^Te ni, Jo Je tr«l» D6tano\itl, Protituberkulozni* zbor župa. nov okraja Ljubljana-okolica je — spre-jemši princip, da. se morajo staviti v«a zdravibia podnebja Slovenije v boj proti tuberkulozi — aklenil. da s- upostavi ta_ ka Izolimica v Vifcerfcah pod Smarno goro. Pr\'otno naj bi služila 3 okrajem% najvaz-nej^im za tujski promet; radovljidkemu, krajijskemu in Ljubijani-okolici. Približno 300 post clj bi zadostovaio Pozneje bi se pritegnili lahko še drugi okraji. Na mah bi bil na ta način zadan najizdatne^Si utla. rf\: naši najtežji narodni bolezni. S tem sklepom s« je protituberkulozni zbor okraja Ljubljana-okolica že na svoji drugi seji mogočno uveljavil. To je pa tuđi bilo pričakovati; kajti prebivalstvo ljub ljanske okolice se ne odlilcuje samo po iz. redni pridnosti. nego tuđi po poštenosti in trezm preudarnosti. Na svoji prvi seji je zbor aklenil odpreti lasten dispanzer, ki je dne 1. julija 1937 že pričel z delom in že razkril obilico odprte tuberkuloze. Protituberkulozni dispanzer nazivlje naš nar«>d >detektivsk; biro- in to je tuđi v bistvu, kajti dandanos je izpoznava tuberkuloze vezana na rcntgen. k; ga imajo na raa-polago đispanzerji Toda župani okraja Ljubljana.okolica nišo hoteli ostati samo pri đetektivskem biro ju oni aaittevajo efektl\*no (požter-o m pravilno) pOmd binskih hišic, kakor jih vidimo na ćeli periferiji Ljubljane. Ljubijana-okollca daje od lastnih sinov obilico stavbenili delav. cev vsake stroke (»darjev, tesarjov, mi-zarjev, soboslikarjev itd)» ka si po dovr-šeneim delu v mestu s svojo izredno prid. uostjo in naprednim duhom grade s po-moćjo avojih tovarisev v lastni režiji svoje domove- Klobuk doM pred takim rodom! Storili so že do danee zelo mnogo proti tuberkulozi kajti zdravo stanovanje je seveda predjpogoj «■- n«ie adrarje. Masvilcdo bo adaj vprašal: Čemu je zbor določil kraj Vflcr«© sa taiirnico? Mar bi ne biU dobra LJtaMJana, Id le Ima oAoe splofa, ne gre poet»vljati v vsako pođ-nebje: arak je hrana iieflfcu pljuCatn, ako obole, mora biU sanje acmk najboljši, to je čist in prepojen s sonćnhn šijem. Take. ga zraka v Ljubljani, ki ima barjandfco podnebje m. Zrak v VUcrtali pa deluje kot b«U«m xa pilo«*. 8 Širokim in mtr-znim hrtotom bnmi dmarna gorm dostop vsakemu vetru. ražen oneniu lahkemu enosmememu in stalnamu vetriCu^ ki ga povzroča Sava, bistra hčl Slovenije. V Vi-kr&ah ni stagnacije zraka, slednji je raz redčen. ker ga statao trga Savi. solnćni sij je planinski in obilen. toplo je tukaj, nikdar pa vroće. Ker je vetrič enosmeren, se ne mores prehladiti. Pottoebje Vikerč je lxredno ugodno za zdravljenje tuberkuloze. Domaće pretorvalstvo nikdar ne bohi-je za tuberkulozo, pričakovati je. da se bo-do tukaj kaverne izleći le v nefcaj mese. cih, VpraAati &e moramo le: zakaj neki se mi Slovenci že zdavnaj nismo okoristili takega klimata? Odgovor: Ker smo bili toliko atoletij v robstvu — navajeni smo bili većino le cakati, da je kaj prišlo od zgoraj — iz r>UDaja — kjer so iiveli modri Jani, ki so pa v pogledu na tuberkulaBo bili zelo revni na možganih. Tuđi dane« Ući v nas se mnogo take mentalnoati, sele v zadnji dobi se po javi ja načelo: Poma. gaj si sam. in Bog Ti bo pomAgalr Tega načela se drži narod okraja Ljubljana-okotica. kakor je to bilo že zgoraj opisano. Vojeval se bo in bo izvojeval proti vsem neugodnim silam KOLIRN1CO V VIKRCAH- Vidim čitatelja, kako se smehlja: Ce5, le-po tn dobro, toda odkod pa đenar? Takoj mu ustrežemo: FINANCNA RESITEV 1ZOLJRNICE NA VIKR^AH- ftLJRLNG Pred leti so kupih' oo. frančiSkaini v Ljubljani gradaček Rocenj v VikrCah za ugodno ceno. Ustanovili so tamkaj no venski banovini. S plačilom se bo z njimi kr. banska uprava lahko dogovorila, kup ^ naj se izvrSi takoj. plaćalo pa se bi v ob-rokih Kr. banska uprava bo nato sesri-dala izolirnico (lahko je đeloma lesena) bi iMHiiHittln t LJuWjs«i4. pneumottnvalB ln MaicsjđA ps, ksjr rlj. Toda, tuđi baoovte« potr^buje aenar, ođ-kod ga. aaj vam«, tuđi ona ne umore ni-6e«ar brez denarja? Odgovor: Narod se bo obrnil na g. flnanCn^ga ministra. Toda on bo dejal; >nema budžeta!« Treba bo sledeće: »Narod ga bo pocukal za frak in mu đejal: Ali M ne vpeljali od jutri dalje klirlng? Na ta naćin borno imeH dovolj denarja za izoUmlco to vse druge proti. tubeTkulosne ustanove, katere je sklenll protituberkuloznd *or županov Ljubljane-okobee. Kaj je kUris«. ne bo potreba, g. finančnecnu ministru razklađati. saj ara je vajen iz zunanje trgovine. Dandanes ga posla ie vsak akmreoaka trgovec. Kllrtn^ je to, kar bi Slovenci imenovali: Ćbot ra-Ćua t j- blago za blago, denar sa deoar slovensko hl mu rekli lahko »dajdamc i-j- jaz Ti dam, ako TI meni daš! Ako pogledamo v upravo bolnic v Slo. veniji, vidimo, da ta xi&jđam< pri na« se ni uveljavijen. Stvar je n&mreć ta, da uprarvniki nadih bohiic pridno in vestno zbirajo denar io g& odpoSiljajo v Beograd, slecknji pa ostaja dolian milijonske zneske. Khrtng pa obstoji v sledećem: Denar, tukaj nabran, se ne odpošlje in se s tem prihrani tezico obrememjeni poSti mnogo de. la. nego se uračuna čist račun z onim de-narjem, ki ga dolguge državna uprava. Ako tedaj stopi narod v dogovor z g. fin. ministrom in ž njim a kl ene kliring pri bolnicah, je takoj dovoljno denarja za vse bolnice v Sloveniji. Ker tuberkuloza ne caka, tuđi mi Slovenci ne moremo čakati, kliring naj takoj stopi v veljavo. Pri li nanciranje bolnic proti tuberkulozi je zelo važna določba zakona o bolnicah ki pređvrdeva plačilo drftav« za ubožne bol-nlke: umobolne, spolno bolne in one z °d-prto tuberkulozo. Smatrati >e_ da bi za tri Cetrtme bomikov v izoUrnici bila plaftnik država. Ako se tedaj pogodimo z g- fin. ministrom za kliring. bi imela izolimica takoj dovoljno sredstev za svojo last.no vzdrtbevanje. Upajmo, da je stvar vsakomur jasna; ne odlaAajmo, dovolj je bilo žrtev molohu — tuberkiilozi — Na dan z Izolirnioo Vi_ ker«e! (Nadaljevanje). 2^a 3 litre 3 mesece zapora Originalni muzikant Jane« — Otoodfea podkuf>lienega granKarfa — Fantastični nacrti pokvarjene mladine Ljubljana, 31. juiija Muzikant O. Janez iz Moravč je flegmatično sedel na zatožni klopi pred sod-niki malega senata s predsednikom s. o. s. Ivanom Kraljem in nikakor se mu ni hotel razmajati jezik, ko ga je predsednik iz-p rase val, zakaj je v Moravčah 22. juni ja ponoči zlezel v gostilno Tomana drila in pri priči izpil liter rumenega vina, dva litra vinčka pa je imel pod pazduho, ko je kobacal zopet skozi okno na prosto, čokati Janez z redkimi nazaj počesanimi na te-menu, ob sencih pa nalahno naravno sko-dranimi plavimi lasmi je markanten mo-žakar. V kaznilniškera dresu se je nocutll malce nesrećnega, kar je razumljivo, saj je Janez muzikant in bohem, ki mu je svobo-da nad v»e. Pa tuđi za sodnijske marnje med obravnavo ni kazal posebnega zanimanja. Cakal je samo na trenutek, ko bo Sel še ta grenki kelih mimo njega. In res se mu je obraz razvedril, ko se je presedel z zatoine klopi na klop za. priče obreme-njen s tremi meseci strogega zapora za vlomno tatvino. Tedaj je »edel na zatožno klop že drugi obtoženec, muzikant Janez se je pa muzal, ČeS, to, dragi sotrpin, kar tebe Caka, je hvala bogu že za mano. O svoji materi je muzikant Janez vedel le to, da je trgovka v Ljubljani, kje ima trgovino, ni vedel. Prikimal je na vpraša-nje, ali je storll očitano mu dejanje. Ali je bil žejen, so ga tuđi vpraJali. Muzikant je molčal. Niti prikimal ni. Branilec dr. Lulik si ni mogel kaj, da ne bi pripomnil, da so vsi muzikanti vedno žejni. S paragrafom je priSel muzikant Janez že prej dostikrat navzkriž. Kup manjših kazni je pričal, da so mu tuđi paragrafi prazne marnje, katere muzikant ne utegne jemati resno. Brezbrižno je muzikant rekel še ne, ko so ga vprašali, če se bo pritožil zavoljo kazni in je naredil prostor na zatožni klopi za bivšega graničarja Tomaža RoŽma-na. Preden ga je jetničar odpeljal v zapor, je muzikant Janez še blagovolil okreniti svojo muzikalno glavo proti publiki, ki se mu je dobrohotno nasmehnila. T7JKTT GA JE HOTEL PA SO NJEGA UJKU Biv&i graničar Ro&man Tomaz je zelo odloCno stopll pred sodnike. Zraven njega je plaho in nerodno stal delavec Jakob Pe-trovčič iz ziberž. Graničarju je obtožnica očitala, da je v maju lani v službi na meji sprejel 200 đin podkupnine od PetrovMCa, Id je gnal 3 krave čez mejo, v decembru pa 100 lir podkupnine od Alojza Tominca, ki je gnal čez mejo par konj. Pred vojaJkim sođiMem je graničar prizna 1, da je sprejel podkupnino. 