MOMAŽEfflNJE IM KULTURO ! T I J a A & & & A & KNJIŽNICA fifi/sfo Maj 2001, št. 5, leto 2 • A KNJIŽNICA Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Litija LITIJSKI občan /2001 070.485 1000758,5 KNJIŽNICA LITIJA Vedno prava rešitev Pogled na zadnji še prosti del komunalne deponije na Širjavi. Čeprav je deponija že polna se še najde prostor za odsluženo pločevino, (foto: C. Golouh) Prispevke pošljite do 10. junija 2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net Prvi regionalni podjetniški forum V soboto, 12. maja, se je 17podjetniških krožkov slovenskih osnovnih šolpredstavilo na prvem regionalnem podjetniškem forumu, ki so ga pripravili OS Gradec, Center za razvoj Litija, podjetje SUN iz Gornje Radgone, ki je osnovalo koncept podjetniških krožkov, in drugi sponzorji ter združenja, ki podpirajo razvoj podjetništva pri mladih. in trženja najrazličnejših storitev, izdelkov in produktov, ostajali pa so zvesti svoji navezanosti na lokalno območje in rojstne kraje. Tako so bile Delovno dopoldne na graški osnovni šoli je bilo naporno, saj so se osnovnošolske skupine s svojimi mentorji po uradnem začetku foruma lotile predstavitev svojih projektnih nalog, ki so nastajale med šolskim letom. Mladi so svoje ideje predstavljali zelo izvirno in prizadevno, kar Vse skupine so prejele priznanje za udeležbo na forumu. ocenit podjetnost mladih, gotovo ne bi branili idej za nove marketinške pristope. Najuspešnjejše 4 skupine so organizatorji nagradili, ude- rrrsTžT H-H Iz uredništva... Na uho nam je prišlo, da vandalizem v Litiji še kar živi... Seveda v temi, naskrivaj, tako kot se za te “junake" spodobi. Kako izzivalno je razbiti cvetlična korita? Kako dobro se tisti osebek počuti, kje je motiv? Ga ni. Vandalizem nima motivov, obstaja zaradi sebe oz. zaradi tistih, ki ne najdejo poti, ne smisla, še sebe ne. Lotili so se tudi “višjih” ciljev. Med prvomajskimi prazniki so ukradli 6 nacionalnih zastav. Patriotizem? Dvomim. Koristoljubje? Mogoče, če bodo šli (si upali) na tekmo v Beograd. Potegavščina? Nihče se ne smeji. Kaj potem? Dolgčas? Se najbolj se nagibam k temu, a človeka to še bolj jezi: ko je vendar mogoče početi toliko drugih stvari! Ko je človek mlad, ko je maj, se življenje ponuja kar samo od sebe. Polno je izzivov in priložnosti... če pa jih že ne znajo izkoristiti, naj vsaj upoštevajo tisti drugi del reka, namreč: ... pusti živeti! Pa vendar toliko je ustvarjalnosti med nami, toliko dobrih dosežkov, volje in prešernosti! Poglejte tudi v naš časopis. Lep je letošnji maj! Andreja ŠTUHEC (litija ima ponovno državne prvake so ocenjevalne komisije seveda tudi cenile in primerno nagradile. Lotevali so se prodaje Kdo seje najbolje odrezal, so se spraševali mladi podjetniki. njihove stojnice prava paša za oči in gotovo se resni podjetniki, ki so tudi prišli pogledat in ležile pa se bodo tudi nacionalnega foruma v Gornji Radgoni. Najbolj so komisije navdušili učenci iz Izlak ter Svete Trojice, slavili pa so še Ptujčani in osnovnošolci iz Moravč. ^ - Ekipno šolsko državno prvenstvo v krosu V Šmartnem pri Litiji je bil v soboto, 5. maja, tradicionalni šolski ekipni kros. Tekmovanje v zadnjih letih doživlja novo pomlad in tako se ga je letos udeležilo kar 2500 učenk in učencev iz 110 osnovnih in srednjih šol. STRAN 9 T)o uspehu mla-X dinske ekipe je pred prvomajskimi prazniki nov uspeh dosegla še članska vrsta kluba malega nogometa Lesna industrija Litija. Po težkem polfinalnem boju je v treh srečanjih ekipa Lesne izločila tolminskega Puntarja, čeprav so bili Lilijani že na robu izpada, saj so prvo srečanje na domačem igrišču izgubili. Veliko bolje jim je šlo v Tolminu in v tretjem srečanju doma, saj so si z dvema zmagama zagotovili finale proti večnim rivalom iz Sevnice. Finalni srečanji sta se končali po pričakovanju, če dodamo, da so Sevničani v dose- Letošnji državni prvaki: Vojko Majcen, Dragan Perendija, Uroš Tanko, Tomi Horvat, Zoran Trsko. Denis Ibriširnovič, Dejan Simič, Borut Kristan, Boštjan Zupance, Andrej Medvešek, Aleš Širca, Anže Indojj Elvir Macanovič, Darko Tokjč in Jože Pavšek- Ekipo sta vodila: Andrej Vrhovec in Igor Čarman. danjih 15 srečanjih Lilijane premagali le enkrat. Tokrat je šlo za las. V prvem srečanju v Litiji so lesarji po hudem boju zmagali s 4 : 2, v Sevnici pa je bilo po rednem delu neodločeno 3 : 3. Zlati zadetek v drugem podaljšku Aleša Sirce je Lilijane še tretjič popeljal na zmagovalne stopničke. Od nekaterih podcenjevana ekipa, je tako zasedla prostor, ki ji ga mnogi zavidajo že leta, čeprav letos s precej slabšo zasedbo kot lani, ko so bili drugi. STRAN 12 (jPolna deponija odpadkov na Širjavi) Problematika zbiranja in odlaganja odpadkov ter napori za njeno ureditev so prisotni v občini Litija že vrsto let. Situacija se na žalost izleta v leto poslabšuje, kar kliče k skorajšnji rešitvi. Trenutno sta v Litiji dva glavna »izvora« odpadkov, in sicer prebivalstvo ter industrija. Prek KSP-ja so bili sprva v odvoz vključeni prebivalci mesta Litije in Šmartnega, dveh največjih naselij v občini. Ti odpadki (to so predvsem komunalni odpadki) se odlagajo na nelegalno deponijo na Širjavi, ki je začasnega značaja. To je s stališča varstva okolja neustrezna deponija, saj se nahaja na propustnem terenu neposredno ob reki Sa vi (poplavno območje) z nekontroliranim odtokom izcednih vod, večkrat prihaja do požarov, tehnologija ni ustrezna, prostorsko omejena itd. Ostala večja naselja v občini so bila do nedavnega bolj ali manj vezana na divje deponije v okviru posameznih KS, med njimi tudi Gabrovka, Dole, Vače, Kresnice. Po podatkih je v občini več deset divjih odlagališč. Vidimo torej, da je več parcialnih zasilnih rešitev razdrobljenih po različnih območjih občine brez pravih tehnološko-tehničnih rešitev. Litija zaljubljena živi f I h ko. Nekaj festivalskih korakov je že za nami. 1 N Nova kultura Litija je v soboto, 5. maja, s koncertom glasbene skupine Terra Folk odprla festival kulturnih prireditev z imenom Litija zaljubljena. Koncert, ki se je zgodil na prostem v mestnem središču pred litijsko cerkvijo, je bil obarvan s posebnim čudežem. V soboto je kljub napovedi slabega vremena v Litiji sijalo sonce, medtem ko je okrog nas preverjeno deževalo. Na koncertu se je zbralo več kot 500 obiskovalcev. Prisotni so se ob glasbenem teatru, ki so ga uprizarjali člani skupine, razživeli in vidno uživali v nastopu. Člani kvarteta so profesionalni glasbeniki, ki svojo ljubezen do glasbe razširjajo s svojim igranjem. Posebej za koncert smo v Novi kulturi izdelali sceno, ki je obiskovalce koncerta in tudi nastopajoče navdušila. V nedeljo, 6. maja, je bilo v Farbarjevem Turnu na Valvazorjevem trgu odprtje likovne razstave Zmaga Modica. Otvoritev je prijetno popestril virtuozni jazz klaviaturist Zoran Škrinjar, ki je med drugim znan po nastopanju v ljubljanskem Jazz klubu Gajo in je pred kratkim izdal kompaktno ploščo. Predstavil se je tudi s skladbo, ki jo je izvedel premierno in jo posvetil Modičevi slikarski razstavi. V petek, 11. maja, nas je na literarnem večeru prijetno presenečal Ivan Minatti, kijev pogovoru predstavil nekaj svojih del. Dela so z občutkom interpretirali nastopajoči, še posebej pa Neva Flajs, študentka AGRFT-ja in dobitnica Severjeve nagrade. Ivan Minattije več kot 50 zbranim zaupal svoje »bolečine nedoživetega« in predstavil del svojega življenskega ustvarjanja. Nova kultura Litija s tem dosega prve sadove dela. Mesto in okolje s tem dobiva počasi nov obraz. Bolj vesel, družaben in predvsem odprt. Nov vonj po svežih idejah, ki bodo v sedmih letih prinesle še več kreativnosti in življenja v naše okolje... Se že veselim. Pihalni orkester Litija - kako naprej? V svoji več kot stoletni zgodovini je litijska godba doživela ogromno različnih obdobij: preživela je nemški nacionalizem, kraljevino in samostojno državo SHS, dve svetovni vojni, Jugoslavijo in se skozi osamosvojitveno vojno prebila do samostojne Slovenije. V vseh teh letih pa je bila godba nosilka kulture v litijski občini. Tudi v najtežjih časih so ji ob strani stali prebivalci Litije in s tem godbenikom pomagali, da niso odnehali s svojim poslanstvom. Jasno je, da v tako dolgem obdobju prihaja tudi do različnih problemov, nekajkrat pa je bila godba tudi tik pred razpadom. STRAN 4 Benjamin KRALJ V Litijskem občanu si še preberite: ^Športne vsebine na Gimnaziji Litija.......stran 3 ^Bančne storitve žulijo občane..............stran 5 ^Kulturni šok..............................stran 10 2 Politika /JV o vice Maj 2001 ——---------—Ustanovljen regij ski odbor SLS SKD bLb * JivD Slovenske ljudske stranke mmitf nTHCTIffllBBI za osrednjo Slovenijo V ponedeljek so predsedniki občinskih odborov SLS SKD Slovenske ljudske stranke iz Medvod, Vodic, Komende, Mengša, Kamnika, Lukovice, Trzina, Domžal, Moravč, Dola pri Ljubljani in Litije v Litiji ustanovili regijski odbor za osrednjo slovensko regijo. Ustanovitev regijskega odbora sodi v sklop pokongresnih aktivnosti stranke, oblikovanja regijske organiziranosti. Za člana sveta stranke so izvolili Matjaža Kočarja. Na kongresu v Murski Soboti so bili namreč s strani kongresa v svet SLS SKD Slovenske ljudske stranke že izvoljeni Katarina Smrkolj, Janez Per in Franci Rokavec. Ustanovitve regijskega odbora se je udeležil predsednik stranke mag. Franci But, ki je prisotne seznanil z delom stranke na državni ravni in pogledih na aktualna politična dogajanja v državi. Poudaril je, da bo stranka zahtevala revidiranje koalicijske pogodbe, da se sredstva od prodaje državnega premoženja namenijo v razvojne projekte, da bo stranka podprla ustanovitev novih občin tam, kjer bo izražena referendumska volja, stranka ne podpira uzakonitve sprememb zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo, ker pomeni spreminjanje etičnih vrednot v slovenski družbi. Prisotni so se dogovorili o načinu dela, ki bo temeljilo na povezovanju vprašanj, ki se pojavljajo pri delu v občinah, na drugi strani pa učinkovito povezovalo s stranko na ravni države. ______________________________________Matjaž BERČON OB 50-LETNICI TUDI KOLEDAR Drugo leto bo Litija slavila zlat jubilej, saj bo leto 2002 zaznamovala 50-letnica, odkar je bila Litija razglašena za mesto. To častitljivo obletnico bo obeležila tudi Tiskarna ACO iz Litije, ki bo izdelala priložnostni koledar, posvečen 50-letnici mesta Litije. Koledar bo imel tudi temu primerno obliko in vsebino. Načrtovalci in oblikovalci so vsebino koledarja zasnovali na raznih pomembnih dogodkih in motivih mesta. Med drugim bodo - poleg osrednjih slikovnih elementov - tudi detajli s portreti znamenitih ljudi, ki so živeli in delali v Litiji ter faksimili nekaterih njihovih del, ustreznimi teksti in starimi fotografijami ter razglednicami.. Poleg osrednjega dela, ki bo posvečen Litiji, bodo na koledarju obeleženi tudi nekateri drugi pomembnejši kraji v občini z enako zasnovo kot Litija, npr. Šmartno, Kresnice, Dole, Gabrovka, Vače, Hotič in drugi, tako da bo koledar prikazoval dokaj celovito podobo občine z občinskim središčem Litijo. Tako bo koledar imel tudi trajno vrednost, saj je 50-letnico mesta samo enkrat. Podrobnejše informacije dobite v Tiskarni ACO Litija, tel. 01/898-38-43. Več podrobnosti pa bo izdajatelj objavil v prihodnji številki Litijskega občana. Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Luka 5vetec Litija leta 1910 ponedeljek Mcnday torek Tuesday sreda Wednesday četrtek Thursday petek Friday sobota Saturday nedelja Sundoy 1 2 3 4 5 6 7 8 15 22 9 16 23 10 17 24 11 18 25 12 19 26 13 20 27 14 21 28 29 30 31 PO 3 10 17 24/31 TO 4 I I 18 25 SR S 12 19 26 ČE 6 13 20 27 PE 7 14 21 28 SO I 8 IS 22 29 NE 2 9 16 23 30 Januar January 2002 PO 4 II 18 25 TO 5 12 19 26 SR 6 13 20 27 ČE 7 14 21 28 PC I 8 16 22 SO 2 9 16 23 NE 3 10 17 24 LDS Neustavljiva sla po ugodju - zasvojenost Zasvojenost, neustavljiva sla po ugodju, ob tem skoraj vedno pomislimo na zasvojenost z drogami,vendar zadeve ne smemo gledati preozko. Zasvojenost je bolezenska odvisnost od odnosov, napačen odgovor na bivanjsko praznoto oziroma praznost našega “jazza”.Zasvojeni smo tudi s televizijo, računalništvom, fanatizmi, delom, tobakom, alkoholom, prekomernim uživanjem tablet, pretirano seksualno relacijo, nakupovanjem, seveda pa tudi z drogami. V vseh primerih gre za potrebo po doživljanju občutka ugodja, ki je običajno nadomestek za čustvene stiske. Velikokrat so droge pojmovane kot središče in os vse problematike družbe, pred ostalimi zasvojenostmi pa si zatiskamo oči. Ugodje je ena od človekovih najbolj nagonskih lastnosti, vendar zelo pomembna, saj omogoča preživetje. Brez želje po doživljanju ugodja, se ne bi lotevali napora, ki ga zahteva zadovoljevanje potreb. Na začetku nas skoraj vedno spremlja napetost in nelagodje. Ce ima posameznik dovolj poguma, moči in volje, se bo te dejavnosti lotil, s tem razrešil problem oz. potrebo, kar ga bo navdalo z občutkom zadovoljstva in ugodja. Za vse to nas žene neka neustavljiva sla, ki se ji težko upiramo in vedno vnovič ponavljamo dejanja, ki nam naj bi prinesla občutek ugodja.Vendar nas včasih ta sla zanese izven normalnih smernic preživetja - v alkoholizem, kajenje, kockanje, kvartopirstvo, v nore vožnje z avtomobilom, v jemanje drog .. .Užitki sodobnega človeka postanejo tako obsedenost .V ozadju ni le biološka sla po ugodju, ampak tudi človekova osebnostna podoba, ki jo posameznik z led dograjuje, a nikoli dokončno povsem ne dogradi. Fiziološka “pot življenja” vedno teče od neugodja preko napora k ugodju.Zivljenske norme v naši dmžbi od ljudi zahtevajo trdno čustvenost Preobčudjivi se ne morejo prilagoditi takim zahtevam in prihajajo v hitre konflikte z okoljem, družba in okolje pa do njih niso strpni. Zato se je treba že pri otroku truditi in mu posredovati dovolj varnosti, sprejetosti, ljubezni, da mu ne bo zmanjkalo poguma, moči in volje, ko se bo moral skozi življenje odpovedovati marsikateremu zadovoljstvu, za dosego zastavljenih ciljev. Strah, odpor, nezaupanje so osnovni vzroki, da se problemov že kot otroci in tudi odrasli ne lotijo ustvarjalno, ampak se jim izogibajo in se odločijo za beg, in v času krhkosti, krize, stresa in stisk izberejo najslabšo možnost- drogo, alkohol ali kakšno drugo neustrezno dejavnost, da bi zagotovili potrebo po doživetju ugodja .To pa vodi v zasvojenost, ki sčasoma uniči telo in duha.Zato vsi skupaj v dobi potrošniške lagodnosti in razvajenosti poskušajmo ohraniti duhovne vrednote in ponudimo svojo pomoč in roko tistemu, ki si ne more pomagati sam. Karmen GROM Daljnovod “povezal” krajevne skupnosti Po krajevnih skupnostih, ki bi jih prizadela gradnja daljnovoda 2x400 kVBeričevo—Krško, je že dalj časa potihem brbotalo, slaba volja, še več, ostri protesti pa so izbruhnili pred kratkim v Mali Štangi, kjer so se prebivalci ostro uprli možnosti, da njihovo naselje preseka daljnovod. Postopek do sprejetja trase je še dolg (najprej vlada sprejme osnutek lokacijskega načrta, nato sledi javna razgrnitev, spet nastopi občina s predlogi, nato ga dobijo ministrstva in se opredelijo, nakar ima ponovno občina možnost za pripombe, nato ponovno vlada, ki pride do soglasja skupaj z občino). Na seji občinskega sveta se je debata odprla šele na ravni dajanja mnenj k primerjalni študiji, ki jo je za Eles pripravila posebna služba, kljub temu pa krajani ostro nastopajo proti doslej predlaganim variantam trase. Njihov strah je upravičen, saj mdi nadvse argumentirani nastopi predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor ter Elesa ne morejo odgovoriti na številna vprašanja, predvsem o dolgoročnih posledicah na zdravje. Osnovna trasa daljnovoda je bila sicer določena pred 20 leti že na republiškem nivoju, vendar pa so se kljub temu izdajala gradbena dovoljenja za ta koridor. V času zaključka redakcije se svet še ni opredelil do tega vprašanja, mi pa posredujemo protest KS: Javni protest proti gradnji daljnovoda Člani sveta KS Velika Štanga smo preučili možnost gradnje daljnovoda Beričevo - Krško in skupaj s KS Št. Poljane in KS Vintarjevec skupaj nasprotovali variantama A1 in B1 ter predlagali novo varianto C. Vendar pa smo s to nepremišljeno odločitvijo nenamerno prizadeli skoraj celotno območje Male Štange ter območje Dragovškega in Štangarskih Poljan. To je razvidno iz protestnih dopisov, telefonskih klicev krajanov in pritožb na zboru krajanov pretekli mesec. Pri usklajevanju načrta daljnovoda na občini (8. maja 2001) pa smo se prisotni strinjali z možnostjo prestavitve daljnovoda variante B1 1000 m južneje. Za nas so vsi dosedanji predlogi nesprejemljivi, saj si naši kraji prizadevajo s programom CRPOV pospešiti razvoj podeželja, uničenje okolja bi onemogočilo vse možnosti za razvoj podeželskega turizma, elektromoagnetno sevanje je zelo škodljivo za življenje ljudi, živali in rastlinstva (imamo razvito čebelarstvo). Predlagamo, da se občina v imenu prizadetih krajanov, ki se čutijo ogrožene, ter v imenu ohranjanja okolja v celoti upre gradji daljnovoda 2 krat 400 kV preko njenega ozemlja. K podpori pozivam tudi ostale prizadete krajevne skupnosti. Zvone Končina, Velika Štanga PROJEKTANTSKA PISARNA SAVUS-MARKO BOLTIN IZDELUJE : LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE, NAČRTE ZA GRADBENA DOVOLJEN JA /PGD IN RZI/. IDEJNE NAČRTE IN IZVAJA VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENIH DOVOLJENJ PISARNA SE NAHAJA MED LOTERIJO IN TURISTIČNO AGENCIJO, JEREBOVA 14 V LITIJI /V OBJEKTU OBČINSKE UPRAVE/. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.00 DO 16.00 TEL.: 898 31 63, GSM.: 041 625 099 E-mail: marko.boltin@siol.net Maj je. Vse je zeleno, mlado in živahno. Sava s svojimi zelenimi bregovi kliče na sprehode. Se naše mesto je lepše. Bilo bi lahko veliko bolj. Pa ni in ni. Narava sama pa ne zmore vsega. Tu moramo vskočiti mi, zavedni prebivalci Litije. Podpreti moramo to, kar je za mesto in za nas dobro, in zavreči tisto, kar je slabo. Ker mesto in njegov razvoj urejajo načrti, moramo pri njih narediti prav to. Če mesto nazaduje, je očitno, da prostorska regulativa ni dobra. Treba jo je zamenjati. Osnovni Zazidalni načrt za Litijo iz leta 1992 je preživet in zastaran. Dopolnitve, ki se nanašajo nanj, so bolj ali manj utemeljene privatne intervencije in legalizacije. Vztrajanje na nekem dokumentu zaradi tega, ker se vleče že skoraj štiri leta, je bedasto.Združena lista socialnih demokratov že nekaj časa opozarja na zgoraj navedeno. Naš predlog je, da se razpiše javni natečaj za ureditev reke Save in njenih bregov v športno, rekreativne namene (npr. dvonivojsko oblikovanje bregov skozi mesto) in na natečajne rešitve navezati novo ovrednotenje mestnega prostora, torej nov neobremenjen generalni načrt mesta Litija, ki bo reševal problematiko mesta in ne posameznikov. ...in maj bo še lepši, še bolj zelen in živahen. Marko BOLTIN Vesti iz parlamenta Na nadaljevanju marčevske seje Državnega zbora je bil sprejet novi zakon o telekomunikacijah, ki jasno določa, da mora na predlog Vlade RS Državni zbor v šestih mesecih sprejeti posebni zakon, ki bo določil način in pogoje za vračilo prekomernih vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Sprejet je bil tudi amandma SLS SKD Slovenske ljudske stranke, da se za odpiranje lokalne zanke določi predhodno obdobje. Dokončno je sprejet zakon o medijih, ki določa, da se 3% RTV naročnine namenja za pokrivanje lokalnih in regionalnih, radijskih in televizijskih programov. Parlament je sprejel novi zakon o veterini, ki vključuje posvetovalni organ (svet uporabnikov). Namen le-tega bo, da bo sooblikoval cene veterinarskih storitev in dajal mnenja k predlaganim podzakonskim predpisom s področja veterine. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve Zakona o trošarinah, ki opredeljujejo trošarino na cigarete in poenostavljajo postopke za plačilo trošarine malim proizvajalcem žganja. Na 6. izredni seji je Državni zbor sprejemal letošnji proračun. Vendar je le-ta bolj podoben proračunu nekaterih neporavnanih obveznosti iz leta 2000. Verjetno pa bo potrebno pri izvajanju nekaterih nujnih nalog zelo veliko modrosti, da se bodo prioritetno izvajali zares prednostni programi.Na predlog RS SLS SKD Slovenske ljudske stranke je bil sprejet sklep, da KVIAZ prouči ustanovitev posebne komisije, ki bo izvajala nadzor nad prodajo državnega premoženja. Prav namenskost porabe kupnin od državnega premoženja, ki bi bila namenjena razvoju, ne pa izključno pokrivanju proračunskega primanjkljaja, je eden klučnih izzivov, kije pred slovensko politiko. V okviru poslanskih vprašanj sem ministrici za gospodarske dejavnosti zastavil vprašanje, zakaj je spremenila pravilnik o dežurstvih pri obratovalnem času prodajaln brez soglasja s socialnimi partnerji. Zaposleni v trgovski panogi so po tej spremembi v nezavidljivem položaju, večja liberalizacija dežurstev pa tudi nima nikakršnih primerjav zEvropo- Poslanec DZ RS Franci ROKAVEC JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472 Trgovina z instalacijami in gradbenim materialom, železnina, barve in laki PREDSTAVNIŠTVO T> POPUST: 5- 1 5% Gradite z nami od temeljev do strehe! ^ ELEKTRO, VODOVODNO in TOPLOVODNO INSTALACIJE KOMPLETNO PO ZELO KONKURENČNIH CENAH. ORGANIZIRANI PREVOZ BLAGA do 5 ton DO 10 KM.1000,00 SIT DO 20 KM.2000,00 SIT t*4 BZPOSOM ilDARNBHKLADfV _________ODPRTO OD 700 DO 1 8°° SOBOTA od 700 do 1200 € JELOVICA Lesna iiuliistrija d.tl. POPUST: 6-9% Maj 2001 /KO VICE 3 Letni zbor članov območnega združenja slovenskih častnikov Litija V torek, 24. aprila 2001je v bistroju Valvasor potekal redni letni zbor članov Območnega združenja slovenskih častnikov Litija. Poleg članov združenja so se zbora udeležili tudi gostje: župan občine Litija g. Mirko aplja, predsednik Združenja slovenskih častnikov g. Miha Butara, poveljnik 15. letalske brigade Slovenske vojske g. Gabrijel Možina in predstavniki Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto. Zbrane člane in goste je nagovoril predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Litija g. Rudolf Bernik. Po predlaganem dnevnem redu sta predsednik in sekretar OZSC Litija g. Rudolf Bernik in g. Anton Plankar podala poročilo o delu OZSČ Litija in realizaciji finančnih sredstev v letu 2000, ter program dela in finančni načrt za leto 2001. Vsa omenjena poročila in programe so prisotni člani po krajši razpravi soglasno sprejeli in potrdili. Zupan g. Mirko Kaplja je pohvalil delovanje združenja in poudaril, da je lahko zgled ostalim društvom in združenjem v občini Litija. Prav tako je pohvalil delovanje združenja tudi predsednik ZSČ g. Miha Butara in izrazil upanje, da bo vodstvo združenja nadaljevalo z uspešnim delom tudi v prihodnje. Ob koncu zbora je sledilo preda- vanje poveljnika 15: letalske brigade g. Gabrijela Možine na temo: »Organizacija slovenskega vojaškega letalstva.