27. decembra lani so ga aretirali in od tega časa je že sedel v prelskovafciem sapom. Vojaike oblasti so zaključile postopanje proti njemu s tem, da so ga odpustili iz službe, sdaj se je pa moral zagovarjati Se pred civilnim sodiščem. Zagovarjal se je, da je hotel Pe-trovčiča samo ujetl pri tihotapstvu. Vzel je 200 din samo navidesio in si zapisa] Pe-trovčičeve osebne podatke iz legitimacije. Ko bi.ga zasačil drugič na me% bi ^a ovadil. S tem praanilm zagovorom seveila sodnike ni mogel prepričati, da je nedoUem Zakaj ni takoj prijavi] Petrovčiča svojemu atareiini? Zakaj je cakal tako dolgo. da so prej njegra u jeli? Glede Hr Alojsa. To-mmca se je graničar aa«ovmrjal, da si jih je samo ispoaođil. Tominc je pa jasno pričal, đa jib je dal sa podkupntno. Zakaj je šali. Graničar je pojasnil, da je priznal, samo da bi ga pustili v miru in ga odpustili iz službe. Prošli je za dopust, da bi šel na poroko svojega brata, pa dopusta ni do-bil. Brat mu je pisal, da mora priti, četudi »raztrga lance u zatvoru«. Zopet »prazen« zagovor, kakor pravi predsednik Ivan Kralj. Delavec Petrovčič je bil v svojem zagovoru nerođen in okoren, toda bilo je verjet-no, kar je izpovedal. Le tega mu nišo ver-jeli Bodniki, da ni hotel podkupiti graničarja, temveč je mislil, da bo že graničar opravil namesto njega na carini. Sicer bi ga pa manj stalo, ako bi plačal predpisano carino na pošten način. Tam ob meji je pa tako, da je dobro, ako je človek, ki hodi Cez mejo, na »dobri nogi« tuđi z graničarji in ne samo s carinskim! uradi. Petrovčič je morda res nameraval ubiti đve muhi z enim udarcem, a se mu je izjalovilo. >Ja, glih taku je blulc je trdil Petrovčič. če-prav mu je predsednik nekajkrat svetoval, naj se ne skuša izmazatl z neumnim izvijanjem. Senat je oba spoznal za kriva in obsodil biviega graničarja na 8 mesecev zapora. Kazen je Že prestal v preiskoval-nem za poru. Zaradi mnogih olajše valnih o-kolnoarti mu je senat prisodil najrdžjo kazen, ki je po zakonu še dopuščena. Državnemu uslužbencu, ki se da podkupiti, je zagro-žena huda kazen robije in zatočenja. Petrovčič je dobil mesec dni zapora in 120 din globe pogojno za 2 leti. INDUANERICE IN KRIMINALNI ROMANI SO GA POKVARILI Razprava proti dijaku A. Ivanu, ki je bil obtožen tatvine in vloma, je bila pred dobrim mesecem preložena. Sodišce je vprasalo se Solsko vodstvo o obtoženčevem vedenju in napredku v soli. Odgovor ni bil ravno negativen. Fant je nemiren in laž* niv, sicer je pa dobro napredovah Včeraj s<* je razprava proti Ivanu na-daljevala. Zopet je fant, M je komaj 17 let star, priznal, da je jedel sladcice, katere so njegovi pajdaJi — dva mlajša mladolet-nika in več otrok pod 14. letom — ukradi! neki branjevki nek je v ljubljanski okolici. Priznal je, da je s svojo bando zlezel po skrivnem rovu v neko tovarno in da so tam uleradli već bal papirja., ka.teregti so potrebovali za sedeže in sa tapeciranje vo-Utoe. v kateri no imeli posvetovanja in zt>o-rovanja. Priznal je tuđi, da je v družbi ostalih vlomil v zaboj. katerega so izsledili v neki drvarnici. Bili so zelo radovedni, kaj je notri. Našli so v njem orodje, kakor sekire. svedre, Sage in drogo, kar so vse odnesli in shranih, ker so se odpravljali na beg po Mrnem svetu. Najprvo so hoteli na morje, kjer bi taborili in se ili Robinzone, pri čemer bi poCr ebov ali ukradeno orodje. Na dan je s> priflo. đa je ta mlada banda naineravala oropati nekega meearja. Mesar se jim je pa vendarle adel preveč moćan in zvedeli se tuđi, da ima pri sebi vedno samokres. Dva mlajsa mladoletnika te nađebudne družbe sta bila že obsojena s odpufltom na preizkuinjo pod nadzoratvom, Ivan je pa včeraj dobil primerno lekcijo to kasen, ki se je glasila na 2 meseca In 5 dal stro-pega eaporm pogojno za 2 leti. Fant Je dni-gace dokaj simpatičan Njegovo mlado glavo so menda res zmeiali kriminalni romani in hviljanerice, katere je pozira] tako rad kakor slaicice. Njegov oče. ki je bil med obravnavo v dvorani, je bil ves obupan. Predsednik je tuđi na. njegov račun larekel aakaj krepkih ofittkov. ym Ja kaaalo, šnjo pošto, ki je bik pred otvoritv;jo belokranjske Žcleznice skoraj Je pomemb-nej&a kakor sedaj, saj je tvorila v onih časih edino zvezo preko Gorjancev z ostali mi slovenskimi pokrajinamt Pokojnica, rojena Weibluva, se je pri-možHa v starodavno Guštinovo oziroma fuxovo hišo, kjer %e je, ođkar pomnijo Ijudje, morebiti ćelo stoletje podedovalo vodstvo pošte \z roda v rod. Tako se tuđi gospa Guštinova ni izneverila tradicional-nemu pokliču in je lepo dobo svojega /iv-ljenja delovala in vodila tukajšnjc po;to. Energ:£na in skrbaa žena je po prerani smrti obeh soprogov vestno gospodarila na lepem posestvu in akrbno vzgojila svoje otroke, ki vsi zavzemajo danes ugledne položaje. Dr. Riko Fux je magistratni svet-nik in narodni poslanec ljubljanski, inž. Karei Fux je predvojni sokolski generaciji znan kot izboren telovadec, tekmovalec in organizator sokolski, h-čerica Stanka je po-ročena z dr. Francem Svetkom, državnim svetnikom v Beogradu. Slavko pa je inže-nirski kapetan. V sredo dopoldne se je zbraU pred hišo žalosti velika množica ljudi, da sprenvjo drago pokojnico aa pokopališče k Trem fa-ram, kjer ima rodbina grobnico. Ko je duhovscina z g. dr. inž. Dostalom. župnikom in prožtom metliškim na čelu. opravila žalne mo-litve, so metl;ški pevci uhra-no zapeli žalostinko: ČIovek, glej! Pretre-sujoče 9o odmevali narmoničnt glasovi od starodavnih zidov mogočnega poslopja. Nato se je formiral veličasten žalni spre-vod. Za križem je »U mladina in ljubljanska kolonija, za njo društvo mojstrov. za tem* Sokoli, gasile i in mestna godha. Sle-diii so krasni venci sorodnikov in prijateljev pokojne in duhovKina. Za kp*to so stopali užalo4č€Tii otrooi ki drugo sorod-stvo ter števikia množioa znancev ki prijateljev pokojne goape. Po maš* zadušnici je zadonela v cerkvi mogoćna žalostinka: Bk.gor mu ob grohu pa pretresijiva: Vigred se povrne. Po pogrebnih molitvah je rzprogovoril Župni upravitelj dr. Dostal, ki je kot rnanec pokojne v lepem govoru proslavil spomin skrbne in ^oetoljubne gospodi nje tor rior-ne matere, tako da so se zaleaketale solse v očeh ruivzočifa. V sto jih srcih borno ohnanrli \cq »potnki na blago ki ljubezniro gospo. UWo§č>nim sorodnikom naiig& NaJ živilski trg neehromno še ni tasl nffc-dar tako dobro 2aloten kakor aađnje Čaaa. Nekateri prtpisujejo naval na žrrflarki trg FaasArjenim mejam meMne oMtne; atlaj mnogim zelenjađarjem ni treba place^stl mitnine (tro&arine), kor spada pod Izbijano veHka okoHoa, odkoder prmj nismo dobivali toliko živH. JnBja. Je sa trgu imj-roanj kupdje in ker Je trg ađaj izredao dobro zatočen, se je so«yje aeio pocetiOo. Zadaje £a«e j« trg- pogano &dtm*> nto-Žcn 9 stFo£Jhn flCofoni, krompirjem, kuna-raml ln ■ mlato. Najborj« *tpo«jl fttoi prodajajo po đlnarju ky. Tako pooenl *e id bfl. Po din&rju Je tođl novi krompir. Za đlnar pa doblS akoraj 2 kgr knmar. kl jih navađno prodaja jo na komad* ta ne na teto. Pocenlla se je tuđi debula na 1.5 din kg. Pa* pa so ae vedno po 4 din paradi!-niki. NaJ trg Je sadnje čaše tuđi izredno dobro zaloften a sladko paprlfco, kakor sa-grehBkl ali novosadski. Pri nas sicer paprika ni tako poceni, kakor v Novem Sadu, \«widar tu\- pro^iin*> m pojs.>uilo: Cu->^o tv iTl.i^ni. da je konjak lovil jme. ki so hneli na^rohčnik in znaniJto okoli vratu —■ & ni*o bHi na vrbici. Kako 1<>V Saj ni-mamo stroe^ca nasj^a kontuma«i! ?»tpr>-{ri pas)! komtmvac je. 6e moi.%y> imeti nrt napotH^iik in o+^n^nn biti r>rikk*njeni rwi vt1-riftien. Toda v ra7^1a*i»u pa>jpc* kontumar* x dne 7- t. m. ni sr*»vora o ^rrotrem kontu-maou. Tam i«* rfvrtio: IV«-; morajo Viiti j>ri-kienjeni nziroma /avarovani po zjint^ljivih napolVarkih, da ne morejo srnzti. — In piroil kratkim .*o o^»la.«ti v fa*oi»Utju po^iii-nfl«, da morajo im^ti psi na^o^niike — n<* grledo na to — ali *»n na vnMd ali ne. Ta izjava je JrAirr, <\a ni mamo ^troff^^ra f*^-)**ga kf>nTunia^a. Vnra.^amo: Kakn rn«>re konjak loviti p*=e. ki iniajm naiiot^nik in znamko s^mn lato, kf*r n;H> La verigi? Pa no ho Df1 prijetrjih pretH-neftenj ln ne-pn-trebnegra trpirtfen ja u>Kf>crih tivalic — prosimo za pojfl««nilo. *V jp oW*r^cra pa^iega koti-turrvar«, Tfl-kaj th* noii^i konfa^a i-n njeetv-vih poTTKN^iknv. kako mornjo fmfttojmii. K.ruio in hr^mbrirno yt* pn^r^iian^e n|c-govo za lj**tnik^ in p#»iS7.irnrt »a na.«. ki kljah temni, «in nmr> moraH l*»t-vana, in k»r in«rt^lak> )e, ^ priaV %e Llj«4o ie*© pra-vili, ia je me»tna ohčki« ltuhljanfika ia--goroviAa etaini looJožki m ki frt*ir pire4 ffedom. ▼ dotinir«) med RodLn»koin in Siišenakiin hrihoca. No. pa je k» v*e (««*k) fwi h««».iah, govrvrjeoih in {neanih. flai Uoa, ki ga je jspo«*to]}n-hoo ta<\:Fno Hala n« raz polako velesejm^ca uprava, bivali žtre te v po-^em naravni ab>ked. v otJlr-nih pro&toriii, namoteno ifl t»tor«4oč »n>-bodno ter fm . oaj so t mani preAkyt4£<»*» ki dor«ro ne^ovane. Kat prlAte- po^W t» nric^j zbrano dMbatto ki pernMo itniMi-no, kasao Je 4ft«& io dobro ntt^M>io4ena! X* iB(ki| |& 'vvfAteik iMkAefni apa kmAs Sd asmotnna* % «er*W postoa. MuiTv^l wi*k«-▼i
Sf*^. w1ov ■a^opaio dSBa-aeto dWia&nf>. Izroe«! 7*«-aa-tih £ostov OfiMnjacao ponosna orie r*/nih Trst, poUtffi, ahartoe, mw€, pnstovk^, krt-fttlia, kat^e, krosairfe, rmne, v>je srake dal)© oeio rmto ww1nah in pojkkih ptie ter ptioe peMi« vsoli ^wt, ksj- JEh ie ori dam Se %a faa|4a«i vse to, kar nam sicer tako redko prid« pred očL od blisn Ofjteđa-ti in of*m**ti. Pm] oam je o spsoAran Mrvljenju na^e ftvne ^ne pvemalo pomx*ar>. PrUma sa to »a vrnketmi nudi satno v fOo4osVem vr-tw. l^jDhiiaaskl »ook>fti wt r TH«Jiju t* ^ese^jma )e odprt vtrnk *tan od poi 10. mobo 1 đht. 1* ^v^opo^bto s# **T(|&Ju, ^mm) ofltno. 9tPoAri ta viwrt«^MiJ© tu pr&uTSDo iVfwri. MA DBOGI FOOUBD jto q 1 " r »SEOVENSKI NSROD«, ***** SI juMJa 10S7. ____________ < ^_ ]7| DNEVNE VESTI — Kongrco it#vliMkth 0gpmci|b Svjetovni kongTee novinskih ag«ne&f bo od 84. do »1. av£rii?ta pa Jadranu, in RJcer na parniiku* »Dubrovnik«. tfa panđku J© že postavljena oddajna postaja t ne.jnovejSimi aparati, kl omogoča oddifcjanje vesti v 34 minutah. Kongreg se pri&nfc $4. avgueta na Sušaku, potem se bo pa parnik u*tavijal t mznih kraj ih Dalmacije. — SSlaba tujskoprometna sezona- V Crikvenici je bila te dni turietična *konferen* ca, na kateri so tu
  • če bd se povišala meeečna kvota v zneeku 400.000 mark in znesek tu" ri^tičnepa dinarja ▼ Nem&iji. — Podi-n*nlca* »Merkurja« v Slrftn zaradi v Sloveniji dom. Podružnica za grebškega »Merkurja« v Sisku je sklenila zgraditi v Sloveniji blizu železniSke postaje Krško aU Rajnenbutrg po moinosti na smučarskem svetu dom. v katerem bodo imeli član i okrevališče. Večiaa denar-nih sredstev podružnica že Ima, nekaj si jih bo pa izrposciila. Glede nalupa zemlji-šča se je že začela pogs/Jati. — Vodne omnibuse nam ponujajo. Neka ltalijanska tvrđka se je obrnila na naše ministrstvo s predlogom, da bj uvedla takozvane vodne omnibuse. To so ladjet ki £€-ffaJo samo 40 cm pod vodo in bi bile za na£e plitve reke zelo prikladne. Take ladje bi lahko vozile med Beogradom in Zagrebom. NajlepŠi pevski film ! BENJAMIN GIGLI poje poleg lepih pesmi arije iz Tosce, Manon, Norme TI SI MOJA SREĆA Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri, « jutri ob 17., 19. in 21. uri. — Brezposelnc učiteljice bodo delale v tovarni. Oni dan smo poročaD, da je v Kr-škem na počitnicnh već brezposelnih učite- ljic iz Zagreba. ZagreMki listi so se obrnili na dobra srca s prošnjo, naj bi tem žrtvam naših težkih razmer priskočila na pomoć. Odziv je bil nepričakovano topel. Brezpo-selnim učiteljicam so poslali dobrotniki mnofro Živil. Tvornica čokolade »Union« jlm je pa sporočila, da bo zaposlila 12 nezaposlenih učiteljic v svoji risalnicl. Zaslužile bođo mesečno povprečno po 700 din. Xaj-spretnejše med njimi bi lahko dobile v tvor nicl stalno zaposlitev. 8/A'OCSl KINO SOKOLSKI DO>! v Siški — Telefon 83-87 ICe se hočote od srca nasmejati, oglejte si film KB0 JE NOR? Paul Horbiger, Trude Marlen, Haas Moser Predstave v soboto ob ^9, v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob ^t). uri PRIDK v torek Vojni korespondent — Novo delo o sarajevskem »t«nt»txi. V izdaj! -Novo Evrope«, iziđe v kratkem delo bivšega preiskovalnesra sodnika o sarajevskem atentatu Lea Pfefferja spreiska-va o parajevskem atentatu*. Uvod je napi-sal urednik ?Nove Evrope« dr. Curćin. Jasno je, da preiskovnlni sodnik najbolje pozna podrobnosti atentata, ki je o njem sam vodi! preiskavo. Pfefferjevo delo bo pod-prto z dokumenti in bo gotovo vzbudilo sploSno pozornost. Danes in jutri, v nedeljo, dne 1. avgusta, IGKA VOJAŠKA GODBA V KAVARNI METROPOL od 20. do 24. ure. — D»ra jadranske straže v Bakru bo odprt tuđi letos članstvu in pomladku in to v mesecih junij, julij in avg-ust, Cene *o zelo zmerne. Za članstvo znaša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za trite densko bivanje Din 420. ek^kurzisti pa dnevno po Din 15. V domu Ha vodovod in elektrika, takoj pod domov je kopaUSče z raanimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je dom i ča, priznano dobra in obilna. Javiti se je čimprej, da bo mogo^e ustreči \"sem in vsakomur rezervirati prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. — Turneja mariborskih harmonikarjev. Mali mariborski harmonikarji nastopijo po svojih usnešnih koncertih na Dunaju in v Zagrebu 2. avyrustke2a Zagorja t;a do Bjelovara in Koprivnice. Malim harmonikarjem želimo na njihovi turneji obilo u&pebov. — Slovenska esperantska zveza (SEA^ vabi vse svoje Člane in prijatelje našega pokreta, o spremljialo mno^o kra^njii pkioptičnih Plik in bo prevnjnno na slovenski jezik. Pred predavanjem :n po njeni razstjiva naznih 2^rodov!nskih vrednot iz Ejripta. ?iama, Ki-tnjske. Japonske, Indije, Avstralije in dr. Ne zamudite redke prilike seznaTiiti e? s kuiturami dmgih narodov. — Cerknica. Med umo^Imi gasUskimi ju-bileu bo slavila tuđi graeilska &eta Cerkni- ca dne 8. VIII. svoj zlati jubilej — 501etni-co četne^a obstoja, združeno z zletom ga-siL&ke župe Logiatec in narodno veselico. Vse priprave za to si a vn Ost so v polnem teku. Slavnoet se bo pa-ičela že v soboto 2ve^er z baklado. Svečanost nasledtijejra dne je tuđi lepo zamišljena. Med dnizini bodo poklonile cerkniške žene in đekleta lep 6pomin«3ki trak ^asilcki zas+avL Ćeta bo pf^k«*^- starim 2&6lužnkn čVanom lepe diploma. Popoiđae ob 13^0 pa T*o sprojeto pred hotelom »2nm«r« Številne goste z tkv n*«o giođbo. Zatonej đn« a VHI v CerknU oo. — TifJiiovaloc z« držarao prrenstTo bi barmooikl, ki bo 12. septembra 1.1. na ljufc-ljanakem veleeejmu opozarjamo na posebna določiU 1A t«fanwvalce na kroma ti Čn i har-nKHnki. Medtem k<> je iibira ?la^benih ko-madov na diatonični harmonici evobodna. gto predpkaai za tekmovalce za državno P*yeoBt^o na krom&tkScii harmoniki sledeči sUadU: Flotow- Mart« — uvertura in I>vof«*: SlovatM^i ples St. 8. Prijavni rok 00 l. eepterobra na urad Ljubljaneke^a ve-leatftjma. Ljubljana. S1""1 KINO IDEAL ^^"" 1 WILLY FRTTSCH, KATHE GOLT> I v veseli igri I Bogovi se zabavajo I (AMFITRION) I Danes ob 16., 19. In 21.15 uri, jutri, [ y nedeljo, ob 15., 17., 19. In 21.15 uri. — Kliring s Nem^jo bo ukinjen. Vse kaže, da bo S© letoe v većini držav odpravljen klirinški eistem in da bo zavladala v med-narodni trgovini večja svoboda. V septembru bo v Dubrovniku sestaaek stalne^a neniško-jugoslovenskega trj^ovinekega odbora na katerem ?e bo obravnavalo tuđi vpraSanjc uk-initve klirin^kega sietema med Jugoslavijo in Nemcijo- — Kongres trgovskih zbornic Mak antan-te. Po i-nformaeijah ni:t»un?kih listov bo oh kojicu sepTembra v P> ukarešti prvi kongres trorn-skih zbornic Male antante In balkan-»ke^ra sporazuma. Glavna tor ka dne\*nejra reis, bo osnutek velike^a trjiovinskepra spo-ra7.uma nixl tema dvema jinjatoljskima blo-koma. — Putnik Ljubljana priredi v mee^cu av-prustu eledeče avtobusne izlete: 1.) o-l 7. do 9. avguMa trodnevni avtobusni izlet v Benetke. Padovo, Trst in Gorico. Ona vožnji, prehrani, prenoči^u ter kol. pot. listu iin 525.—. Rok za prijave do 3. a,vpiZolta zastava*. V njem i.^rata £ila\Tii vloei Hans Alher? in O]j;a Cehova, ki pri^H^ta v Zaijrel> prve dni avcu^ta- Z njima pp pripelje tuđi režiser Gerhardt Lambreclit. V Zaurebu ostanejo t^uno en dan, pol em se pa odpeljejo v Dalmacijo. ^— Na predsednika mestne obrine Uub-ljan>|fe ie naslo\il neko prošnjo Janez Je-reb. citjar poklič in bivališče na v prošnji ništa navedena. Imenovami se vabi, da se zcrlasi med u radni ini yramf v predsedništvu m^s^neffa poglavarstva v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoveđ pravi, da bo deloma oblačno vreme, temperatura se bo zvišala. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Skoplju 30, v Za-gTebu in Sarajevu 28, v Mariboru in Beogradu 27, v Ljubljani 26.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.2, temperatura je znašala 15.2. — Nesreče. V bolnico so včeraj in danes prepeljali mnogo ponesrečencev iz me-ata, kakor tuđi z dežele. 81etneg-a delav-čevega sinčka Ivana Kovačiča, stanujoče-ga na Ce-ti dveh cesarjev. je včeraj ugriz-n:l hud pes na Stranski cesti v desno nogo in v glavo. Iz Stič-ne so prepeljali v Ljub-ljano 10-letno posestnikovo hčerko Milo Lind, ki je pred dnevi skočila na črepinje. Nastopilo je zastrupljenje in je deklici po-polnoma ohromel život. — Delavcu Jožetu Jurmanu iz Loč je padla pri iekanju drv v desno oko trska in ga mu poškodovala.— Rudarjev sinček Stanko škrabar iz Zagorja je včeraj popoldne splezal doma na vi-rcko hruško, s katere pa je omahnil in si zlomil levo nogo in desno roko. — Vrt-nar Franc šiška iz Tržiča je doma padel in si zlomil levo ri»ko. — šivilja Marija Koželjeva iz Dobrunj je snoči padla doma na žtopnicah in se poškodovala po &"lavi ter po životu. — Klepar Andrej Rotar iz Zagorja pa je etrmoglavil z 8 m visoke strehe, na kateri je delal in se poškodoval po glavi in po nogah. — Mesarskemu vajencu Damjanu Cernetu iz Kamnika »o se snoči v Moravčaii spladili konju ćerne je padel z voza in M zlomil levo roko ter poškodoval obe no^i. — Tuđi pse kradejo. Pred nekaj dnevi je l>il ukraden 7. erdove goetilne Tia Trati pri &t. Vidu 300 din vreden siv p^e euvaj \'oleje paeme. Ukradeni pe« je star eno leto. — Nekatcri nafti naroCnlki Se nišo poravnali naročnine. Pfoeinao ji^, da jo čim prej poravnajo. Onim, ki bi tejra ne storili. bo morala uprava liet žal istaviti. I.