« Prisotni so mu z zanimanjem prisluhnili. Anton PLANKAR Oglarjenje na Dolah pri Litiji Na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije, KE Radeče, se zbirajo oglarji, gozdarji, profesorji iz OS Dole in Gabrovke, predstavniki KS Dole, predstavniki društev z Dol in vsi zainteresirani na sestankih, ki jih posvečajo posebni temi: predstavitev oglarjenja na Dolah pri Litiji. Nadaljevanje s prve strani... (Polna deponija odpadkov na Širjavi) Čeprav se s problematiko iskanja novega centralnega odlagališča ukvarjajo v občini že več kot 15 let, jim tega problema ni uspelo rešiti. Zakajje prišlo do te nezavidljive situacije? Naštel bom le nekaj krivcev, med naštetimi pa naj vsak najde svoj del krivde. 1. Stanovanjsko komunalno podjetje Litija. Zakaj ? Od 1992. leta se na Graški Dobravi izvaja ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov. Ti odpadki predvsem biološki so bili namenjeni za kompostnico, toda od tega ni nič, ker so se vsi deponirali skupno z vzemi drugimi odpadki. 2. Na Širjavo odvaža Predilnica Litija odpadni bombaž v balah cca 1 m3. Odvoz se opravlja vsak torek, največkrat po dva tovornjaka, to je cca 16 m3. Torej izračunajte, da je to na leto 546 m3. Ali se še sploh čudite, da je deponija po desetih letih polna! 3. Ves opisani material iz Predilnice Litija, material zbran z ločenim zbiranjem, listje, pokošena trava in drugi biološki odpadki, ki jih pripeljejo na deponijo posamezni občani, bi morali v 10 letih dati pozitiven rezultat, to je, moralo bi dozoreti najmanj 100 m3 komposta, toda kot vidite tega ni, deponija pa je polna. 4. Deponija skriva ogromno jeklenih konjičkov, drugih aparatov bele tehnike, kar je dokazljivo samo s foto-dokumentacijo, kajti vse te premete, ki zavzamejo ogromno prostornino prekritega z gospodinjskimi odpadki. 5. Za tako stanje so odgovorni občinski svetniki, ki so sprejemali odločitve o odvozu gospodinjskih odpadkov iz cele občine, ne da bi se prepričali ali je to mogoče in če je koliko časa. 6. Spoštovani občani, da je takšno stanje ste krivi tudi Vi v posameznih krajevnih skupnostih s svojimi mentorji. Zakaj ? Leta 1992 je bilo v študiji, ki jih je izvajal SMELT Gradnja industrijskih objektov p.o, zajetih v študijo 12 lokacij primernih in manj primernih za centralno deponijo v občini Litija. V naj večjih primerih je bil vzrok zakaj ni prišlo do realizacije, nasprotovanje občanov v KS, kjer bi bila takšna deponija. In kaj bo sedaj, ko v vaš kraj ne bo več smetarja? Bomo poklicali na pomoč Ljubljančane ali Zasavčane, ki imajo dovolj problemov s svojimi odpadki? Tudi izvažamo jih lahko v države EU. Sprejeli bodo tudi to, toda za kakšno ceno, ali jo boste zmogli plačati s svojimi dohodki. Pomislite, da je v občini Litija s takšno prostrano površino moč najti primeren prostor, vendar če boste odklanjali vsako varianto, do skupnega odlagališča ne bo moč priti. To pa bi moralo biti že danes in bilo bi že prepozno. Pomislite samo to, da bomo za svoje odpadke morali poskrbeti v svoji občini, če pa bodo poskrbeli drugi, pa se zavedajte, da ta cena ne bo tako nizka. Ciril GOLOUH in omogočil podlago za priznanje oglarstva na Dolah in kakovosti dolskega oglja. Poleg tega pa naj bi imel še društveni vpliv, saj bi radi uvedli oglarski teden ali oglarski dan na Dolah, kjerbi se srečali krajani s svojimi prijatelji in povabili v svoje kraje tudi turiste, šole... Prvo takšno prireditev načrtujejo ob tednu gozdov v mesecu maju leta 2002. Prikazali bodo posek in izvlek ter pripravo drv nekoč in danes, pripravo kopiča, zlaganje kope, kuhanje, razdiranje... Organizirali bodo razgovore z oglarji in literarno fotografsko-likovno razstavo. Izdali bodo videokaseto in knjižico. Osrednja prireditev bo 1.6.2002 pri OŠ Dole, kjer bo tudi gorela kopa. Tekst in foto: Jože PRAH NLB: Sodobne tržne poti Stranke Nove Ljubljanske banke Poslovalnice Litija bodo v mesecu juniju deležne posebne pozornosti. V poslovalnici Litija bomo izvedli posebno akcijo seznanjanja strank z instrumenti, ki pomenijo večjo poenostavitev njihovega bančnega poslovanja. Bančne storitve kot so: Teledom (telefonska banka), trajni nalogi (plačilo obveznosti zaupate banki), depozitna enota (plačilo obveznosti preko bančnega avtomata) in elektronski banki Klik (fizične osebe), Proklik (za samostojne podjetnike in pravne osebe) ter stanje vašega računa na mobilnem telefonu je le nekaj produktov, ki omogočajo enostavnejše poslovanje brez čakanja v bančni poslovalnici. Vsaka stranka, ki bo v mesecu juniju pričela koristiti omenjene bančne storitve, bo s strani Nove Ljubljanske banke, Poslovalnice Litija deležna še posebne pozornosti. NLB Poslovalnica Litija bo v začetku meseca junija postavila bančno stojnico na železniški postaji v Litiji. S to bančno stojnico želimo tudi na mestih, kjer je visoka frekventnost ljudi, seznaniti mimoidoče o bančnih storitvah. Stojnica bo delovala teden dni, predvsem v času večje frekventnosti vlakov skozi železniško postajo. Uporaba sodobnih bančnih storitev v Novi Ljubljanski banki vsako leto skokovito narašča in v zadnjem obdobju to še posebej velja za elektronski banki KLIK in PROKLIK, ki sta namenjeni fizičnim in pravnim osebam. Bančni avtomati so že nekaj let sestavni del bančnega poslovanja naših strank. Mreža bančnih avtomatov se močno širi, saj jih danes v Sloveniji deluje že blizu 900. Na področju občine Litija danes že delujejo štirje bančni avtomati v lasti NLB (trije v mestu Litija in eden v Šmartnem). V mesecu maju pa bomo namestili nov bančni avtomat v Kresnicah (v trgovini KGZ Litija, SP Kresnice). Bančni avtomat v Šmartnem bomo zamenjali s povsem novim, na katerega bomo namestili tudi depozitno enoto za pologe gotovine in plačevanje položnic. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija Na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije, KE Radeče, se zbirajo oglarji, gozdarji, profesorji iz OŠ Dole in Gabrovke, predstavniki KS Dole, predstavniki društev z Dol in vsi zainteresirani na sestan-kih, ki jih posvečajo posebni temi: predstavitev oglarjenja na Dolah pri Litiji. Danes tako v Sloveniji kot Evropi ne moremo najti dobrih 2000 ha območja, kjer še lemo gori 20 in več oglarskih kop. To je nedvom-no fenomen in predstavlja tako naravno kot kulturno dediščino teh krajev. Radi pa bi tudi vzbudili pri ljudeh občutek, da v svojem kraju počnejo nekaj posebnega in da je to vredno širše predstavitve. Ne smemo pozabiti, da se z območja Dol ljudje še vedno izseljujejo, zaraščanje krajine se veča..., in da je potrebno na kmetiji dnevno iskati dopolnilne viredohodka, kar kuhanje oglja je. Pa ne samo to, poleg oglja bi radi tržili tudi samo neokrnjeno naravo in postopek kuhanja, ki je lahko posebna avantura in zanimivost za obiskovalca. Konec koncev so lahko ti kraji prepoznavni ravno po kadečih se kopah in oglarjih. Projekt naj bi omogočil začetek dmgačnega razmišljanja pri ljudeh S kulturno dediščino na festivalu vzgoje Na 1. festivalu vzgoje in izobraževanja, kije v organizaciji Zavoda za šolstvo RS potekal na celjskem sejmu od 10. do 13. aprila 2001, je sodelovalo tudi Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartnega s poudarkom na kulturni dediščini. Z učenkami 4. razreda podružnične šole Št. Poljane Anjo Props, Matejo Gracar in Klavdijo Erjavec, ki se v šoli učijo veščin ročnega vezenja, smo demonstrirali vezenje okrasnih vbodov in navdušili številne obiskovalce. Predstavili smo tudi sklop narodnih ornamentov Alberta Siča in nekaj vezenin iz različnih obdobij (najstarejše iz 19. stoletja), ki so jih izvezle samoimenovane “Šmartinske narodnjakinje”. Na sejmu smo promovirali tudi geometrično središče Slovenije, grad Bogenšperk in vaško situlo, naša prizadevanja pa so obiskovalci izredno pohvalno ocenili tudi v knjigi vtisov. (m.b.) Anja, Mateja in Klavdija so z ročnimi spretnotmi navduševale številne sovrstnike Program izbirnih športov na Gimnaziji Litija fvrazvitem svetu ima športna vzgoja pomembno mesto, saj je s svojo razvejanostjo poj a vnih\ oblik, vsebin in organizacijskih prijemov pomemben socializacijski dejavnik. Mladi zelo kritično in selektivno sprejemajo športno ponudbo tako v šoli kot tudi v prostem času. Iz tega lahko zaključimo, da bo v prihodnje potrebno še dodatno razmisliti o dosedanji \tradicionalni vsebinsko in organizacijsko zasnovani športni vzgoji. Za pouk športne vzgoje v Gimnaziji Litija uporabljamo športno dvorano, ki je v večji meri zasedena s strani litijske OŠ in EPP (enote s prilagojenim programom), telovadnica sosednje OŠ Gradec pa je prezasedena in jo uporabljamo le izjemoma. Specifičnost pogojev dela (samo dva športna pedagoga, brez lastnih vadbenih površin) je narekovala posebne izvedbene prijeme pri organizaciji programa izbirnih športov. Dijaki so na začetku šol.leta 1999/2000 pri uri športne vzgoje prejeli prijavnico na kateri so izbirali med več športi (plavanje, smučanje, pohodništvo, tenis, badminton in fitnes). Vsi dijaki so imeli na izbiro smučanje (Gerlizten) in pohodništvo (Kum, Janče, Komna), preostali del urpa so dijaki opravili s tečajem tenisa ali badmintona, dijakom tretjih letnikov pa smo ponudili še vadbo v fitnes-u. Teniški tečaj smo izvedli v bližnjem teniškem centru v sodelovanju s TK AS Litija, kjer so si dijaki lahko izposodili tudi loparje, badminton v telovadnici sosednje OŠ Gradec, fitnes pa prav tako v bližnjem fitnes centru Koderman. V prvem letniku smo za vse dijake