^ib-ljanskim naTO^nikom, ki nimajo poravnane naročnkie. bo u^tavljen »Slov. Narod« 8. avpnista, TKaročnVkom v drugih krajih pa 5 avjnista. Pretežna većina naiočnikov redno fzpolnjuje svoje dolžnoeti. le nekaj jih je, ki na to pozabljajo m te ponovno prosimo, naj naročnino pravoCaf«no ponavnajo. — Nevarni Ciganki. Po okolici Kamnika 6t^ se te dni klatili dve cHrauki, prva etara okroff 40. dra^a pa približno 90 let, ki fl*A povsođ silili v hiše hi oprezovali Ce bi mogli ka ukrasti. Splaziti sta ee v stanovanje početnika Valentina Potofinika v Zd»Baa Ln ukradli 2 zlata poročna prstana, zte4« bro§o, veČ 7latih ženskih pn*tanov t dragi-nti kamni, dva poi^a uhanov, ve^ ^T^brnpjra avntrijeke^ra denarja in nekaj drugih dra-ffocenosti. Porneje st«i se vtihotapili šc v hiso FranoiSke Sitarjeve v Godinu in od-ws&k 360 din, 4 ilato pntane tor erebmo i onrntno vertttoo. Tkitaki cigli**, ki ju )• mikaj dnd tvrnalpl «■& okn« »otoi ov gan. sto. po tKiiuiL »sniH m «e scrtekU Dajbci v ljubljansko okolico. — Hlto aMcal, diMie rftfil bott. V vaši Pakije blisu lAibusice^m je iinel kmet OJoka FanuUik će« no* gomte, ki ao mu pa zapustili mnogo bolh. Pommgal ai je kakor je vedel in znai, toda bolh ae ni mogel iznebiU. Slednjič je natrevel po vsej hiSi slame in jo zatgaJ. Od slame se je vnela tudl hišaT ki bi pogorela, da nišo prlhitell na potno^ sosedj«. — Izredno debelm toča. Iz VareSa v Bosni poroćajo, đa je divjalo nad planino Zvijezda gTozovito neurje. Popoldne se Je nebo nenadoma stemnilo in jela je padati debela tote. Najdrobnejša je bila debela kakor orehi, vmea so pa padala kakor kurja jajca debela srna. Voznikl, ki vozijo drva iz ten krajev, so prinesli v Vare« debela srna toče, ki bo tehtala Še po treh urah vožnje po solneu 10 do 15 đkg\ Toća je pokončala vae poljske pridelke, pa tuđi na hiaan in gospodarskih poslopjih je napravila mnogo Škode. Pobila je ćelo nekaj drobnice. Iz Lfublfane —1j Želje trfOTf#v glede roznega reda. Za 3. av^u^t je sklieala ielezniška direkci-ia anketo, na kateri bodo vsi interesiram imesli svoie predloc«, želje in zahteve srle* de voznega reda na ielesniei v prihodnji zimski in poletni sezoni. Včeraj je Združe-Tife trgovcev v Ljubljani eklicak) svoje f\a-ne na eestanek* na katerem ?o se zastopni-ki trjrovcev pomenili o predlogih- ki jih bodo s svoje strani poklali žoleaniški dir^k-c\ii- v kol i kor prihodi in odh kaj nakupili v ljubi janjili trgovi nah-izpube po nepotrehnem vt% dan- a lahko bi opravili svoje nakujpe in naročila v enem dopoldnevu ali popoldnevu, ako bi vozni red upošteval 5as, v katerem morajo biti trgovine zaprtc v poletneni času. Ta pred-lo? z nekaterimi drugim! željami je Ždru-ženjc trgovcev poslalo Zbornici za TOIt ki lo na anketi zaetopala interese gospodarskih krogov- —li Važno ih flan« evangeljske rerkve. ne občine. Prispevke v denariu ali v na-turalijah za namene dru^re veroizpovedi za-htevati od oseb evangelj^ke vere je po za-konu z dnp 25. 5 1S68 (drž. zak- št. 49)- cl. IV. 9, dopuetno le, če je zaveza za take prispevke v zemlji^ki knjizi ali p>a privat-no-pravnih lit=tinah dokazana- —Ij Nevarno kopališre ie pel ter potesnil za t^eboj. S težavo so ga redili, ko ga je z.ane-slo že nad 50 m daleč do Franzlove to\ urne. — To ^kopaliZ-čei je pa lai-3 prav za ••ađi lega tako pr:! .^Lijeno, ker kopale: iah-ko v njem ->rei»ku^Aio s.\o; poiz-un. —lj V nedeljo koncert godhe ^Zarje;: pri CeSnovarju na Dolcnjjeki cesti. —lj Brat je fetniki! Vabimo vse elan* Ivo, da ee polno^*evihio udeleži prireditve brat-dkega So-koUkega dru^h-a Moste, ki bo v nedeljo 1. avgu^ta leto« ob 16. uri na te-lovadisču ob Dolenjski progi v Vodmahi. Odtor- —lj Popravni izpiti. Učni teČaji za popravne izpite so na II- drž. realni gimnaziji na Poljan&ki cesti. Informacije istotanu —I i Popravni Izpiti-Z 2. avgustom ee pri-čne na II. drž. realni gimnaziji. Poljanska cesta, nov uani tečaj aa dijake, ki i majo popravne izpite. Za vsak predmet bo pouk dnevno dopoldne. Informacije daje gimnazijski čolaki sluga g. Bomba?. —lj Na iepnanje na Beričevo bo vozil avtobue v nedeljo m ponedeljek iz Ljubljane ob 3u 5, in pol 7. PovralcK 1 Beri-čevega ob 6, 8, in 10. uri zvečer. —lj Ta i vine. Fratuu Gamorcu. etanujočo-mu v Zarnikovi ulici 16, je nekdo odne&el iz stanovanja nov suknjič, žensko h:\l>o ter 1 m fineira črne-ra bla^ra. v e-kupni vredno-Rti 60O din. —V IgTiški ulici 3 je .?T7.eti t;;t ukradel Jakobu Babnikn već svineenih ce-vi. vx>dno tehtnioo in nekaj orodja. v vre*l-nosti okro£ 300 din. _ V stanovanje Marijana Verbaj.vein stanovanju je brž i7J"abiI priliko ter >xlne*el žtiezjiičaigko bluzo in srebrno tula uro z verižico. Verl^ajs je oSkodovan z:i 700 *Hn. — Pri kvljov. vrednih 300 •llii- —li Pod vei j€ i>riš«L V6xaj okrog 10. se je pri\»etila na vx>t:aiu o?ra>- pri Zvezdi na«?proti kina Matice težka nesreća. S Kon-gre&nepra trjra j«e pri vozil težko naložen voz pivovarne Union, in sicer pr«vej najllo. Voz-nik j^ zavil proti Wolfovi ulici in ie neka £oepa h«š Že pravo<*a$no odskočila na hod-JiLk. doT-im >e Tiar*proti prihaiajoo^ira 5^>let-nepa Jožeta Ko^a iz Male vaši pri Ježiei. konj podTl. Kos jp prišel pcKl wz m pta nm šli kolesi črz prm in ramo. Poneprečenca ^o potepaili izpod voza nezavectnecra in pa nemudoma prepelja4i v bolnico. 0 ne^reči je uvedena etrosra preiskava. —lj Srajoe, pitame, Rarnićnlk. Nefeo-tMnik. —lj Cndeo poftkus Munomora. 25-letna pomotna uradnica Klara A. atanujoća v zavetiAču na Vidovdanski cesU, je žlvftno zbolela in poskusila včeraj ▼ trenotku du-fievne zmedenoati čuđen samomor. Iztakni- la je nek je 9op igeU ^i $i i**1 Je »abodla v trebuh in v «vot. Poškodovanko, ki je tr-peU hude bol eć i ne, co spravili na kirurgič-ni odđelek sploine bolnice. MODER ODGOVOR Prijatelji so svetovali Diogenu: Star si že, odpočij si. Modri jati }e p* odgovoril: Če bi se potegova! za prvo nagrado v teku. mar naj bi tik pred ciljem ztdrial korak? Mariborski teden otvorjen Danes dopoMae |e bila velika »«hhH«m>i im kuMurna prireditev Maribora iveteBO otro^fetui Maribor. 3a /oiija Dane« dopoldne j* U\ avečano otvorjen letotoji Mariborski teden. Ob pol 11. je vojaSka godba odsvirala ciklus narodnih pesmi, potem je pa predsednik Maribor-skega tedna dr. Lipold pozdra\il -Astop-nlka bana dr. Ra ta ja, stolnega prosta dr. Vrabla, pravoslavnega proto IvoSevića, generala Milenkovića z oficirskem zborom, komandanta mesta Maribora generala Sta-nojlovića, podpredsednika senata đr. Ploja, ftupana Juvana, sreska naCefaiika dr. šiško in Popoviča, Župana mesta Ptuja Remca, sastopnika celjske občine direktorja gubica, astopnHia zbornic« za TOI Fenla Pin-terja. Zveze induatrijcev đr. Golio, bivSeg^a ministra Iv. Motnorića ter bivše in sedanje poslane« dr. JanCiĆa, Benka in dr. Ve-bleta. Za tem je prećital pismene pozdrave tr-govinskega ministra, če5koslovaSkeg:a konzula v Ljubljani, zagrrebSkegu in ljubljan-skega velesejma. župana Gradca in Celov-ca in graškeg-a velesejma. Nato je prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru, g-odba je pa intonirala državno himno. Kot zastopnik bana je nato spregovoril dr. Rataj. ki je ocTtal pomen Mariborskeg^i tedna in ga tuđi otvoril. Gostje so si nato ogledali razstavo. POLOVIČNA VOZMNA ZA M. MARIBORSKI TEDEN PODALJšANA V*? obi&kovalce VI. Maribor^ketra t^lna opo^arjarao. da je sfeneralna direkcija državnih ieleznic podalj-vila veJjiivnoar 600/« popusta na državnih železnicah, in jioec aa priliod v Maribor velja popust od 26. julija do 8. avtfusta, za o^lhod pa oi 81. julij« do 13. a virusa t. 1. Na to spremembo opozar-jamo vise obiskovalee VI. MarilKvrske^ra težina. KONCERT MARIBORSKIH MALIH HARMONIKARJEV Kakor smo že poručali, 1k>jo na VI. Ma-rilxm!kem tednu so«1elovali tuđi Mli^ni mali mjaribor»ki hao HT> harmoniknrjev v pet*trih narorinih no^ah. Na ^opreiu ^o polej* narodnih p^^mi tuđi narodni p!e?i. PRBMIBRA »»KA KKESNE NOĆI« Prentiara »Sat krcene oofic v mesfnpm pozku bo drevi ob 21). uri l*rodaja vsto]>nwi bo v me^tnem parku ©no uro pred predstavo. Dohod k predstavam >t» samo od kavajv ne A?torije po Vrazovi uli^i ln njkjer dru-?]>. na kar o požar jamo v*t* oTn&kovaU*^ ^Uv daliških pred^tav. V nedjelji* dojK>ldne bo prodaj ka rt za ve5e-nvi> rej»dao ofl 10. do 1Ž. ure dopol«lne v mPftn^rn p«i^a pred spomen »kom osvoho jenja. Vs-topnic* c*\ 45. do 15. -Hn 7^ pf riđe! pre*Wajđmj<* vsak «rle bodo Motate v^ ^if predstav ne^pr^menje^e, tato naj m o»wJu>-v-alci oiTledajn p«pp^»t«^> tf t aa-Čietku. OTVORFTEV MOPNR RrTV^.lil Modna revija mariborskih ohrtTr'wv, kf jo vsi al>is-kovTilei VI. MaM^»o«vk*^a ti^na le nt-etfpno firiiiekuoep. Ino otvor^ ^ia na iiaai otvodtw MT, to je r M>ho#o, ^Tie 81. JTiHjn oh 17. uri (5> popoldne. Dnerrw» bo-sta <-lv^ predstavi iii nuer oh 17. in oi* iO. in pol uri za ohh^jno \T^4»poMio 5 din t» '«iebo. Ker je unaiiiony> ia modno ' ivijo rako vt liko, Ki predstava, tuđi to nolelj© pred n**davn«n igrali vodiiuo vlo^o v avstrijs-keni anuU<»fKkt^m spHHtu, ter daJjt« časa biii tuđi ivi^atemki prvak i Avstrije. Moštvo, ki je toano |h» i^vop lepd. ikad vae fiiir iuri je v 2đtvu. Lt't<* je khaJ» /natno oi;u«n z Uivsini intemacio-ivalcem Facoo, ^la^oiu duiid>>k<} A«liiure tt* VVejiterniaujiOHi, čJanoin duunjukc Aiifttrie. GAK nabtop*i v sledfči }Hi^:avi: F<^4cnr# Fris<^, N\"erU>-»chek. Nfinetr, Poljer, Pohan, Kovar, We*tf» niu\nn, Hfubraadner, O€T-jritsch, Facco. Dt>maf« moštvo 7.e1p2Tji^arjpv t>o bo moralo z vs^mi silamj potrnditi. da bo dostojno reprei^ntiralo mnrihocrpiki sport proti renominuiemu nasprotnikii. THcmapri-i^ne ob 18. uri na fitadiorm SK ?Hf»intfAT mi Trža.^ki cesti. Pred+eknia. ki jo odijrrajo r^iH^r^ntainM nojrojmetnih *o«lmkov Owt.ii ifl M»riN>iu f>ri^ne ob 16. uri in ^o ^ic'irno ^n« tj*j»a-nim!v^j>.ih yvrire«Htev Mflriho»kt-ci t^ln*. V n^ielio pr»polin<' Ti=e n« 55.fad>nti, kjer je tuđi na raz-poJa^o bulet: fnva, vi»», j#- Iz Celia iz '»elja © —c šahovska tekma. Drevi ob pol 9 se ' bo pričel v Narodnem domu šahovski matcb med Šahovskim klubom Oaberjem in Starc-^iDsko onjanizaciio 5?lojiO«. —e Otvoritei Sokolskeea doma v 5t. Petru v Savinjbki dolini bo jutri ob 14. Po otvoritvi bo telovad;ni nastop. Svečanost je 7-dnižena s proslavo deeetletnice ŠentpMr <*kef;a Sokola. —c IMvoritcv raistav* «brti» trpoTine in industrije v *>lju }v<> jutri ob 9. do«poldne v me«tni narodni Soli. Kazstava bo odprta do 15- »vgusta. —e Umrla je v (elju (Cankarjeva cwta štev. ,")) v Visoki starosti 88 let trjjovka ga. Ana l.auričeva- roj. Lebrova. —c Nogomet. V nedeljo 1- avgusta oh« 10. dopoldne se bo pričol'a na igraču pri >Skal-ai kleti-: prijateljska nogometna tekma med mladinama ISSK Maribora in celjskih Atle-tikov. —c Xe>re*a dveh kolesarj*T. V nedeljo si je lTletni opekarni§ki delavec Josip Arn-?ek i« Studene pri Veliki Pirečici pri pad-cu s kolesa zlomil levo ključnico- v predo pa ei ie lOletni čevljareki vajenec Slavko Kramer iz Levca pn Celju pri padcu s koksa zlomil desno roko. Ponesrečenca «5 zdravita v celjski bolnici- —c N'ofno lekarniŠko «lulbo ima od robote 31. t- m. do vMeteca P^tka S. avcuata kr. dvoma lekarna >Pri MariH pomaj?aj< na Glavnem trgu._____________ SPORT DRŽAVNO PRVENSTVO KOLESARJEV prihodnjo nedeljo, 8. aT*„ Zagreb—Ljubljana (130 km) Un^ko leto jo i** Proeinek kjub veliki opre7.noeti weh proti T-nemu kakih 20 km j.red ciljem v Z^izrebu poplhal in v»e za-rledovalce pustil za eelih lT minut nazaj. L^os, ko »e bo vorilo obratno in botno imeli cilj akrou' 11. ure prexl .lelačinoin na Dolen>5ki cesti, pa je upati, da ne bo ao tđko, kajti lejra projre je težavnejša kar ^e občuti takoj po Novem nn^tu sem. Tuđi je pričakovati. da bo-lo na^i dirkači odpor-nejši. čaj je vendar ča<. da bi se ^zbriiitali« m'vPij emkrat pokazali Ljubljančanom. da znajo Vu.li oni enkrat biti prvi vsaj doma, V razpisu je rečeno, da startajo na leto^-nje-m drža^nem prvenstvu tu^i n*Mxlvisni dirkači in da l>odo klasifici-rani »eveaš to l*o na.iim fan-tOin Izlilo glave. _ Ker je ta vaien nastop kolesarjev l>red vrati, se Uirkafi A-kategorije opo-zar-jajo, da **e takoj fTijavijo za vpie. Klasrfi-rira ^e de^et prvodošlih «lirkat:fv in Vodo najrnule za te razJeljene v^te^a dne po končani vožnji. Koleiarske ln motociklističae dirke Kol€3axsko in motoclkKsti^no društvo i Sava* v Ljubljani priredi v nedeljo 29. avgusta ab 13.30 cb vsakem vremenu ko-lesarske in motocikllstične dirKe na progi Rudnik — Novo mesto in obratno. Start in ciij Rudnik. 1) Dirka pomožnih motor jev do 100 ccm. Do Novega mesta in ob-r&tfio. Pravico startati imajo vsi motoristi brez ozijrs. na to, ali so ćlani katerega kluba ali ne- Durila: 1) prehodni arebrni pokal ( 2 X zapo-redoma, 3 X v presledkih). 2> srebrna kolajna. 3) bronasta kolajna. H. Glavna kolesarska medklubeka dirka do Trehojegu in obratno. Darila: 1) dirkalni okvir, 2) dva tubu-larja, 3) ena električna avetilka z dinamo kompL. 4) €H tubular. Prw plasirani Sav^< dobi So p*>*«»*tf\i -larja., S. ena elektrifina s^^thJtA 2 cJkiamo kotnpl . 4. en plnAč in «r«^nJc«.. Prvo plasirani dirkah K^av^c dobi Se posebeo đv» tubo^arja. !Pr1Jave dirka(f«v do 27. avgnsta 19&7. Prt^-nhia 35a kolCBarjo Din 10.— Prijav-nina za motociklistr- Din 3(X— Za pozaioj-3e prijavnice se plaća dvojna prijavnina. Vaak darka^ ck>bi arvojo stevilko « vpiaAi-lt>m po Din 10.—, ki se ptyyti vmitvi *t»-vilke vnitjo- Vsalt dirkah vozi na arvojo odgovornost. Dirka se po prmvilih Kr>tura-ške°ra saveza Kraljevine Jug:o»lavi)e in so mora strofo lirtiiti cestn^j^a reda. Nalogom vodstva dirke se mora vsaJc dirksuć bre^po^ojno pokoriti. Piaanetii protesti a« upoštevajo najkasneje 15 minut po vsaki izvršeni dirki 1 vplačilom zneska Din flOf kateri jniesek se vrne, ako je protest oubljen je bil bivši mest*ai po\'eljnik generai Milcuković v Maiiboru, je polcaaai petkov posloviLni ve6er, ki so gpa njegovi pinjatel^i priredili v hotelu Orel. Poslovilneg-a \-eć-: ra so se pole^ oficirskoga zbora in novega, pov Ij-mka udeležili mnogi zastopnik 1 prisrčno in 30 val udeležanci ž^leli odhajajoOemu generalu mnog-o sreće na Ejegovean novem aluibe-nem mestu '•■'...i. — Službo d°be.* Pri tukajSnji borzi dela imajo v evUenci prosta me^ta za gatari-sta, p^ljskeg^ delkvca, mlina raketa pomoćni ka. kolarsl^ega pomoćnika, čcvljar-skega pomoćnika, za već ko-.'inostrug-arjev mizarsliega pomoćnika, sobarico in za dve gostilni&ki kuharici. Interesenti naj se zglase med d»vetoem ministru Je&nu Zay ■ palmo ofteirja fran-coske akadetnije. O&ilcovanou, kl j© uita-novil pri naa leta 1922 francoakl krotek to je od takrat njegov preiimnlnflr. ttrno *tev 173____________________ »SLOVENSKI NARODA »ahota. 31. JuHfr lfcr,._______„,___„.............- „„. . stran 5 čast vsega naroda so nosili na krilih Priprave za prvi ruski polet i* Mtslnre ¥ Amerito «« se^rni tečaj m trajale dve leti Od desne na levo: Radiotelegrafi&t Beljakev, pilot Ckalov, pilotov namestnik Bsjđukov. Zadaji na levi konstruktor letala Tupolev Ves kulturni svet ,e obiudov^l niske letalce Valer.ja Čfcalova. Aleksandra Beljakova in Gcorsrija Hajdukova, ko <=o sretno preleteli se v em i teto i na poti iz Moskve v Ameriko- Jtmaški letalei, katerim so sledih* v pičiem m^ecu dru<»i trlje ruski junaki zračnih višav," ostane jo zapisani v zgoriovin! letalstva :ia <"astnem nieshi. Hajdukov ie zabeložil vč=e pod robnog o pripravan i a poletu v svoj dnevnik, ki Ja hočenio objaviti- ker i© tud: pri nas zanimanje za presenetljive uspehe ruske»a letaUtva aelo ve- liko. Vse je pripravljeno 1*->. juiiija. ba^ suh> prileteli To je brl n*; zadnji polet z-a kontrolo in treniri^. »$e ie v redu. Vse dobro deluje- Za priprave od irenutka viadnega dovoljenja za polet^ smo porabili 19 dni. Lahko b: kdo m^I'i', da >mo navadnl pustolove;. Pa nr snio. to ni res* Zuinvo je, da *o se t»ri pravim! e v*se velike ekspedicije umo«o let. Tuđi mj .-mo proučevali svoj polet dve leti- Mar minuli polet po Slalinovi proiri ni bil kontrola \>eh vremenskih teorij v Arktidi? Mtr minuli pole* na progi Moskva Yikiori-Vm otok—žemlja Pranra Jožefa—Jakul^ka oblast— Pctropavtov$k na Kamčirtki—<**kalov otok ni bila pre iskušaju posadke in letala? Kcs je. za priprave nismo rabili niti deset, niti pot let. Vt^e je bilo pripravljeno v dvoh leth po v-eliki or^&niuriji. kakr.-na je (Mt>or za poiete na velikc dal jave. Nosili na krilih ea«*t vsega naroda- ta velika in odgovorna nalojia je zahtevala izre^ino presoio poleta- zlasti t&kega, kakrsen je pole' T-ez .-everni tečaj. V na^ih stanovanjih blizu Moskve, kjer eo tekle vse priprave na tleh. so ležali ve* l»k: zavoji papir ja, oešteti »emljevidi in kupi :»airazlifcnej5e opreme. Danes smo za-ktjur li navigacijske priprave in zdaj spra-vl:;tva s Saso Beljakovim vse v red. pri tem pa meveva proo. vse nepotrebno- Pr^d pol'*1t>:n €e bod« nabrati hm največ, tola to nasprotuje oeJotn-i obtežitvi letaka. Raje ver benerna- nego nepotrebneg'a papiri«. tak ie zakon izbire. ZveČrr srna zadnjnč pregledali motor- ^otor. kaUHticno peč, na-ilouvsie'i luailicu motor za radio, kajnid^ka ^!iin'-i, puške in naboje, perilo im spalne vre«*e. grtimijnste vrećice tm rtloge živi! za poUirug; niesee- vbq lo je samo clel mi ino potrebiiih »tvari v gospodinjstvu velikejia po!e'a. r>anoj5 v«i| fic^ajo kakor da sror:- Mnozica inzonjerjev raznih tovann zadnjič prešle- j <~luie svoie izdelkt\ K počitku snio legli :»e * Ie o'» '"'r«)',jj zori. Ali bo polet do voljen ? li". juni.ia. Jtjutraj se adi dan tako dol^. da se nam ne zdi vre>dno vstati niti ob eljali v Moskvo. Kovinarji nas love n;i \>akem vosralu- ^c vedno >o skrivamo prp»l njimi. Pri^peH <>nio v £fab po?efa. V nrem ie k^*kor v voja^kem iabo-riAcu- Vse je na no^ah- v?;i hi>*ijo. l>obi!no potne li^te in pilo'.ske izkaznico. Denar imrtmo ie v žepii. We ie v redu. /daj pa n»\vazr\e]*e — treba je stopiti k ine'eorolo^om P repoano smo prišli na nji- hovo seio. Totla nišo ^e ^e razsli. itikajo na?- Načelnik štaba poleta Vasil Ivanovi* Č'pkalov. Altoveks in i?ynoi>t:T;i nas ratlcstoo pozdravijo. Mi tri je «=e vrženio ko! edcti na njihove nes-tete zemljevide. Tu je neknin nnoso sumliivih M. stebru-kov. Mar M vromena? Mcteoro!o*ri *o e^iako nczanesVii-vi kakor vrcnu*. Naiprei govore o moćnim vpli\u riklonov v oblaci Arktin, zopel različua ainenja. Ura ie tr» popoldne. Treba se je hitro odločiti. Pro^:mo, na i nam podrobno pojasni jo, kakino bo vreme 18- 19. in 20. junifa. Ta čas. ko tako prod:ra3 v [»odrot 4ios-H teija >ma£ičnejja dela: in se v duhu samo tako mimoi;r©de baviš z om i ljenjem težkeija položaja, se je vreme ne-kam zbolj^alo. Meteorolozi »e nam ^nujejO' vendar se pa e»tri-njaio 7. naiui> tla je vreme si?er t>iabo, da pa v tiotilednem času ne bo boljv^e- Mi trije s« veselimo in pravimo meteorok>^Oiii: — Jutri zjutraj krenemo na ix>1. C'ekalov in Altovski se razburj*ta in nam ne verjameta. Mi pa trdno vzlrajaino na tem. da krenemo na pot jutri. 