izvedli plavanje (dva sobotna termina v bazenu Hrastnik), ki smoga izkoristili tudi za preverjanje znanja plavanja. V letošnjem šolskem letu smo v program izbirnih športov dodali še nove izbirne športe: ples in aerobiko, jogo in sproščanje in tek v naravi. V prihodnjem šolskem letu bo organizacija pouka športne vzgoje precej lažja, saj bo šola dobila novo telovadnico. To pa nikakor ne pomeni, da bomo iz programa izbirnih športov izpustili aktivnosti v naravi, kakor tudi ne športe, pri katerih vadba poteka v tečajni obliki. Dijaki novosti sprejemajo z velikim odobravanjem, pomisleki se porajajo le za programe, ki se izvajajo ob vikendih in popoldanskem času. Z upoštevanjem ostalih obremenitev, ki jih dijakom nalaga šola, pa tudi dejavnosti v popoldanskem času niso le dodamo breme. Pomembna je dobro zasnovana vsebina, organizacija in doslednost športnih pedagogov ob izvajanju programa izbirnih športov. Brez podpore vodstva šole in ostalih učiteljev je program izbirnih športov v opisani obliki težko izpeljati. Aktivno preživljanje prostega časa ob sobotah navaja dijake na aktivnosti, ki jih in jih bodo verjetno tudi sami le stežka izvajali v drugem terminu v kasnejših življenjskih obdobjih. Rešitev je tudi v iskanju možnih povezav v okolju z ostalimi šolami predvsem pri zagotovitvi ustreznega kadra, športnimi društvi in klubi, za kar pa bodo morali korak naprej narediti tisti, ki so odgovorni za omenjeno problematiko. Mitja STRMEC /KO VICE Maj 2001 Nadaljevanje s prve strani... Pihalni orkester Litija -kako naprej? Tako je tudi pred nekaj leti prišlo do začasne prekinitve delovanja Pihalnega orkestra Litija, vendar se godbeniki niso dali. Gospod Ivan Kolar je prevzel mesto kapelnika in tajnika, za predsednika pa se je ponudil gospod Marko Vidnjevič. Orkester je pod vodstvom novega dirigenta uspešno deloval, na žalost pa je bolezen Ivanu preprečila vodenje orkestra, zato je strokovno vodenje orkestra 1999 prevzel Vasja Namestnik. Takrat pa so se začeli odkrivati določeni problemi v zvezi s finančnim poslovanjem orkestra. Vendar v tistih trenutkih za kaj več kot za opozarjanje predsednika na napake enostavno ni bilo časa. Ko pa smo stoletnico uspešno spravili »pod streho« in ko si je gospod predsednik pripel še zadnje odlikovanje (mimogrede, takrat smo ga godbeniki tudi zadnjič videli, čeprav je bil na tej funkciji še celo leto), pa so se začele odkrivati prave razsežnosti nepravilnosti. Na probleme smo opozorili glavnega »financerja« orkestra, to je občino. Nadzorni odbor Občine Litija je tako na svoje seje nekajkrat povabil gospoda Vidnjeviča in kapelnika Vasjo Namestnika, vendar se je na vabila odzval le slednji. Ker pa tudi on ni poznal stvari, ki bi jih lahko razložil le predsednik, so bili ti razgovori bolj ali manj neuspešni. Dogovorili so se le, da bo NO pomagal razrešiti probleme. Tako smo kljub nerazčiščenim zadevam oktobra leta 2000 sklicali občni zbor, kaj d potrebno je bilo presekati to brezvladje. Ker v takem stanju orkestra ni hotel nihče prevzeti predsedniške funkcije, je to začasno prevzel kar kapelnik, sicer je spet grozil razpad godbe. Novi organi so se takoj začeli spopadati s problemi, ki pa jih zaradi nesodelovanja prejšnjega vodstva in pomanjkanja dokumentacije ni enostavno reševati. Novi tajnik pihalnega orkestra je sicer uspel vzpostaviti stik s prejšnjim predsednikom, vendar je vse ostalo le pri praznih obljubah. Prvi ukrep pri pomoči občinskega nadzornega odbora pa je bila ustavitev dotacij za redno delovanje orkestra, tako da smo v lanskem letu prejeli samo dve četrtini izplačil (takšni pomoči se za naprej najlepše odrekamo!). Zal se ta »pomoč« nadaljuje tudi v letošnjem letu, čeprav je bilo na zadnjem sestanku članov NO in predstavnikov orkestra ugotovljeno, da pod novim vodstvom ne prihaja do nepravilnosti pri denarnem poslovanju. Problem nastaja, ko nadzorni odbor Občine Litija zahteva od novega vodstva orkestra tisto, kar njemu kot uradnemu organu Občine ni uspelo: da prikličemo bivšega predsednika Marka Vidnjeviča, da nam pojasni zadeve z raznimi sumljivi izplačili nikoli opravljenih del, prelivanje denarja na nam neznane račune in dotok denarja iz nam nepoznanih podjetij, s katerimi orkester ni imel nobenega opravka. Te zadeve smo skušali urediti že prej, preden smo dobili navodila nadzornega odbora in mislimo, da je ta problem dosegel razsežnosti reševanja na ravni širše skupnosti. Kaj je nadzorni odbor (ki je sedaj, ko smo ga sami opozorili na napake, tako zelo delaven), počel Q/sdno lusla in modna, jza tudi zozita biadiaiji - 2a uicdi žep. in o/mi LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 Razstava poročnih šopkov v Litiji Tudi letošnjo pomlad so v Cvetličarni CIKLAMA pozdravili z razstavo poročnih šopkov. Že tretjič zapored so spretne roke lastnika Marjana Planinška izdelale mnogo čudovitih poročnih šopkov, namiznih aranžmajev in cvetlično dekoracijo avtomobila. Lani se je Marjan Planinšek na državnem prvenstvu Aoristov uvrstil na odlično tretje mesto, v posameznih kategorijah pa je zmagal ravno v izdelavi šopka. “Letos je razstavo sestavljalo kar 13 šopkov. Nekaj jih je bilo sestavljenih iz vrtnic, nekaj iz sončnic, ki se znova vračajo v modo, pa tudi na orhideje nismo pozabili. Sestavil pa sem tudi nekaj nenavadnih šopkov, tako po obliki kot izbiri cvetja, saj ni nujno, da morajo biti v poročnem šopku ravno vrtnice. Tako sem uporabil tudi na primer hortenzije in muscari, v enem izmed šopkov pa sem kombiniral teloh in dišeči grahor,” je razložil Marjan. Domišljije mu gotovo ne manjka, so se strinjali tudi obiskovalci, ki jih je bilo letos izredno veliko. In kaj bi Marjan riporočil mladoporočencema? “Naj izbereta tisto cvetje, ki jima je všeč, saj bosta tako najbolj zadovoljna. Vendar pa naj upoštevata tudi cvetličarjeve nasvete, saj ta najbolje ve, kako se cvetje ‘obnaša’. Če se par v cvetličarni oglasi dovolj zgodaj, vsaj 14 dni pred poroko, pa lahko željam še najbolj ustrežemo,” pravi Marjan. Ce ste letos poročno razstavo z okusnim pecivom in penino zamudili, vam Marjan obljublja ponovitev aprila naslednje leto. Besedilo in fotografije: Alenka KOTNIK Menda vam v vaši lepi občini že celo leto niso odpeljali kosovnih odpadkov, čeprav bi jih po postavah morali kar dvakrat na leto. Ali to vedo tudi na občini, saj je Komunala, ki je za te stvari pristojna, občinska firma? Sedaj je spet čas za nove občine. Vašo ste že nekajkrat hoteli razdeliti na dve ali tri; ali vam bo tokrat uspelo? Kaj pa črne gradnje v vašem mestu ? Menda jih imate kar lepo število, pa nič ne storite, da bi bili malo bolj pravna občina. Letos bo v vaši ponosni gimnaziji maturirala prva generacija maturantom kar bo lep dogodek. Koliko od teh bo po končani fakulteti našla tudi službo v Litiji ? Prvi majski vikend ste imeli zelo odmeven. Nogometaši iz Kresnic so spet zmagali, na Dolah ste imeli prvi množični pohod ob naravnih in kulturnih znamenitostih, v Litiji ste imeli prireditev »Litija zaljubljena,« ob tem pa v starem delu mesta imenitno glasbo, v Šmartnem revijo pevskih zborov in kros, na katerem je teklo 2.500 osnovnošolcev in dijakov; lepo je bilo videti valujočo množico mladih telesc pri zdravi dejavnosti. Litijska »Lipa« (letos bi praznovala 115-letnico), še vedno ni ozelenela. V občini imate 15 dobrih, prav dobrih in odličnih pevskih zborov. Če bi imeli še toliko takšnih podjetij bi bili razvita občina. Ko takole hodim po vašem milem mestu in opazujem kaj delate, vidim da imate tukaj kar precej voluharjev. Vas pozdravlja vaša Matilda Kosec v preteklih štirih letih ? V štirih mesecih nam nalagajo nove in nove naloge v zvezi reševanje »starih« problemov. Ti so, poudarjamo, nastali v času prej šnjega vodstva orkestra in sedanjega občinskega nadzornega odbora, ki bi potemtakem moral biti z delovanjem orkestra v preteklem obdobju bolje seznanjen kot novo vodstvo orkestra, ki je vodenje prevzelo zaradi kontinuitete dela orkestra. Zaradi nezanesljivega financiranja orkestra smo že prekinili pogovore za dve gostovanji v tujini, ki po našem mnenju nista samo promocija orkestra, temveč tudi občine in mesta Litije. Ampak odločili smo se, da bomo sprejeli samo tiste projekte, za katere bomo imeli zagotovljeno kritje. Pohvalno pa je, da se pojavlja čedalje več posameznikov, ki so orkestru pripravljeni pomagati z manjšimi ali večjimi sredstvi, kar nam daje nov zagon za delo. Morda pa bi nam pri reševanju težav z bivšim predsednikom gospodom Markom Vidnjevičem pomagala ugledna institucija, ki se imenuje Lions-club Litija. Baje je naš bivši predsednik sedaj predsednik te sekcije, ki pa je na ta način izgubila ugled vsaj pri članih pihalnega orkestra Litija. Kljub vsemu člani orkestra verjamemo sami vase. Obljubljamo, da bomo s svojim razveseljevanjem občanov Litije nadaljevali, ter bomo poskušali svoje notranje probleme reševati čim dlje od oči publike. Glasba je pač užitek do neke meje, ko pa se začne mešati s težavami, za katere sam nisi kriv, pa bi včasih najraje »vrgel inštrument v komzo«. Ker pa mislimo, da ima podobne izkušnje še kdo, vas prosimo, da o tem tudi javno spregovorite in da poskušamo težave rešiti skupaj. Vasja NAMESTNIK GOSTILNA ČEBIN Tatjana Mam s .p., Lpbljanska 4, Litija OBRATOVALNI ČM: od torka do sobote: 7” 22” nedejje in prazniki: ob ponedeljkih samo v času malice od 9”-12” Informacije na telefonu: 01/898-39-47 NUDIMO: I e MALICE (L M a KOSILA e JEDI PO NAROČILU wm e 7 RAZLIČNIH MENIJEV ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI VABIMO VAS NA PRIREDITVE V MESECU MAJU IN JUNIJU! C=f> 26. 5. 2001- ob 20. uri NATALIJA KOLŠEK L-A 16. 6. 2001 - ob 20. uri WEHNEi=l______ C4>23. 6. 2001 - ob 20. uri MARJAN ZGONC Prodaja vstopnic v gostilni Čebinl OD 1.5.2001 GOSTILNA OBRATUJE SAMO NA ZGORNJI LETNI TERASI! Kviz mladi in kmetijstvo Kmetijska svetovalna služba je ob pomoči krajevne skupnosti Vače in Društvom žena in deklet Vače, ter učencev osnovne šole Vače, organizirala že petnajsto tekmovanje mladih kmetov. Tekmovalo je šest ekip iz celotnega področja občine Litija in sicer iz Dol, Reka Gozda, Polšnika, Jevnice, Litije in seveda z Vač. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja iz varnosti pri delu na kmetiji, poznavanja ekološkega kmetijstva, kako ustvariti uspešno turistično kmetijo in aktualna tema- poznavanje pravil evropske zveze na področju kmetijstva. Teme šobile izredno zahtevne in cem osnovne šole z VAČ, ki so Mateja in Tanja s kratko predsta- so se tekmovalci precej namučili, tekmovanje popestrili s kulturnim vo, katere vsebina govori o ko so odgovarjali na vprašanja, programom; predstavile so se propadanju starih predmetov, ki Posebej se moram zahvaliti učen- učenke Zala, Kristina,Anita, jih imamo po podstrešjih naših kmetij še veliko. S to uprizoritvijo so tudi zmagale na tekmovanju turističnih krožkov osnovnih šol. Na flavto je zaigrala Ksenija Vozelj, Petra Potočnik je predstavila pesem, ki jo je spesnila kar sama, za konec pa je na klavirsko harmoniko zaigrala še Lucija Slapničar. Tako kot učencem se moram v imenu organizatorja zahvaliti tudi sponzorjem, ki so omogočili, da so bili vsi tekmovalci tudi nagrajeni in bi brez njih tako prireditev težko izvedli. Lijana LOVŠE Na koncu je največ točk osvojila ekipa iz Polšnika, ki je občino Litija zastopala tudi na regijskem kvizu v Ribnici, kjer je prav tako dosegla odličen uspeh, saj so osvojili peto mesto med sedemnajstimi ekipami. TSC ! ehn'čnq mm i LITIJA Ponoviška 11 b Tel: 01/899 52 10 Fax: 01/899 52 04 POSKRBITE ZA SVOJE VOZ) LO ) N VSE UREDITE PRI NAS! j (od tehničnega pregleda do žiga v prometnem dovoljenju!) - tehnični pregled vozila - zavarovanje (Triglav, Tilia, Maribor in Slovenica) - podaljšanje registracije (s plačilom cestnine) - avtomehanična popravila vseh vozil - hitra popravila za tehnični pregled - "oldtimerji" - 90% popust na zavarovanje vozila - na zalogi alu (lita) platišča - možnost sklepanja pogodb o vzdrževanju vozil - "Kartica zaupanja" v servisu vozil (popusti, akcije) e-naslov: j.nfo@tšf:-Jaba.com, spletne strani: btfp://www.tsoM>a.c<>m Maj 2001 /KO VICE 5 Kaj lahko storimo za vas? »Ob široki ponudbi najsodobnejših bančnih storitev vas v poslovalnicah bank Bančne skupine Nove ljubljanske banke vedno pričakuje tudi prijazna beseda. Bančna skupina NLB.« Spoštovani občani, to je oglas, ki ga bančna skupina NLB oglaša v raznih časopisih in sprašujejo kaj lahko storijo za nas. Naš odgovor, komitentov Nove Ljubljanske banke - poslovalnice na Ponoviški 3, Litija, je preprost in kratek: vzpostavite prenovljene in posodobljene prostore na Ponoviški 3. Vsi, ki smo sodelovali v akciji proti zaprtju prostorov na Ponoviški 3, smo bili že od vsega začetka prepričani, da z posodobitvijo prostorov NLB na Jerebovi 14 ne bomo ničesar pridobili. Zakaj ? Vsak človek ve, da lahko v litrsko steklenico spraviš samo liter vode, pa ne glede v kakšno obliko spraviš to steklenico. Prav tako je s prostori, ki so se preoblekli v nov marmor, opremili s steklom in novim pohištvom Zal so tiste, s katerimi imajo komi-tenti največ opravka, uslužbence na okencih, ogradili v zaprte prostore, pred katerimi se gnetejo v največjih primerih pridne in marljive ter potrpežljive množice »preza-dovoljnih« varčevalcev. Kar več razgovorov je bilo nato temo z vodstvom Nove Ljubljanske banke, tudi z direktorico gospo Mileno Hribar. Na vsakem pogovoru je bil enak odgovor, nismo se prišli z vami pogajat, pač pa obrazložiti kaj vse boste pridobili z obnovljenimi prostori na Jerebovi 14. Kako se počutijo varčevalci in kako se počutijo uslužbenci, ki morajo v takšnih razmerah delati, pa je mislim vsem jasno, s tem, da varčevalci lahko izrazijo nezadovoljstvo, uslužbenci tega ne morejo kljub temu, da ste jim vsilili negativne makro in mikro delovne pogoje, v katerih morajo delati. In prav tako ste prisilili vse varčevalce PE na Ponoviški cesti 3, da bančne storitve opravljajo vbančnih prostorih na Jerebovi 14, ker drage alternative na levem bregu niso imeli. Vsi varovalci, ki danes hočejo opraviti kakršnokoli opravilo v prostorih Nove ljubljanske banke, se morajo z levega brega preko mostu v nepopisni prometni gneči prebijati peš ali z avtomobilom do urejenih parkirišč, kjer ni problema najti prostega parkirišča. Parkirišča pred zgradbo Občine Litija so vsa do zadnjega kotička polna že v zgodnjih jutranjih urah z avtomobili uslužbencev občine, upravnih organov in bank. Spoštovani občani, to je tako opevano mestno središče, ki prav nič ne daje temu primerne podobe, čeprav nam vsi zatrjujq"o, da je vse v najlepšem redu, tako tudi vodstvo Nove ljubljanske banke. Zal ni tako! Tudi edini bankomat, Id ga imamo na levem bregu pri trgovini »Mercator«, je bil dolgo časa brez strehe. Po dolgem času se je pojavil nov nadstrešek, ki omogoča boljšo vidljivost toda iz varnostnega vidika je ocena negativna, kar bo potrdil vsak, ki vsaj malo pomisli na varnost ob dvigu denarja , posebno še v nočnem času. Sprašujemo se ali sta naročnik in izvajalec pomislila pri izvedbi tega nadstreška tudi na varnost? Spoštovani varčevalci levega brega, iniciativni odbor proti zaprtju poslovalnice na Ponoviški 3 ne miruje in išče vse možnosti, da pripelje na levi breg novo banko, ki bo prevzela vse komitente te poslovalnice. Upam in prepričan sem, da boste tako kot do sedaj tudi poslej sodelovali z iniciativnim odborom. V slogi je moč! Polepšano središče Velike Kostrevmce r Zadružni dom Kostrevnica, ki stoji sredi prostornega in prijetnega vaškega središča v Veliki Kostrevnici, je dobil v letošnjipomladi novo preobleko in prijazno ^ samopostrežno trgovino.__________________________y Za iniciativni odbor Ciril GOLOUH ■ \om je bil zgrajen v petdesetih letih, to J___'je v obdobju gradnje zadružnih domov v Sloveniji. V pritličju doma je bila klasična trgovska prodajalna Kmetijske zadruge Litija, v prvem nadstropju pa je prostorna dvorana, v upravljanju Kulturnega društva Kostrevnica. Dosedanja klasična prodajalna v domu je bila sicer že večkrat obnovljena, vendar ni več ustrezala potrebam in zahtevam naših cenjenih kupcev - krajanov. Nova samopostrežna prodajalna je prostorsko večja , ponudba trgovskega blaga z živilskim in galanterijskim programom obširnejša, nova pa je tudi ponudba kmetijskega programa. Kmetijska zadruga Litija zagotavlja v novi prodajalni Kostrevnica prijazno postrežbo, cenjenim kupcem pa želi prijetno počutje in se jim zahvaljuje za dosedanje zaupanje. Kmetijsko gozdarska zadruga Litija vabi na UGODNE NAKUPE v vse svoje prodajalne! Pomladni izlet na Lisco_______________________________ Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno je organiziralo svojo prvo akcijo. Na prazničnipetek 27. aprila je popeljalo svoje člane na izlet na Lisco nad Sevnico. Izleta se je udeležilo 46 ljubiteljev narave, od najmlajših komaj štiriletnih planincev do upokojencev. Marjan Brodar, ki je pripravil program izleta, je izbral dva različno zahtevna pristopa: prvi, lažji je vodil iz vasi Razbor, mimo cerkvice sv. Jošta na vrh Lisce, dragi, zahtevnejši pa seje začel v isti vasi, a so pohodniki naredili ovinekin obiskali še sosednji Lovrenc Pot je bila daljša in precej strma, a ob pogledu na travnikcvetočih enrijanov je marsikdo pozabil na napor. Na Lisci je bilo dovolj časa za počitek in okrepčilo. Prav vsi pa smo uživali ob opazovanju pogumnih padalcev, ki so ob pomoči vetra jadrali nad okoliškimi hribi in dolino Save. V program izleta je sodilo tudi srečanje z meteorologom, saj je na Lisci edina srednjegorska meteorološka opazovalnica pri nas. Ta nam je razložil delovanje opazovalnice, pokazal različne merilne naprave in nam zagotovil, da bo za praznike lepo vreme. Čeprav smo ga malo nejeverno gledali, smo kasneje ugotovili, da se ni zmotil. Proti domu smo se vračali utrujeni, a z lepimi vtisi. Naš naslednji izlet bo konec maja na Vogar. Viseli bomo, če se nam boste pridružili! Danica SEDEVČIČ OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE: 1. INŠTRUKCIJE ZA UPRAVIČENCE SUBVENCIJSKIH SREDSTEV V LETU 2001 Obveščamo vse upravičence do subvencijskih sredstev v letu 2001, da bomo izvedli inštruktaže za upravičence na naslednjih lokacijah v litijski občini: SVETOVALEC KRAJ DATUM URA VOJKO BIZJAK LITIJA - OBČINA 21.5.01 16.00 VOJKO BIZJAK GOLIŠČE - KAVŠEK 23.5.01 9.00 VOJKO BIZJAK VAČE - OSNOVNA ŠOLA 23.5.01 16.00 VOJKO BIZJAK POLŠNIK - MAJCEN 24.5.01 9.00 VOJKO BIZJAK SAVA-OBČINA 24.5.01 16.00 VOJKO BIZJAK LITIJA - OBČINA 28.5.01 9.00 VOJKO BIZJAK LITIJA - OBČINA 29.5.01 16.00 SLAVKO BOKAL VELIKA ŠTANGA - KONČINA 22.5.01 9.00 SLAVKO BOKAL ŠTANG. POLJANE - GASIL. DOM 22.5.01 16.00 SLAVKO BOKAL KOSTREVNICA - OSNOVNA ŠOLA 23.5.01 16.00 SLAVKO BOKAL PRIMSKOVO - OSNOVNA ŠOLA 24.5.01 16.00 SLAVKO BOKAL VINTARJEVEC - GASIL. DOM 25.5.01 9.00 SLAVKO BOKAL LITIJA - OBČINA 30.5.01 9.00 VESNA VELIKONJA DOLE - OSNOVNA ŠOLA 21.5.01 16.00 VESNA VELIKONJA DOLE - LOVSKA KOČA 22.5.01 9.00 VESNA VELIKONJA GABROVKA - GASILSKI DOM 23.5.01 9.00 VESNA VELIKONJA GABROVKA - GASILSKI DOM 24.5.01 16.00 VESNA VELIKONJA GABROVKA - GASILSKI DOM 30.5.01 9.00 Izbira kraja inštrukcije je odvisna od vas samih, priporočamo pa, da izberete kraj, ki vam je bližji. Upoštevajte, da bo največ prostora na inštrukcijah na Občini Litija, v veliki sejni sobi, kjer je prostora skoraj za 100 ljudi. Na drugih krajih računamo, da bo prostora od 40 do 60 ljudi. Tisti upravičenci, ki ste lani uveljavljali subvencije in izpolnjevali obrazce, boste letošnje prejeli na dom. Na njih bodo že natisnjeni osnovni podatki o vaši kmetiji. Te obrazce prinesite s seboj na inštrukcije. Obrazce in navodila doma dobro preberite, tako da bi na inštrukcijah lahko odgovorili na čimveč vprašanj. 2. NOVA LOKACIJA PISARNE KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE LITIJA Obveščamo vse kmete in naše stranke, da se je Oddelek za kmetijsko svetovanje Kmetijskega zavoda Ljubljana Enota Litija, preselil v nove prostore. Preselili smo se na Jerebovo 8, to je zgradba Občine Litija, v prostore poleg Državne založbe Slovenije. Telefonske številke službe ostajajo iste, prav tako čas uradnih ur. Kmetijska svetovalna služba, Enota LITIJA Poceni prodam JABOLKA iz hladilnice, MED in SADNO ŽGANJE. JABOLKA IDAREP_____15 KG.......1.100 SIT SADNO ŽGANJE________1 L 800 SIT CVETLIČNI MED 1 KG...........600 SIT Možna tudi dostava na dom v večernih urah! Tel.: 01/898-13-72 01/897-13-74 Uspehi na razstavi dobrote slovenskih kmetij Razstava dobrote slovenskih kmetij je vsakoletna prireditev in je letos potekala že dvanajstič v starem mestu Ptuj. V slovenskem kmetijstvu je čas odločitev in velikih strukturnih sprememb, kmetije so izpostavljene tekmovanju v uspešnosti pridelave in predelave. Na slovenskem podeželju bi morali ohraniti čimveč čistih kmetij, ki so pomembne za ohranitev vsega pristnega kmečkega, predvsem ohranjanje dobrot slovenskih kmetij. Ljudem razvitega sveta lahko ponudimo domačnost, sožitje z naravo, zagotovimo pridelavo neoporečnih pridelkov in izdelkov in predvsem ohranjamo neokrnjeno okolje. Na razstavi se prikažejo in predstavijo nagrajene dobrote slovenskega podeželja in v letošnjem letu so precej priznanj pobrali tudi pridelovalci litijske občine: 1 .Turistična kmetija NA HRIBČKU - Končina ZVONETA IN JOŽICE iz Velike Štange je prejela srebrno priznanje za domač kruh in bronasto priznanje za jabolčno žganje. 2. Domačija BLAJ iz Dragovškega je prejela dve bronasti priznanji za hruškovo žganje in češnjevo žganje. 