18, junj-Ki. Nae:ikrat se pa strinjajo z nam i v«i me-teorologi z načelnikom štaba poleta. Na ob-razih zmaiioslaven nisnieh. Locimo ^e in prosimo za [X)drobno porocilo o vremenu na naši poti pred startom. C'ekalov ie odpelial nas tri k M- M. Ka-Kauoviču da bi padla odločitev o poletu-Kasanovič se dela v šali užalienega, da nas mora neprestaTio spremljuti do vrat, dolini e mu zresni. On je nas velik prijatelj. Čas hiti in jaz ee odpeliem ^ S«so v ščelkov. Valen i Ćkalov je ostal v Moskvi- da bi dob!I dovoljenje za start. Po ravni cesti 6e peljeva hitro v &>!kov in po i^lavi nama roji ena sama misel: kaj bo io res odložili polet? Pri vratih letali^ča zopet ti novinarjil Z-daj so strašno razočarani, da eva Jviffnila liki strela mimo njih v svoje >aparteme»n-te«. Signal je dan Ob 18. 'n Moskve so sporocili. da je pole^t dovolieti- Čkak»v e-e je bil odpeljai s Ka^a-novičem k ljudskemu komisarju Ruhimo-vi^u- Doleo so ot ravna val i vremensko na-poved. Pot em ie ljudski komisar telcfoai-ral Stalinu. Stalin ni takoj odijovoril. Skrb*. no ie prouči 1 po ročila in £ele zvecer je pri-volil. ? ^aš-o fva začela kakor obsedena defi- nirr-rno pripravljati vse krmarsko gospodarstvo. To pa ni £lo brez razmih r-riff'vl-Pravk«r po prine&ki najnovci^l /emljevid Amerike. Kadi bi ga vaeli- pa ni mamo niti la.^ pregledati pa. Šaša pa vendar spravi del teh novosti v kovčeg. V sobico ^es*o prihajafo ioženjerji preresmih obrazov. Vsak jc prinesel svoie navodilo- To *k> vam ču-daki! Misli to, da ie letalo n^inenjeno samo za prevoz njihovih na vod 11 in da so navodila parno xa čitanje k*kor lahka zabavna literatura. NVemo jim delati telki.h src To 550 eijajm delavci in dobri dečki. In-strukoiie na i -pa Ie leže vse v eiiom ovoju in £led»iY> na severni tefaj. Slednjič je v?e zbrano. Kar potrebujemo, je droben sveženi važnih listin. Kar ie va odvef. je vekifc kup popisanetra papiria. Šaša ic zasrle^kil Stevervsonovo kn^i. Imamo ie v$e pripravljeno- Zdrav-aik !ias trdovratno posilja spat. Do odhoda imamo 5e ?e-t ur. Todt Beijakov je siklc-nil. da se mora da4i obriti in oštrici. Menda za primer, co lii se morali spustiti na led da hi s svojo plemenito zunaniostjo očaral kak-ino l'OsJV) mroževo. Nn^nrobno sem pa }Az sklenil polete4i neobrit; boni v^aj na ledu * ?Aojo I rado Rtra^il radovedne me-dvede. Ob 'JO. io pn>pel ČkaJov iv '. .Ja 5e ne šljiva, ie jel fjodmjati. Hr- -e*»li na •voje postelje. Đrez nepotrebnih pomeokor emo vsi neopaieno msp&li. Zdravmk )• bdel nad oarni in ćuval nai mir fttiri ur% trdBCga €Wja so nas poltcno o^veiile. 18. junija. Ura je eaa po polnoči. VsU-ti moramo. Kričim na vse grlo in to vpliva na moja tovariša. Caka nas važna z^dev« — kJfrtir pred odfaodom. Mnogo je Ie!e5# cu tetnt kako se človek počuti v zraku. To •• 4ek a salami iz otroikih l«t. Zdravnikl •o poratni zadovoljni z na mi. Potem sledi »Ić manj odgovorna prercedura, komplicirano obUčenje. Spodaj tvileoo perilo, nanj fino vt>hreno, potem nogtvic«. svilene "a volnene, potem sviter m uafijene hlač«, podŠfte x gosiim p«rjem. končno pa še tjulenje golenice. lTanjene suknjice obl^ čemo sele v letalu. Vse to je pripravljeno za polet in pa za primer, čc bi se morali spustiti na tla kje v Arktid:. Zdai pa mirno pijemo vsak svojo skode-lico nir>3ne2n č.aia ter iemo 7. maslom ?n kaviarjem obložene kruhke. Vreme jc kakor včeraj. Ni niti lcp>c, pa tuđi ne slabše. Meteorologi ne govore o Icpcm vremenu. \"a!erij je žc odšcl Ic Ictaiu. Jelo se je daniti, let.ilišče ie nekako ut;h-nilo in prostrano zeleno polje jc zrlo T jasno modro nebo. Vetra skorai sp'oh ni bilo. Hladno je. Ob gosdu se je dvigal* ni/ka plast jutranie medte Naravnim sw )o uro na enoten svetovni čas po Grcen\\i-ehu. Zdai je 0,20. (""as je oditi k letalu. Kon«tru4cter Arhangc^ski ie naju s svojim avtomobilom hitro odpcljal k pripravijene-mu letalu. Enokrilnik je ra/prostrl svoj« rde^a krila in stojec visoko na griču ic ka-kor da bi hotel objeti ozek betonski pas in vse sprcmTiaioče nas prijatelie. Toplo nas vsi po/dravljajo in krepko nam stis-ne-jo roke. Br/ v letalo, tam moramo snravi» t* v r^d svoie stvari. In fllci? V letalu se zdi. da nas bo vse na poJctu oviralo. Ko s-mo pa mirno zložili stvari, se je izka'aTo, da temu ni tako. Cer Č-etrt ure smo bili ze povsem pripravljeni. N'a^ mehanik Berdnik je pognal motor, Dnlco "a je segreval in pa/ljivo poslušal. Vodiln: inženir Stoman, ki je posveti! našemu letalu mno^o pozornosti, fe izredno nervozen. V očeh se mu leakečejo solze razburjenja. Večna mladost lorda NuSielda Posebni slavi lorda Nuffielda. večkratne-ua miljarderja in mecena. bi.Vr-.cija atlela i.n slavnesa trgovca- e>e pri.1 ružu je ^e ?na došle j neznana lastno^t. Lord je nature? zdravniški fenomen, nio?. i>rez ^paaja. To ^enzaiion^lno rovico je rovctlal prof. -fohn Hilpton, ce,5, (»a spi lord Xuff:eld največ 10 ur v me-ecu in s;cer že od mlađih let, ko j-e bil Še la-Mnik skromne inehanične df»-lavnicc xa ix>pravilo koles -.n ko ^e nm še sanjalo ni o ogromnih in-du>tr;jskih pod-ieii'h. ki so zdaj v njegovih rokah. Najzani-mivej^e pri tem pa je d« niti lordovi -o-trudniki nišo slutili, da je njihov £O»s|>o lar zdrarniški fenomen- ker se nikoli ni priio-ieval, da ga muci ta bolezen, ker ie ni amatral za fizieno holezan. temvec bolj za redko priroieno lastnost. Ćelo njegov oseb-ni komornik ie protestiral proli te i ucoto- vitvi' ce«, ela njegov gospod ^icer ni velik: zaepane rn da poi?osto niti ne leže k po-čHku, to pa samo zato. ker je preveč skr-ben in kor neprestano misli na r lager »vo-jih uslužhencev in svojih podjetij. Lord fcam se tuđi ne pritožaje w ko normalno zdra\i]«ije v njegovih mladih letih ni do?e?ilo nobenega uspeh a. je pufrtil vse pri starem in počuti se zelo dobro. Zdrav-mkl, ki ao imeli zdaj redko priliko lorda preiskAti mi prouči^ njegovo prirojeno bo-l«aen. $o izjavili- da ^pada ta 50 let dtan moi med takozvane thvroidne ljudi, ali resniino vefne mlad€«nife. Lord je star Kot rečeno 50 Ic4, je f« ic tako dobro obranjen. da ti mu komaj prisodiLi štiri krile Tu vidimo torej čuden primer, da ostane ćlove-k dolso mlad. C-eprav ^ek> malo api- Spto^> no pa prevladuje prprprvČan)©. da mora aor vek mnono >;pati fe ho^e ostati dolgo č«l in srel. Je pa^ turti takozvana ve^na mladog individualan poiav — cni ostanejo do visoke t4arosti mittdosfciu ker mno(fo •p»> m sploh t rez no iive, dru^ri «o pa veoni mla-deniča. reprav radi potfledajo v kozareck in večkrat po^ieno pokrokajo. Astrolog! o avgustu Zelo fcilfKcu lamo t. avgu»t — V sploinetn nam bod* zvezde v prvi polovici meseca sovraine, v drngl pa naklonjene Splošna prognoza aatrologfov o letošnjera avgustu napoveduje ob mlaju dne 6. av-gTista zelo neugodne dog-odke. 6. avgu +a je tuđi edini kritičen fian prvegra roJa v me-secu. To bo nesrečen petek. Sonce bo stalo v kvadraturi z U ranom, kar je e<1en z-med najalabših aapektov. Pod uplivom to kvadrature moramo biti pripravljeni na elementarne in na prometne nesreće. Oprro žen je položaj visokih osehnosti in vlacia- jočih glav. Neugoden bo vpl.v na odno e z inozemstvom. Zlasti Francija in Italija bo-sth. občutili nenaklonjenost Sonca :n T'ra-rfa v kvadraturi. Tuđi za denarne zavotJe in za zabaviSča je konstelacija lahko usod-na. Od 10. do 18. avguata bodo zvezide v splo-Snem bolj naklonjene. Obetajo nani vaine nove odredbe in razglase. Slišali borno ;-tem času o novih iznajdbah in o velikopo-tezni propagandi za zholj5anje zdrav-tv^-nih razmer v najšir* h ljudskih plasteh. Konjunktura se obeta industriji in grad-beni stroki. Mladinska gibanja bodo imela uspeh. Proti koncu meseca se obeta razmah ne-k| industrijski panogi. IzJane bodo odredbe in razglasi, ki bodo zadevali splošno so-cialno blaginjo. Zdravstvene raamfre bodo najboljSe in mnoge napetosti bodo proti koncu meseca popustile. DVA SREĆNA ASPEKTA Dva zelo dobra in srečonosna aspekta bosta na nebu v teku meseca, in s cer dne 18. avgusta trigon med Marsom in Satur-nom ter dne 25. avgusta trigon med Jupi-trom in Neptunom. Aspekt dne 18. av.srn-sta po-pešuje promet vseh vrst. zlasti pa obeta uspeh in rekorde ter izredne sto-ritve v letalstvu in v mornarici. Ta aspekt obeta razmaha in uspeha tuđi industriji in spertu ter je končno ugoden za medsebojne politične odnose med i-tranka-mi in med državami. Voditelji držav se utegnejo tega dne srečati in pomeniti o usodi njih narodov v medsebojnem sposto-vanju. Srečen je tuđi aspekt dne 25. avgusta. Obeta dobro vladajočim osebam. cer-kvenim d > tojai-'stvcr-ikom, pravnikom in znanstvenikom, kakor tuđi vsem delavnim slojem naroda. Vlade bodo skušale dvig-niti zdravstveni in gmotni n vo vsega naro da. Aspekt bo tuđi ugoden za stremljenja in prizadevanja cerkvenih poglavarjcv. Neka osebnost iz kulturnega področja 2^na-no?ti, gospodarstva ali rel gije bo v ospred ju javnega zanimanja. KRITIČNI IX DOBRI DXK^T Najveo kritičnih dnevov bo v prvi polovici a\-gusta. 2e I. avgusta bo kritirna nedolja za promet 2. avgusta je p>opohine neugoden za prieetek nov h akcij. Kritičan in slab je 3. avgust. kakor tuđi 4. avguBt. Dno o. avgusta bo vpliv zvezđ dober okoli poUneva za, manjše akcije. 