3. Domačija Paternoster iz Tenetiš je dobitnik zlatega priznanja za kislo smetano in srebrnega priznanja za navadno skuto. 4. Kmetija PERKO Helene iz Vodic pri Gabrovki pa je osvojila bronasto priznanje za ajdovo potico. Razstava in ocenjevanje ni le prikaz kakovosti, izvirnosti in pestrosti kulinarične ponudbe naših kmetij, temveč so dobre ocene tudi potrditev našim kmetijam, da delajo dobro in v pravi smeri in je njihova odločitev za naslednji korak, za domačo predelavo, kot dopolnilno dejavnost manj tvegana. Lijana LOVŠE Telefon: 01/8983-888,8980-150 Fax: 01/8983-909 URADNE URE: = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu n ■Sž adzor, strokovno vodenje pri graditvi bjektov NEPREMIČNINE -ocenjevanje vrednosti nepremičnin - posredovanje pri nakupu, prodaji, najemu PONED.-ČETRTKA od 8.00 - 16.00 in PETEK od 8.00 - 13.00 ure 6 ATjltura Maj 2001 Litijski kozolci ne bodo pozablj Knjižica avtorjev Ivana Godca in Vinka Damjana prihaja med bralce v času, ko je kozolec mnogokrat že pomnik našega preteklega življenja, zato je še posebej dobrodošla, če jo obravnavamo kot prispevek k ohranjanju zgodovine litijske občine. Vendar pa je knjiga kot taka mnogo več: skuša biti analitična do slovenskih kozolcev v primerjavi s tovrstnimi stavbami drugod po svetu, obravnava gospodarsko funkcijo kozolcev ter se posveti zgodovini litijskega polja in nekdanjih kozolcev, ki so tam stali. Knjiga je tudi bogato slikovno opremljena, v tej smeri pa si je avtor Ivan Godec privoščil tudi malce poetike: prepričan je namreč, da ima vsak kozolec svojo zgodbo in delček nam jo pove tudi s subjektivnimi komentarji ob fotografijah. Knjigo je izdala in založila MKGZ Litija, predstavitev knjige je pripravila ZIK - Matična knjižnica Litija, potekala pa je ob slovenskih dnevih knjige sredi aprila. V prijetnem kulturnem programu s pevkami iz Društva upokojencev Litija smo klepetali z avtorjema, organizatorji pa so obiskovalce prijetno presenetili z darilom: s knjigo Litijski kozolci. A.Š. Družabno srečanje v Štangarskih Poljanah Krajevna organizacija RK Stangarske Poljane je tudi letos pripravila srečanje starejših krajanov in krvodajalcev, ki je bilo 22. aprila 2001 v podružnični šoli. Ob pripravah na to srečanje smo si želeli predvsem povabljenim polepšati nedeljsko popoldne, jim omogočiti srečanje z znanci, prijatelji, da pozabijo vsakodnevne tegobe in obujajo spomine na nepozabne dogodke iz preteklosti. Naš moto pa je bil: “Drevo se drži s koreninami — človek s prijatelji. ” T Tčenci podružnične šole so V-9 izvedli bogat in prisrčen kulturni program. Pod vodstvom učiteljice ge. Andreje Kastelic so deklamirali pesmice, zaigrali igrice in skeče, z zborovodkinjo go. Alenka Kralj pa so prepevali pesmice. Vzdušje sta s “frajtonarico” popestrila harmonikarja samouka Zoran Žlabravec in Blaž Gorišek. Za vložen trud in prizadevnost smo bili poplačani z bučnim aplavzom. Po končanem programu je navzoče podelitvi priznanj smo povabljence še pogostili. Ob dobri kapljici se je razvil pogovor. Med povabljenci sta bila tudi najstarejša krajanka Frančiška Koprivnikar, stara že 96 let, in najstarejši krajan Alojz Berčan, star 74 let. Obema je KO RK podelila šopek cvetja in spominsko darilo. Z željo, da učenci in učiteljici podružnične šole polepšajo velikonočne praznike vsem starejšim v KS Velika S tanga ter bolnim in invalidom v KS nagovoril g. Karlo Lemut, predsednik Območnega zdmženj a RK Litija. Spregovoril je o pomenu krvodajalstva, o pomenu darovanja organov, skrbi za sočloveka. Predsednik KO RK Stangarske Poljane g. Milan Slapničar je ob tej priložnosti podelil tudi priznanja za večkratno darovanje krvi. Priznanje je prejelo 12 krajanov, za 40—krat darovano kri ga je prejel Ciril Tomažič. Po kulturnem programu in Stangarske Poljane, smo skupaj s starši izvedli likovno delavnico, na kateri smo izdelali velikonočne aranžmaje iz naravnih materialov. 43 aranžmajev so nato učenci podarili že omenjenim krajanom. Vsi, starejši z rosnimi očmi, mlajši z žarečimi očki, so se poslovili in nepozabno srečanje je najmlajšim dalo polet za nadaljnja srečanja s starejšimi. Andreja KASTELIC Revijo so posvetili Jerebovemu Letos se bo v litijski občini zvrstilo več prireditev, s katerimi bodo počastili okrogle obletnice rojstva ali smrti znanih kulturnih ustvarjalcev. Med njimi je tudi ljudski skladatelj Peter Jereb, dolgoletni občinski tajnik in organist ter zborovodja litijske Lipe, ki je umrl v Litiji pred petdesetimi leti, doma pa je bil iz Cerknega. Njegovemu spominu je Zveza kulturnih društev Litija posvetila letošnjo revijo odraslih pevskih zborov, ki je bila v petek, 4. maja, v šmarskem kulturnem domu. O skladatelju in pomembnem Litijanu je spregovoril litijski župan g. Mirko Kaplja, nato pa se je v dveh koncertih zvrstilo na odru 14 pevskih zborov in skupin iz Gabrovke, Jevnice, Kresnic, Litije, Polšnika, Šmartna in Vač. Spored, v katerem so bile tudi tri Jerebove skladbe, ki sojih zapeli moška zbora z Vič in Polšnika ter šmarski »Fantje od fare«, je povezovala Vesna Radovanovič. Pevskemu srečanju je prisostvoval tudi strokovni spremljevalec, g. Andraž Hauptman iz Ljubljane, dirigent komornega zbora Ave; leta sodi v sam vrh zborovskega petja pri nas in dosega na domačih ter tujih tekmovanjih izredne rezultate. Po obeh koncertih se je g. Hauptman pogovarjal z zborovodji in umetniškimi vodji o njihovih nastopih ter jim svetoval, kako naj delajo v prihodnje. Pevke in pevci, bilo jih je nad 260, pa so se zadržali v dvorani na družabnem srečanju. Izkušnje pri organizaciji množičnih nastopov kažejo, da je težko uspešno organizirati pevsko srečanje, kjer sodeluje toliko zborov, kot jih je letos, saj bi se koncert preveč zavlekel, če bi vsak zapel tri skladbe, kar je minimum za dobro predstavitev zbora. Zato bo treba v prihodnje začeti razmišljati pri tolikšnem številu prijavljenih skupin o dveh ločenih koncertih, ki naj bi bila v istem ali dveh različnih krajih. Boris ŽUŽEK Jerebova 14, Litija • Tel.: 01/8980-360 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN MANJŠE GOSPODARSKE DRUŽBE STORITVE OPRAVLJAMO Z J X STROKOVNO AŽURNO KVALITETNO z vsemi evidencml (obračun plač, priprava virmanov, položnic, faktur ln DDV) US9NK 5E$E- PRAVI TRENUTEK DA SE ODLOČITE! Poljska ljubezenska lirika ob slovenski Grad Bogenšperk je v mesecu maju dvakrat povezal Poljsko in Slovenijo: na otvoritvi slikarske razstave in na literarnem večeru 9. maja, ki so ga poimenovali biseri poljske in slovenske ljubezenske lirike. Dragocenosti biserov se zavedamo predvsem zaradi njihove redkosti, biseri poezije pa so nasprotno vsem dostopni, tako v poljski kot slovenski ljubezenski liriki pa jih ne primanjkuje. Prav lirika sodi med najbolj priljubljena dela, saj užitek v poslušanju in prebiranju najde tako poznavalec poezije kot tudi vsakdo, ki se k pesmi obrne zaradi svojega razpoloženja. Zbrane v Valvazorjevi knj ižnici je ob sanjski interpretaciji glasbe na orglah navduševal organist Dalibor Miklavčič, dih pa so zadrževali ob tenkočutno izbranih pesmih, ki jih je v program uvrstil in izbral Milan Pirker, prebiral pa dramski igralec Boris Juh. Sprehod po ljubezenski liriki od predromantičnega obdobja do modernega pesništva je Milan Pirker povezal s primerjavo dvojic pesnikov posameznih ustvarjalnih obdobij. Poslušalce je tako neprisiljeno seznanil z drobci literarne teorije, vpete v zgodovinsko obdobje, sami pa so lahko o podobnosti poljske in slovenske izrazne moči pesnikov presodili ob poslušanju izbranih pesmi. Prireditev so pripravili Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji, Društvo slovensko-poljskega prijateljstva, Občina Litija in ZIK-Matična knjižnica Litija in tako na deževen majski večer združili topla srca ljubiteljev poezije. S. S. Vrnitev v čas, ki ga ni več Aprilski večer je v podružnični šoli Javorje popestrila sCM-predstavitev knjige Ide Dolšek. Ida je bivša krajanka Javorja, zato je bila njena predstavitev še toliko pomembnejša. Prireditev se je pričela z ljudskimi pesmimi javorskega pevskega zbora. Program je povezovala Darja Končar, intervju z avtorico pa je vodil Jože Dolšek. Knjiga z naslovom Kaku se kej narod rihta je izšla pri knjižni zbirki Glasovi in založbi Kmečki glas. V njej so zapisane folklorne pripovedi od Litije do Čateža, napisane v značilnem dolenjskem narečju. Obsega sedem poglavij, ki vodijo bralca od pravljičnega k resničnemu. Folklorna skupina Javorje je bila tista, ki jo je popeljala prvič na teren. Gradivo za knjigo je zbirala dve leti. Začetek je bil seveda težak, toda več ko je imela gradiva, lažje je prišla do kvalitetnejših podatkov. Namen knjige je, da se med drugim ohrani narečje, saj se danes ta izgublja. Navzoči so bili navdušeni nad pripovedmi, ki so jih bralci (Justina, Urška, Erika, Primož, Janez in Dušan) povedali v pravem dolenjskem narečju. Brali so zgodbe javorskih pripovedovalcev (Pavla Bavdež, Amalija Berdajs, Albina Pivec, Marija Župančič, Marija Čelik, Jože Končar, Anton Pivec, Francka Dolšek), saj je Ida Dolšek ravno to območje raziskala podrobneje kot druga. Kulturni program so popestrili javorski osnovnošolci, ki so prikazali igre kmečkih otrok izpred nekaj desetletij. Po predstavitvi knjige Kaku se kej narod rihta, je sledilo srečanje učiteljev, ki so nekoč poučevali na Javorju. Nekateri izmed njih so udeležbo opravičili, člana KD Javorje sta nekatere starejše učitelje obiskala kar na njihovih domovih. Posnetke obiska so si navzoči lahko ogledali po prireditvi. Vabilu so se odzvale le tri učiteljice; Olga Pelko, Vera Omahen - Egelič in Mara Petrovčič-Kogej. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik Jože Gorenc in tajnica Zveze kulturnih društev Litija. Po končanem kulturnem programu je sledil ogled razstave kiparja Bojana Stineta. Knjiga Kaku se kej narod rihta nas je prav gotovo vrnila v čas, ko so kmečki otroci sedeli ob zimskih večerih na pečeh in pridno poslušali zgodbe babic in dedkov. Ne sra-xmujmo se domačega jezika in kmečkega načina življenja, saj je vse del naše kulturne dediščine, ki jo moramo Slovenci ceniti in ohranjati. Erika DRAGAR Srečanje z babicami in dedki Vzačetku aprila smo imeli v vrtcu CICIBAN v Šmartnem prav posebne goste. V skupino CEBELIC smo povabili babice in dedke. Otroci so jih razveselili s prepevanjem znanih ljudskih pesmic in deklamacijami. Zaigrali so lutkovno igrico Medved išče pestunjo in tudi plesa ni manjkalo. Svoje stare starše so otroci v narodnih nošah tako navdušili, da so jih glasno spodbujali s ploskanjem in zraven tudi prepevali. Druženje je bilo res prijetno. Čeprav so nekateri prišli od daleč in je bila odločitev, da pridejo težka, jim prav gotovo ni bilo žal. Otroci so babicam in dedkom podarili fotografijo, na kateri so skupaj s svojim plesalcem, oblečeni v narodno nošo. Slika jih bo spominjala na prijetno popoldne v vrtcu. Starši so pripravili tudi nekaj dobrot, ki smo jih ponudili na koncu našega druženja. Razšli smo se dobre volje in prepričani smo, da smo jim s svojim nastopom polepšali dan. V vrtcu pa smo se spomnili še na oskrbovance doma Tišje, kamor smo odšli naslednji dan. Tudi njih smo razveselili s pesmicami in plesom ter jim tako popestrili dan. Lili PLASKAN Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja 11. 