6. avgust je p». kakor smo že omenili. kritičen pr\'ega reda. Kritični in za uspeh neugodni -o 5c 7.. 9.. 11., 12., 13. 15., 21.. 22, 25. in 29 av-Srust. Drugri dnevi v mosecu 90 dobri ali vsaj nevtialni. Velike vremenske nevinosti napovedu-jejo astrologi 2a 4.. 13., 22.. 23. in 31. av-&u?t. Za uspeh v pokliču in pri iskanju službe, za ljubezenske zadeve, za kupčije z nepremičninami in za uspeh v znan«tve-nem delu. kakor tuili za uspeh pri ustanav-ljanju novih podjotij in za dosego rekortlov v sportu ter za zveze z inoiem tvom in za pravdanje so ugodn: samo dnevi v Uru-gi polovici meseca avgusta. ALI SI ROfEN V AVCrSTIT? Med 1. in 6. avgu^tom v znamenju Leva rojeni naj bodo do konca leta oprezni in naj sploh ne tvegajo v nobenl zadevi niCe-sar, ker jim bo gotovo izpodletelo. Premazati bodo morali lažne motnje in n<»-naetne nevšečaosti. Previdni naj bodo zlasti v denarnih zadevah in v prijatelj kih zve-zah. Med 7. in 13. avgustom rojenim bo leto poteklo v splošnem mirno. Za obe sku-pin; bo Mars v ugodni konstelaciji od 29. avgusta do 15. septembra, v neugodni pa od 26. novembra do 9. decembra. V tem času naj se obvladujejo. Med 3. in 13. avgustom rojem Iniajo v ;plošnem tuđi mirno leto. Mars jim pa ni naklonjen do 7. avgusta ter od 10. do 21. decembra. V tem času naj se obvladujejo. ker bod imeli đovolj povoda za raa-burjanje. Prete jirn tuci; lažje nesreče. Od ^4. avgusta tlo 2. septembra rojeni ao ie pod vplivom nebesnega znamenja I.v-vice, v katerega »topi Sonce 24. avgusta ter o-tane v njem cio 23. septembra. Med 29. avgustom in 2. septembrom rojeni so uživr.1. naklonjenost zvezde od januirja do začetka maja. Do konca tega leta se jim obeta mirno ž vljenje. Ugodcn Marsov vpliv bodo lahko i2kori«till Se od 30. septembra do 15. oktobra. V vsem pa naj bodo prevklni od 8. do 28. avgusta ter od 22. do 31. decembra. Kitajska žena ¥ borbi za domovino Zdaj. ko sta se zopet spopadli kitajska in japonska vojska in ko grme okoli Pekinga topovi z obeh strani, bo marsikoga zanimalo, kakšno stališče zavzemajo kita jske žene v borbi za svobodo svoje domovine. Ni ctvoma. da so miJijoni Kitajk *e zelo zaostali, da žive kitajske žene v bedi in v položaju, ki ne kaže nobenih zna-kov moderne civilizacije, niti v smislu lepo naprexiujoćegB. Orijenta. Vendar pa vidimo, da se je tuđi položaj kitajske žene bistve-no izpremenil, da je postala Kitajka. vsaj gkromen činitelj v borbi za svobodo svoje domovine in da je bila baš ona tista, ki je stopila med imnazijo Japoncev leta 1932 na ulico s plakati »Zdrami se. Kitajska^. Vlog-o žene v političnem življenju Kitaj-■ke lahko zabeležimo od časov, ko ?e je j«lo izpreminjatl splo#no kitajska življenje pod vplivom filozofa Hu-Si in od začetka prizadevanja za druiabno reformo, od pokreta Huan-Juan-JungR in Sun-Jad-Sena. SimbollCen mejnik ženskega napredka je bil dekret ia leta 1903 o prepoaedi poiiab-ljenja ženskih nog-. Od takrat zahte\*ajo kitajske žene enako vzgojo kakor jo imajo moSki. Po giavnih meaitih ustanavljajo *ole In u*ne zavode, iz katerih prihajajo ozna-njevalke mod«rnegra življenja kitajske Žene. Iz teh 5ol prihajajo tuđi pogumna de-kleta kratko pristriženih las kot simbola arvobode In s vsem ognjem posegajo ta de-kleta v politično življenje. Od leta 1912 se potegujejo Kita>ke tuđi aa volilno pravico in za enakopravnost z mođfkhni. Tudl med Kitajkami se vedno boij uveljavljajo revolucijonarni in femi-nlstični pokreti. Ta duh prinasajo na Ki-tajsko Atudentke in študentje iz Ehrop« in Amerike. Od leta 1919. ko je pijusknil ć«g vso Kitaj«ko val nezadovoljstva aaradi p*- rižke mirovne konferenee, ki je pnsodila Japanski feantung, nastopajo kitajake žene že kot največje propagatorice bojkota japonskega blaga. Leta 1932 med obrambo Šanghaja se je pa borilo že vec" Kitajk v vojski. Kitajske Studentke se bore v Wu-sungri in Capeju. one delujejo v odboru sa bojkot japonskega blaga, v prostom fiaau so pa pridno na delu xa organizacijo ka velika filmska druiha v Hollyu'oo-du ie iz i^miljeflja 2^ino«Lila Jeeno Afk#r ki so U ie pred leti žei^te po v*em nv#tu zavidale >Te*o- Seda^ja *»t»ti*Hvalat. Valentino je ime-1 o^pomne dohodkc*. v»^i* dar je unirl dot-^ia obul>ožan. Njegov.i dni-jra rena N'aia^a Rambova je namre? ;x>d«-dovala po njem 6&1110 eo dv>lir. Pri nj-em *-e ie \*a& lepo pokazalo, kako lahko zapra-I vi človek oznal. Vided g& je, ko se je vtradal proti juitru v Nizzo. Cesta je delala tu velik ovinek in aftebniki v veđi-likem avtomobfiu so mogli videti z njega Robertov avto. * čim je izginii avto za grieem, je Robert na vso moč pognal svoj voz. Ko je pa prevozH ovineic, je zamoMcio utldei, kajti veliki arvto pred njim Je btt brez oiedu ioginiL I Robert je misKl, da je bil preveč zaostaJ. Zatx> je na vso moč pognal svoj avto in kmalu je imed za seboj Antheore. Cesta, je vodila ob obeii skoei goni. T\i pa tam so mreže in ograje kasale na vile ■^dl lelenja. Spomil > do%o pargolo, ki jo je bil opazil, ko je zaputćal ponoći Agay. Ce je &t*no-vaia tu, ni mogla biti njena vila posebno daksč. Toda ali je res stanovala tu? Pognal je avto naprej. — Grotnfika streta, kaj vcnn pa je! — je kritafi Cantaloube naeoJa-at. Branceiin je bil nag-Lo za-w] svoj avto, da je malo manjkalo, dfe nišo poćile pnevmatilke. Potem jo pa poćaai zaot*. m. jmij» i*rr. Stev. 173 IDHAEL ZOOCENKO: Komunalno .<« * stanovanje Tmeti lastno stanovanje zase — to Je * vendarle nazadnjaštvo, pa naj reče kdo kar hoCe. Treba je živetl družabno, v koletivni rodbini, ne pa zapirati *e v evoji domaći trdnjavi. Treba je stanovati v komunalnem stanovanju. Tam je v?e javno. Tam Lma5 vsaj • kom pokramljati, posvetovati se, skočiti si v lase. To pa ima tuđi tvoje slabe strani. Recimo električna razsvetljava dela nekatere teža-ve. Ne ve3, kako plača ti. Koliko je kđo dol-2an. Seveda v bod oče, ko se bo naša industrija razvila Ln ko bo Amerika hodila pred nami po prstih. borno lahko postavili za vsakegra najemnlka v vsakem kotu vsaj dva elektrometra. Potem naj pa aami elek-trometrl doloftajo porabo energije. In pa življenje bo seveda v naših stanovanjih zažarelo liki eolnce. Toda zaenkrat imamo re ssame sitnosti. Za primer: pri nas je devet družin, en elektrčni vod, en elektromer. Ob koncu meseca je treba obračunati- In seveda nastanejo hudi ne-porazumi, včasih pa pa- dajo tuđi zauSnice. No. dobro, poremete: za računajte po žar-nicah. No dobro, po žamicah. En veaten najem-nik prižge svojo žarnico za pet minut, samo da se sleče alj ujame bolno. Drugri najemnik vam pa prežvekuje kaj pri luči do polnoči. In elektrike noče ugasnitl, če-prav ne dela nobenih drobnorisb. Tretji se pa najde tak, gotovo inteligent, ki bulji v knjiž'co do ene ponoči ali pa Se delj, ne da bi sploh upoSteval fivojo okolico. Morda si omisli ćelo Se močnejSo 2aml-eo. In čita vam tuđi algebro kakor po-dnevi. Morda se vam tak inteligent zabarikadira ćelo v svojem brlogu, kjer segreva na električnem kuhalniku vodo in si kuha ma-karone. To je pa 2e od sile! Pri nas je bil najemnik-------težak in ta je naravnost zblaznel od tega. Nehal je bil spati ln samo pazil je, kđo temed na-jemnikov čita ponoči algrebro in kdo si kuha na elektriko Jedi. In storil je žalo-sten konec, ta mož. ZmeSalo se mu je. Potem pa, ko je bil zblaznel je dobil sobo po njem njegov sorodnik. In teđaj so se pričele pravcate baknanalije. Vsak mesec 5e Je nabralo pri nas po elektromeru nifi manj nego dvanajst rubljev. V najslabSem mesecu smo morali plakati trinajst rubljev. To pa samo ob kontroli najemnika, ki Je pozneje zblaznel. Ta je imel sljajno organizirano kontrolo. Pravim vam, da doslovno po ćele noči ni sp&l in vsako minuto Je hodil na revizijo. 2Šdaj »topi sem, zdaj tja. In neprestano je grozil, da bo ubil najemnika s sekiro, če bi porabil več električnega toka. Zelo čudno je. da drugi najemniki v tak ih razmt-rah nišo zblazneli. Tako torej nad dvanajst rubljev meseč-bo nismo zlezli. Naenkrat je pa znesel račun Sestnajst rubljev! Pardon! Kaj pomeni to? Od kod se je vzel pes. ki je tako visoko navil račun? Najbrž je bil kriv kuhalnik ali pa fte kaj drugrega. Jezli smo se in kleli, plačali smo pa le. Naslednji mesec smo morali zopet pla-čati še?tnajst rubljev. Pošteni najemnlkl so kar ođkrtto govorili: — Kakino ttvljenje je pa to? Ifl steđtmo kakor norci, drugim *• pa električni tok ne smili. Tuđi nam se ne bo red *mHIL Ce je tako, borno p« le ml prizivali električne kuhalnike in kuhali na njih maka-rone. Naslednji mesec je pokasal elektromer devetnajet. Vsi najemniki so izbulJUi oci, placaU » pa le. Plačali so in se jeli poavetovati. Luči nišo ugasnili. Algebro čitajo. In kuhalnike priiigajo. Naslednji mesec smo plačali iestindvaj-set rubljev. Potem so se pa pričele prave bakanalije. Skratka, ko smo navili elektromer đo osemintrldeset rubljev, se je morala energija ustaviti. Vsi so izjavili, da ne bodo plačali. Samo en inteligent je prisega!, da brez elektrke ne more živeti, toda nanj se nismo ozirali. Prerezali smo vod. Res. storili smo to samo začasno. Saj vendar nihče ni proti elektrifikaciji. To je bilo tuđi povedano na zborovanju, nihče ni proti in v bodoče se borno potrudlH. da na? zopet zvežejo z električnim omrež-jem. Toda zaenkrat zadostuje tuđi tole. Tem bolj, ko se bliža pomlađ. Svetloba, Potem priđe poletje. Ptički prepevajo. Tn luči ni treba. Drobnorisb ne delamo. No, pozimi bomo pa Se videli. Pozimi si morda zopet omislimo elektriko. Bodisi, da homo organlzrali kontrolo ali pa Se kaj. Toda zaenkrat si je treba oddahniti. Utrudile so nas te atanovanj?ke zađeve. Iz Zagorja — >SloTen?k« scena« is Lj»blj*n© ^prr zori v dvorani Sokolekeca doma v Zagorju iutri dramo >Rafaela Ferrari in njena Mari iac. Verjetno je, da bodo Zagorjani to enkratno gostovanje potnoStevtlno posetili. Nedelja, 1. avgusta. 