1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21. GSM: 041/754-468 Zastopstvo in montaža M3M OKNA - VRATA - SENČILA PROFILI: IDEAL 5000 IDEAL 3000 Maj 2001 ifULTURA 7 Slovenski dnevi knjige v litijski občini CICI BRALNA ZNAČKA Te za otroke kaj lepšega, kot I sedeti ob mamici, očku, bratrcu, sestrici, babici, dedku, ... in poslušati pravljice. Svet zgodbic in pravljic in družinsko branje prinaša v naše domove predšolska bralna značka ali kot ji radi rečemeo cici bralna značka. V šolskem letu 2000/2001 so jo izvajali po vseh vrtcih v litijski občini. Cici bralčki pa so zasluženo plačilo za opravljeno delo prejeli 19. aprila v dvorani KC na Stavbah, v 13 oddelkih v vrtcih je branje s pomočjo staršev zaključilo 257 otrok. Za vzpodbude pri Mirjam ANDREJČIČ, Martina NAGLIČ, Sandra PREGRAD, Nada BREČKO, Andreja KUDER, Milojka KRHLIKAR, Lili PLASKAN, Dani REPINA. V litijski knjižnici je cici bralno značko vodila višja knjižničarka Tatjana KRES. Otroci so prejeli bralna priznanja, knjigo in kaseto in praznično prireditev Pikjn rojstni dan v izvedbi igralca Stena Vilarja. Vzgojiteljice pa so pripravile še zanimovo razstavo izdelkov in risb, ki so jih izdelali cici bralčki. Za cici bralno značko pa so brali branju in izvedbo cici bralne in tekmovali tudi gabrovški in dolski značke pa se moramo zahvaliti otroci in otroci 1. razredov vzgojiteljicam. V posameznih devedetk. Ti pa bodo priznanja vrtcih so to bile: Darja dobili na prireditvi konec maja. V BORŠTNAR, Iris MOHAR, začetku junija pa bodo še Slavi HOSTNIK, Vida zaključne prireditve osnovno- KRISTAN, Gordana ŽAGAR, šolske bralne značke. Vetrovan j a—večer poezij e pesnikov iz vipavske doline T 7ponedeljek, 23. aprila, je bil ob 19.30 v litijski knjižnici večer V založbe ARISTOS. Prisrčno prireditev je pripravil TEATER KUZANSKI, kjer sodeluje tudi naša domačinka Sanda Cimperman. Predstavili so poezijo Valentine SREBOT ter prozo in poezijo Bojana Bizjaka Zakovvskega. Pravljice na potepu t I ^udi aprilske pravljice na potepu so bile delno namenjene -L knjižnični vzgoji. Pravljičarka Marta Kmetič je otrokom poskušala predstaviti kako izgleda knjižnica po knjigi, ki jo je napisala Tilka Jamnik. Ker pa nekateri otroci v večji knjižnici še niso bili, jo bodo morali kaj kmalu obiskati, da bodo videli kako to izgleda tudi v resnici. Ni pa bilo težko prisluhniti pravljici Mandi, mali velikonočni zajček, se igrati in veseliti. Knjige so našle svoj dom Z~Xb zaključku slovenskih dnevov knjige je bila zaključena tudi VJ akcija litijske knjižnice PODARJENE KNJIGE IŠČEJO NOV DOM. V dveh mesecih, kolikor je akcija trajala, je knjige izbiralo več kot 200 občanov litijske občine, pa tudi bralci iz drugih delov Slovenije. Izbrali so čez 4.000 knjig. Za knjige so se zanimala tudi različna društva in humanitarne organizacije. Knjižnica je tako lahko pomagala napolniti nekaj polic v Društvu Ulj Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije iz Ljubljane, Društvu Sava iz Hrastnika, Gimnaziji Litija, Skupnosti SREČANJE iz Razbora (Loka pri Zidanem mostu), KUD - Knjižnični sekciji Kliničnega centra in medicinske fakultete iz Ljubljane za 13 oddelčnih knjižnic. Knjige, ki so ostale, bo prevzelo Bibliofilsko društvo iz Trbovelj, ki bo knjige ponudilo ljubiteljem, zbrana sredstva pa namenilo v dobrodelne namene. Regrat 5 V zraku je vonj po regratu, ki medi. Nekateri cvetovi pa so že naredili semena in se spremenili v prave lučke. Enega od semen - REGRAT 5 v pesniški obliki bomo predstavili V 21. maja ob 19. uri v litijski knjižnici. Prireditve v kulturnem centru Tudi v aprilu se je v Kulturnem centru Litija marsikaj dogajalo. Na svoj račun so prišli tako naj mlajši kakor tudi odrasligledalci. VOLK IN TRIJE KOZLIČKI V soboto 7. aprila je v okviru sobotnih matinej gostovalo Lutkovno gledališče FRUFRU, KUD France Prešeren Ljubljana. Predstavili so se s simpatično igrico Volk in trije kozlički, ki so jo odigrali mladi igralci. V dvorani je sedelo 151 gledalcev, ki so na moč uživali, ko so spremljali mlade, premetene kozličke in hudobnega volka. Ampak vse se je srečno končalo, tako kot se v pravljicah vedno konča. KUŽEK POSTRUŽEK NA OBISKU 21. aprila je prišla na delovni obisk znana lutkarica iz Ljubljane gospa Nina Skrbinšek. S seboj je pripeljala veliko prijateljic — znanih lutk, ki so oživele pod njenimi spretnimi prsti. Najbolj imeniten je bil Kužek - Postružek, ki je poskrbel, da ta dan ni bilo dolgčas. Radovedne glavice so jo še po prireditvi spraševale vse mogoče o lutkah. Toliko vprašanj je bilo, da se kar niso mogli posloviti. Igralka je slehernemu za spomin poklonila zanimivo priponko, ki jih bo spominjala na ta imenitni dogodek. PROSLAVA NA PREDVEČER PRAZNIKA Občina Litija, Občinski odbor ZZB NOV Litija in ZIK —Kulturni center Litija so na predvečer dneva upora organizirali v sindikalni dvorani na Stavbah svečano akademijo, s katero so počastili 60-letnico OF in 10-letnico osamosvojitve Slovenije. Slavnostni govornik je bil župan občine Litija Mirko Kaplja, v kulturnem programu pa so sodelovali: MePZ Jevnica pod vodstvom Jožeta Eržena, godba na pihala, ki jo je vodil Vasja Namestnik, in gledališka igralca iz Ljubljane Meta Vranič in Jurij Souček. Program je povezovala Vfesna Radovanovič. Jože SEVLJAK, prof. Glavni odbor ZZB NOV Slovenijeje podelil srebrno plaketo Albinu Jesenskti za predano delo pii obujanju tradicij NOB. KINO NAJAVA KINO PREDSTAV ZA MESEC JUNIJ 200 1 102 DALMATINCA SOVRAŽNIK PRED VRATI - vojaška drama PREŽEČI TIGER SKRITI ZMAJ - akcija FORRESTERJEVO RAZKRITJE - drama (Sean Connerv) NE POZABITE VELIKANOV - drama (Denzel VVashington) BILLY ELLIOT - drama RDEČI PLANET - znans. fantastika (Val Kilmer) Subkultura Se še spominjate časov, kp ni bila nuja iti v Ljubljano, »kergremo v kino«, ampak 50 se gibljive slike dogajale v vašem domačem, toplem, prijetnem, brez kakršnikoli tatov in nepotrebnih vsiljevalcev kraju, kjso motili vašo zavest? Se spomnitesprehodaskpziprijeten park, kj je krasil vhod v kino, zdaj kulturni center? Ce se, potem zakaj v kino v Ljubljano, če sploh greste v kjno. Hočem Vas spomniti na običaj pred desetletji, ko je skrivnostni tujec prikorakal v vas in s seboj prinesel skrivnostni kovček, kj je vseboval projektor, kj je prinašal sanje in vstop v drug svet. No, takih ljudi ni več, ker sodobna tehnologija in predvsem ZDA narekujejo ritem in hkrati tudi zabavajo folk■ Ker sama Litija kot mesto ni kraj, kjer bi kultura prekipevala in ker se Litija počasi spreminja v predmestje, nam kino nudi skoraj brezplačno zabavo in izobrazbo. Kino se dogaja ob koncih tedna, ko ljudje lenarijo. Slučajno sem se odločil, da obiščem sobotno matinejo, kjer so me bolj kot film presenetili otroci, ki so pridno zapolnili prizorišče. Na najmlajših svet stoji — to je rek novega tisočletja. Kakšna tišina in koncentracija je vladala med ogledom filma. Manjkale niso tudi odrasle glave, kito predvsem izstopale zaradi višine le-teh. Starši pojdite v kjno Litija zaradi otrok, Pa tudi zaradi sebe. Spomnite se starih časov, ko je Litija še živela. Takrat sem bil še sam mule. Pa še odgovor na članek Nova kultura v eni od prejšnjih številk: g. Matej Zupančič, občutek imam, da se zelo malo gibljete po raznih kulturnih prostorih, kot so knjižnica, kulturni center in se udeležujete raznih kulturnih prireditev. Hkrati pa vse kulturnike in tiste, ki to mislijo, da so, kličem na pomoč glede mladinskega kulturnega centra, kj ga ima že skoraj vsaka pokrajina v Sloveniji. v Goran M. V OS GRADEC TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA T^vržavno tekmovanje je bilo 19. in 20.04.2001 v organizaciji OŠ Ji__'Olge Meglič na Ptuju. Sodelovalo je 13 šol iz različnih delov Slovenije, med njimi tudi OŠ GRADEC. Turistični krožek naše šole se je predstavil z raziskovalno nalogo, odrsko predstavo in razstavo z naslovom Graške č‘bel‘ce. Za razstavo in odrsko predstavitev smo prejeli zlato priznanje. Nanj smo zelo ponosni. Veseli smo, da naš trud ni bil zaman. Ob vseh tekmovalnih napetostih ni manjkalo niti družabnosti. Učenci so prespali pri svojih vrstnikih na Ptuju. Stkala so se nova poznanstva in prijateljske vezi. Tako lahko upravičeno rečemo, da je tekmovanje bilo nacionalnega pomena. Odrsko predstavitev smo imeli v Kulturnem domu, razstavo smo postavili v Miheličevi galeriji, podelitev priznanj pa je bila v Minoritskem samostanu. Obiskali smo tudi Ptujski grad in si ogledali razstavo Dobrote iz slovenskih kmetij. Ptuj smo v teh dveh dneh res dobro spoznali in za vse se imamo prav gotovo zahvaliti gostoljubnim organizatorjem, ki so se zelo potrudili, da bi nam to tekmovanje ostalo v kar naj lepšem spominu. V spomin bo ostalo tudi to, da nam je za doseženo priznanje osebno čestital tudi predsednik Turistične zveze Slovenije g. Marjan Rožič in podpredsednik Državnega zbora g. Miha Brejc. Ime naše šole in mesta Litija se bo tako tudi, in predvsem zaradi nas, znašlo v časopisu, na radiu in morda celo na TV »Ja, postali smo pravi zvezdniki!« so zaključili naši učenci. Mentorici Amalija Kadunc in Danijela Kunc pa se z njimi močno strinjava. Amalija KADUNC V pletarski delavnici T 7soboto, 5.5.2001, so se učenci in starši prvih razredov devedetke V OŠ Gradec, preizkusili v » pletarski« delavnici. V šolo smo povabili gospo Tončko Jemec iz Petelinj pri Dolskem. Ga. Tončka že vse življenje pridno prepleta šibje in pod njenimi rokami nastajajo lično izdelane, čudovite košare in košarice, peharji, koši in še marsikaj drugega. Vfeliko izkušenj ima tudi pri delu z otroki - predšolskimi in šolskimi, saj je pogosto gostja osnovnih šol in vrtcev. Našemu povabilu seje prijazno odzvala in s seboj prinesla pripravljene osnove za prepletanje košaric, tako da je vsak učenec z njeno pomočjo izdelal svojo. Spoznali smo orodje in material, ki ga gospa Tončka uporablja pri pletarskem delu.