800: Vesel nedeli*Ki pozdrav (igra ra-dijsVi orkester). — 9.00: Čas, porobila. — 9.15: Prene« cerkvene fflasbe i-z frančiSkaneke <*erkve. — 0.45: Vereki eovor (p. dr. Roman TominecV — 10.00: Orgeteki koncert (e. Bohincc Stanko). — 10.45: Pisano polje (plošfe). — 11.30: Otro?ka ura: KoHJkov s-trifek kramlja. — 12: Radijski orkester. — 1300: C*as. porobila- epored' obvestfla. — 1315: Koncert plesne glaebc (plošče). — (Oddaja prek*' njena od 14. do 17. ure) — 17: Kmet- ura: Iz živlienja vinske trte (ing. Ivo Župani?). — 17-90: Prenoe koncerta vojaŽke eodbe iz Bellevjea. — 1900: Ca*. vreme, porobila. Fpored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vodopivec: Srce i-n denar — epe-vo-*crra' izvaja pev&ki *hor z Ježiće, dirigent Danilo Cerar. - 20 50: Plo§c>- — 21.00: Operne stkvc s epremljevanjem khrvirja ((?. prof. M. LipoviSeik) roje ca. Tonika šuštar-Maroltova. — 22.00: ča«, vremc porobila' epored. — 2215: Radijski orkester. — Ko nec ob 23 uri. Ponedeljek. 2. avgusta. 1200: Odmevi z niskih poljan (plošče). — 12.45: Vreme, po-ro?il*. — 13.00: Č«s. epored, obvee-tila- — 13.15: VenSki veake vrste (ploSče). — 14: Vreme, borra. — 19: Čas vreme- porobila, sr>ored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Zanimivosti. — 20 00: Saint Sa*?iis: Ple« okostnjakov, fUharmoni^ni orke^ter (ploSČa). — 20.10: Zdravni*ka ura (c dr. Ivan Matko). — 20.30: Slovenske narodne v peemi in elasbi. Sodelujejo: gdf- Poidka Županova, Bogd-ana Stritar. jj. Joze GostiS in Marjan Rus ter rad i jek i orkeater- ~- 22: Cas, vreme' poročila' spored. — 22.15: Mandolinisti&ii trio (pg. Antunovi^, Privgek HerSlasf). V Span'ji kri v potoklh teče, Franko tam je bog, vladar, tu pa vince rujno teče, BATTS je tukaj gospodar. V Spaniji se strelja, bije, tam orožje govori, tu se vince pristno pije, tu ljubezen se snaeji. V Span'ji deve jokajo, fant« tam lahko zgubd, tu se đečve smejejo, žen'na lahko tu dobe. FantiČ, kaj ti je storiti, al* v Špan'jo greA v boj krvav, al' hočed tu se veseliti, da srećen boi, krepak in zdrav? Vinko Baus GOSTILNA PRI KRAMABJU Dolenjska cesta 5. Svarilo! SVEOPĆA GOSPODARSKA ZADRUGA S. O. J. V ZAGREBU, MIHANOVICEVA UL. 18 — opo-zarja vse svoje člane in interesente na to, da njen prejšnji akviziter in zastopnik Korač Aleksander nima več pravice pridobivati člane, kasirati denar ali kakorkoli zanjo dela ti. Plačil, ki se ne vriijo direktno na Sveopčo gospodarsko zadnigo v Zagrebu, se ne prizna. Ker izplačuje Sveopća gospodarska zadruga v Zagrebu v vseh smrtnih slučajih podpore takoj in kar najbolj kulantno, prosi vse zavarovance in interesente, da ji javijo, če kdo iz kateregakoli razloga širi slabe in Škodljive vesti, ker bo raz-širjevalce istih sodno zasledovala. Sveopća gospodarska zadruga s. o. j., Zagreb. ■ ftJaovaJiSb m o t o » J 1» • t * o J i mođei o f t rlel I I JI poiretljlt) PO ZELO NIZK1 OEN1 — CENTRI KRANUO i „TRIBUNA" F. BATJEI LJUBLJANA, KartoTtks ee^m « — rodratmea MAJUHom AIfirs*iidfuva oesta S6 Makulaturni papir proda oprava ^Stovenskega Naroda44 Linbmlana^ Kaafl|eva tdiea šuv. 5 eigar deJokrog |e ae-ome Je n^ Cmmopfm prtde v iMM feJAo %m govori tttateljev. Redno octa-tanje v ▼dUceoi uifctftlcdja. kl pttacsc korist vvfovcB ni LAHkl IM ZRAČNI zato udobni «471—11« Zelo lep otroAki čeveljček Iz finega belegm platna, m elasUćnim podplatom ln xaponko preko rista. Od *L. 27—30 EMn 25.—, od it. 31—»4 Din 29.— ^^^^^# ^^^^k 45305—4803 Za vsako priliko najprikladnejša letna obutev, Izdelana Iz močneg* r javega platna z elastičnim podplatom. Od *t. 1^_26 Din 15^—, od 27—34 IMn 19.—, moftkl IHn !»— m ^895—1105 ć^eveljćld z* Iepe dni k vsakl lahki letnl obleld* Iz moćnega. lanenega platna đrap in bele barve s beio paspolo in polvisoko peto. US5—15l£5 ^^ K vsakJ letni obleld za sprehod in za plato elegantan odprt čevelj£ek iz finega belega nubuk usnja z iisnjenira podplatom. >&2r 44243—4S41 Za tm» vrste sporta, za Izlet« ln bivanje v prtrođV sa poljska dela Je naJboljAa, najmo«nej«a in najoanejia obutev nafta »poltrampka« Iz moćnega rjavega platna a bmpavtm elastičnim podplatonx ženski Dtn 25«—^ motki Din 28>—• ® 45837—4400 Za poletje zelo ugodni, trajni in pocrni moftkj sandali Iz moćnega platna x gumijastim podplatom. Stanejo samo Din 35.— 2967—44S01 Ugodni ln zračni moiki sandali Iz perfoiiranega boksa s usnjenim podplatom. Keobhodno potrebni vsakemu gospodo. W 1327—2880 Elegantni moAki poJ^eveJj v sivi barvlz usiljenim podplatom. $a poletne dnl zelo prikladen, ker je zelo labelc Stane samo Din 69.— MALI OGLASI Beaeda 50 par. daveM poaebej. PreJdid, izjave oeseda Din l^—v davek poaebej Za pisroeoe odgovore glede maUH oglaaov je treba prllozlu znamko. — Popušio* za maie oglase ne prlznaino. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjsj snesek S DiB STS0JEP1SM POUK (za časa po&tnic). Večeraj te-Sajj od & do pol 8. in od pol 5. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežhance. Na razpo-lapo so »troji raznih sistemov. Vpi«ovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer- Pričetek pouka 3. avgusta. Solnina znižana: «rna ara 2 Din. Cbrietolov ačni zavod. Domobranska cesta 6. 1& 1840 Dcaeda 50 par, davek posebej. Najmanjftl cneaek 8 Din BURET H*'er la rs« lahk« leta« *bl»* MU v elessntni tzdeUvt audi ceneoo PBESKUL ^ 8v. Petra cesta 14 60 PAg BNTLAKJB Ažuriranje, veseo je «e^e«, pert ta. monosnmo*. gumbuic- Veli* ka salogs perja Po A.7S Din Kloliians«. Gospotvetska 12. .. VOVOST ZA DAME! Trajno oadulacjjo itvrtujeroo n» asJnovejfteiĐ ter as asjisljem iparatn. kar iib |* do dane« naredila moderna tebniks Uspeh tm veake lase garantiramo Pre« oričajte se io bonte presene ćeni. Fnzerskf salon >RAKAR*. ^reVrnova ulica 9 dvorile, lasprob »'sabirne Koftak Za izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa BETONU ZAHTEVAJTE NAVODILA! BETONIT kemlčnJ Izdelki za gradbeno Industrijo, Maribor. ^—^--------------------------- __________________________________ TRAJNO KODSANJB tamo 60 Din Vam naredi garantirano dobro frizereki salon Mirko Zaletel. Rimska cesta 34 _______________________ 1 S»>5 Beeeda 50 par, davek posebej. NajraanJSl zneeek 9 Din NAPRODAJ po neverjetno nizki cen{ Chevrolet limuzina- malo rabljen, tovorni avto Steyr 1 in pol tonski* Amilear najnovejši model, 2-sedežni, pre vozni trjei-kelj* več rabljenih koies. Kar-lovška c 4. Ljubljana. 1807 SVE2E SLIVE >rave trde ka-bolka. hruske debele kK 3 I>in po 50 kg razpodilja franko vos-nina G. DRECHSLER, Tuzla. 1860 Nafti vozickl so na patentiranih krogličnih ležiščih. 1. REBOLi & 111 GOSPOSVETSKA C. 13 Oeeeda 00 par, davek posebej. Najmanj&l eneaek 8 DId STABEJ5I GOSPOD iš5e diskretno intimno poznanstvo, čedne, neodvisne dame, srednjih let. Močua- bu)na per lava prednos-t! Dop^e na upravo >Slov. Naroda« pod Šifro »La$tno gtanovanjec. 1868 Beseda 50 par, davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din POSOJILO ZA DOBRO IDOCE PODJETJE ISCEM Na popolnoma varno mesto z dvema veKkima hiSama in stavbcaimi parcelami 1 otrebu-jem ca 150.000 do 250.000 Din Obreatujem visoko, aprejmeon tuđi financerja ali družabnika. Ponudbe ne upravo >S1. Naro-iac pod >Dobra naložbe denar-ia.< 1874 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjai zne«ek 8 Din STANOVANJE tri^ohno oddam s eeptembroin VpraSati dopoldne, Slom>kova ul. 7-II- 1871 OPREMLJENO SOBO takoj ah ta avgu»t oddam eni ali dvetna osebama. Poizve se: Stari tr« 28III. Sturm. 1512 BN08OBN0 STANOVANJE sa september, snažno z vse mi pritikHnami i56e ves dan od-sotaa stranka. Pon. na upravo >Sk>v Naroda« pod >l>ve o«e-bic. 1861 PBT8OBNO STANOVANJE ^ kopalnico in pritiklinami ia." koi oddam v I. nad$tropju hi-še »Evropa«; Gosposvelska cc-e^a 2. Po)aena4a i&totam v pi* sarni hiSne uprave v I- nad-etropju. 1872 Beseda 1.— Din, davek poiebej. Najmanjdl znesek 15 Din ZIDANA HLŠA v Skocjanu pri Mokronojfu z gospodarskim po«k)p>em, moderno urejena ii&nj^rna ia izde- lavo tuđi erom uenja, nekaj ro-dovitne 2emlje- ter hrasrtov, za fle&ijo tr&\ gozd nafprodaj. O-na ee poizve pri La^tniku Banu Franeu v Skocjanu 17' pri Me kronoiru. 186*2 PRODAM HI5O na Ofjlu Florjanske in Zrinj-ske ulice % rentabilno trgovino, dvoriSČeni vrtom in dvo* nadelropm'm skladi5čem. stav-b'iiče- Marko GoM trgovina % meSanim blagom. Varaždin. _____________18» Or^JqJe Josip anpaofiO — Za »Marodno uakaroo« ftmn Jena — 2a opravo to tnaeritm đel Usta Oton ClirtetoC. — V«l ▼ L^ubljut.