# Delavnica je potekala v prijetnem delovnem vzdušju, uživali smo vsi skupaj, učenci, starši in učitelji. Še posebej se je tako kot vedno imela lepo go. Tončka. Sanda KRNC AVTOOPTIKA ■ servis podvozja AVTOMEHANIKA • hitri servis PNEVMATIC CENTER - vulkanizerstvo AVTOC6NTČR LITIJA - Ljubljanska c. 14, LITIJA tel.: 01 8981 060 IIVTODCU - AVTODCII - HVT0D6U ZAVORNI SCAVIS SCAVIS PODVOZJA o o p* SCAVIS IZPUŠNIH SISTCMOV Prodaja in menjava: 'EP $ OLJA, FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, CILINDRI, ” KOLUTI, DISKI, KONČNIKI, ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJI, 1 IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA ... ^ Pri nos kupljene rezervne dele vom © zamenjamo z f Q% POPUSTIH ^ Pestra iz PNEVMATIK in ALU PLATIŠČ! MONTAŽA! Do-15% v MAJU! oooofirEAR JnmcesTonE matador Sasxa" HANMOK SEMPERIT® ;> UinvrajP Nova generacija avtoplaščev I pnu/h GOODfVEAR m v GT 3 - ECO VejjjJ 1 Pnevmatike s kasko garancijo! Delovni čas: od 8.00 - 18.00, soboto 8.00 - 13.00 8 JTOLE Maj 2001 OS LITIJA Šolsko leto se nezadržno in z vso naglico bliža koncu, zato so tudi tekmovanja na regijski ali državni ravni v polnem razmahu. Učenci se merijo v znanju in športu. Naši učenci so zelo uspešni, saj beležimo dobre rezultate v znanju matematike, logike, slovenskega in angleškega jezika, zgodovine, poznavanju sladkorne bolezni, uspešno opravljene zgodovinske raziskovalne naloge, ki govori o jedilnikih in jedeh, ki so bile na kmečki in gosposki -grajski mizi... Letos so naši učenciprvič merili svoje znanje iz geografije. Raziskovalno terensko delo jih je tako pritegnilo, da so, zaradiprevelikega števila, morali delati v dveh skupinah. Na geografskem tekmovanju učencev ljubljanske regije so za las zgrešili 1.mesto terpristali na 2.mestu. Nastopili so: MARTIN PIRC, SAŠA PUCELJ, ALJAŽ ZUPAN. Ples Na državnem prvenstvu v show plesih - stepu, ki je bilo 22. aprila 2001 v Celju, je učenka URŠA BRENČIČ iz 3.a osvojila prvo mesto v dveh kategorijah: formacija step za pionirje, ki jo sestavlja 23 plesalcev, in v mali skupini, ki jo sestavlja 7 plesalk. Učenka trenira v Ljubljani, v okviru plesnega kluba PLESNI VAL pri Mojci Horvat in se bo udeležila evropskega prvenstva v omenjenem plesu. Smuk, 8.a, Mateja Lovše, 7.b, Živa Lukač, 6.b, Anja Karlin, 6.b, pod vodstvom mentorice Mojce Lovše so se pripravljali v okviru Gasilskega društva Sava in dosegli 1.mesto ter se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo jeseni v Vojniku pri Celju. Devetletka Ekipa učencev se je udeležila šahovskega tekmovanja v Šmarjah pri Jelšah. Jure Plaskan, učenec 3.b OŠ Litija, ki se bo jeseni udeležil evropskega in svetovnega prvenstva v Španiji, na tem tekmovanju ni izgubil nobene tekme. Pohvaliti je potrebno tudi tekmovalca Anžeta Kosa, učenca L Razreda osemletke na Podružnični šoli Polšnik, ki je pokazal po mnenju mentorja, šahovskega mojstra Srečka Kolarja, veliko šahovskega znanja. Regijsko tekmovanje mladih gasilcev V soboto, 5.maja, 2001 je bilo na Vačah regijsko tekmovanje mladih gasilcev. Učenci OŠ Litija Matej Po uspešnem začetku se je tako tudi nadaljevalo delo v prvem razredu devedetke. Izvedenih je bilo kar nekaj projektov v okviru pouka: kuhanje marmelade, na pohodu so bile KNJIGO-BUBE, ki so v modri pravljični sobi poslušale in ustvarjale ob branju knjig. V soboto, 5. maja, pa so učenci s svojimi učiteljicami in starši odšli na pohod po prijetni gozdni poti, ki je bila v eno smer dolga tri kilometre, od Javorja do Volkove domačije na Debečah. Sproti so poiskali tisto, kar ne spada v gozd in nato uživali ob iskanju skritega zaklada, ki so ga morali najti tako, da so sledili zemljevidu. Vsi so bili uspešni in so našli zaklade. Tudi vreme, ki je bilo najprej deževno, se je moralo vdati razigrani množici otrok, tako da je na koncu posijalo sonce. V sredo, 9.maja so se prvošolci zapeljali še v arboretum v Volčji Potok in uživali v naravi. Pohvalno je, da jim je arboretum omogočil prost vstop in tudi vožnja z avtobusom je brezplačna. Pripravila: Milena DIMEČ OS GRADEC Impresija pomladi Deževno jutro 22. marca je napovedovalo pust pomladni dan, ki pa se je prevesilo v prelepo sončno popoldne. Zvoki litijskega pihalnega orkestra pred športno dvorano v Litiji so slavnostno odmevali in privabljali številne gledalce, ki so s tako velikim obiskom presenetili vse nastopajoče in tudi teh ni bilo malo. Več kot 400 učencev OS Gradec in njenih podružničnih šol iz Vač, Hotiča , Kresnic in Jevnice, je skupaj s svojimi učiteljicami in učiteljskim pevskim zborom, pripravilo domiselno, razgibano in zabavno prireditev pod naslovom “IMPRESIJA POMLADI”, ob prelepi sceni in čudoviti mavrici, ki so jo ves čas sestavljali učenci sami s svojo prisotnostjo na prizorišču. Voditelja prireditve, Ajda in Matevž, sta z izbrano besedo, napisala jo je šolska knjižničarka gospodična Stanka Sirk, ki si je celotno prireditev tudi zamislila, spremo vabila vse številne nastopajoče (brez generalke) in jim dajala poguma. In ta je bil tudi potreben. Pred tako velikim avditorijem in v tolikšnem številu se naša šola še nikoli ni predstavila. Zato se učitelji in učenci zahvaljujemo vsem, ki ste nam pri tem pomagali. Vfedno imamo pri prireditvah na šoli probleme z ozvočenjem, ki je staro in slabo, tokrat pa nam je na pomoč priskočil gospod Mice Karov, član sveta staršev šole, s svojimi sodelavci in seveda modernim ozvočenjem, za kar se mu najlepše zahvaljujemo, kajti brez njega resnično ne bi šlo. Hvala OS LITIJA Košarkarji znova v finalu TZošarkarji letnik 1988 in mlajši stopajo po poti predhodnih _L Xgeneracij in so že deveta ekipa OŠ Litija, ki se je uvrstila v finale državnega prvenstva. Uvrstitev v finale so si priigrali na polfinalnem turnirju, ki je potekal 9. maja v športni dvorani v Litiji. Na turnirju so sodelovale: OŠ Vič, OŠ Muta, OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in OŠ Litija. Pod vodstvom trenerja Džema Ibišija so domači igralci prikazali zelo dobro igro in nasprotnike suvereno premagali ter si priborili mesto med štirimi najboljšimi ekipami v državi. Za OŠ Litija so igrali: Matej Čepon, Martin Kolenc, Nejc Cirar, Aljaž Zupan, Miha Likar, Matej Okičič, Andrej Berdajs, Matej Ptičar, Luka Bračun, Miha Pestotnik, Dejan Grujčič, Leon Šegš, Rok Šraj in Elvir Begič. Trener: Džemo Ibiši, vodja ekipe: Karmen Špan. Rezultati tekmovanja: OŠ LITIJA: OŠ VIČ OŠ I.C. LJUTOMER: OŠ MUTA Za tretje mesto: OŠ VIČ: OŠ MUTA Za prvo mesto: OŠ LITIJA: OŠ I.C. LJUTOMER 65:55 43:28 87:42 56:43 Vrstni red: 1. OŠ LITIJA 2. OŠ I. C. LJUTOMER 3. OŠ VIČ 4. OŠ MUTA V finale državnega tekmovanja se uvrsti OŠ Litija. Karmen ŠPAN 800 SIT Nudimo vam: > NEOČIŠČENE POSTRVI > OČIŠČENE POSTRVI sso sit > PEČENE POSTRVI (najmanj 5kg) 1200 SIT > NAROČENE POSTRVI NAD 30 kg pridemo k vam in vam tudi spečemo (pikniki, razne prireditve zabave itn.) OS LITIJA Velikonočni rokometni turnir v Sežani Najmlajši rokometaši RK Šmartno so se v soboto, 14. aprila s svojima trenerjema Marjanom Cenkarjem in Ivanom Pihlerjem udeležili velikonočnega turnirja v Sežani. Kljub močni konkurenci so igrali dobro in dosegli TRETJE mesto. J. ŽURGA tudi predsednici sveta staršev, gospe Karmen Sadar za pomoč pri najemu dvorane in zastavljeni dobri besedi pri sponzorjih, ki se jim na tem mestu javno zahval- jujemo ter drugim članom sveta staršev, ki so pomagali po svojih močeh. Hvala glasbenikom iz pihalnega orkestra, ki so pomagali pričarati praznično vzdušje. Vedno smo veseli, ko lahko pokažemo in dokažemo, da šola ni le zgolj in samo guljenje obvezne šolske snovi, da šola pomeni tudi druženje, pomeni prijateljstvo, pomeni kraj, kjer znamo prisluhniti tudi drugim potrebam in sposobnostim posameznika. Ves vloženi trud učencev in učiteljev je bil poplačan ob pogledu na polno dvorano in nasmejane in srečne obraze vas staršev in ostalih prisotnih, zato gre seveda posebna zahvala tudi vsem vam. Bili smo vaša mavrica in to želimo ponoviti še kdaj. Iva SLABE I Igralke malega nogometa tretje v državi Učenke OŠ Litija so 10. aprila pred domačim občinstvom zaigrale v finalu državnega prvenstva osnovnih šol v malem nogometu. OŠ Litija je bila zaupana organizacija finalnega tekmovanja in zaupano nalogo smo odlično opravili, saj smo bili deležni številnih pohval s strani udeležencev finala. Dekleta so se v finalu pomerila z nasprotnicami iz: Kamnika, Murske Sobote in Črnomlja. Učenke so dokazale, da ima tudi ženska nogometna igra svoj čar. Igralke OS Litija so z eno zmago in dvema tesnima porazoma osvojile tretje mesto v državi. Za OŠ Litija so igrale: Valentina Dandič, Ines Špelič, Saša Pucelj, Sandra Babnik, Jelena Čorokalo, Špela Kos, Sanja Škorič, Janja Medved, Mateja Lovše in Sandra Topčagič. Trener ekipe je bil Ivan Grošelj, vodja ekipe pa Karmen Špan. Karmen ŠPAN Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 Urejanje vrtov, parkov in zelenih športnih površin Čas je za... NOV IZGLED VAŠEGA VRTA Sadno drevje in okrasno grmičevje smo postrigli. «4 Sedaj je čas, da vam pripravimo načrt za še lepši izgled vašega vrta. Dostavimo in zasadimo vam nove rastline, izdelamo ribnik s slapom ali pa morda postavimo fontano. Prav lepo bi izgledal tudi skalnjak. Ponudimo vam tudi redno vzdrževanje travnatih površin in rastlin. Naj vaš vrt zasije v novi luči. K,imaJzplačnO S SEPHIA 1,5 1 6V LS »2 x air-bag •4 x električna stekla »centralno zaklepanje »električna stranska ogledala »3-letna garancija ČARNI VAL 2,9 TDI •klima •ABS •2 x air-bag • servovolan •električna stekla • električna stranska ogledala za neverjetnih 36LS9S EMEMI centralno zaklepanje strešni nosilci radio z šestimi zvočniki Srečko Benčič s.p. AVTO BENČIČ PRODAJA IN SERVIS KIA VOZIL Jevnica 72, 1281 Kresnice 01/8977-043,041/776-633 LESTVICA OLMN NA TRAVI SEZONE 2000/2001 \__UTUA_-/ št.odig tekem št. št. remijev Št. porazov št. danih Št. prejetih gol razlika Št. točk EKIPA OMAHEN TRANSPORT 19 14 3 2 89 43 46 '45 KREAT1V ZGORNJI LOG 18 12 2 4 91 37 54 38 IAKSCT 18 11 4 3 56 27 29 37 SERVIS VILIČARJEVPARKEU 18 10 3 5 78 54 24 33 ŠD POLŠNIK 19 10 2 7 84 68 16 32 GRČA COMMERC 20 9 2 9 64 63 1 29 JANG BOJS 19 9 0 10 58 54 4 27 ZIDARSTVO ZIDKO 18 8 1 9 51 40 ii 25 ŠD SAVA 17 8 1 8 51 45 6 25 BISTRO LIPA 19 6 2 11 45 68 -23 20 Dl MAS INŽENIRING 19 5 4 10 53 84 -31 19 KING SIZE AMERIKA 18 4 2 12 64 97 -33 14 MKLIGHTSOUND 18 1 0 17 30 134 -104 3 6Ž8 » Rekreativci 77 »tokrat v Dubrovniku Tradicionalni mednarodni nogometni turnir, ki se ga vsako leto udeleži tudi ekipa REKREATIVCI 77 iz Litije, ki je sestavljena iz bivših nogometašev in ljubiteljev nogometne igre, so letos med prvomajskimi prazniki odigrali v Dubrovniku, točneje na igrišču ob letališču v Čilipib. Sodelovale so tri ekipe: Rekreativci 77, Banca di Roma iz Italije in domačini iz Cilipov. V uvodni tekmi sta se pomerili ekipi iz Italije in domačini. Takoj je bilo opaziti, da bosta ti dve moštvi, ki so ju sestavljali bistveno mlajši igralci, trd oreh za litijske rekreativce. Tekma se je v rednem delu končala neodločeno 0 : 0 po streljanju enajstmetrovk pa so do potez naših igralcev. Tretja tekma z domačini je bila dinamična in zanimiva. Oba trenerja sta preizkusila vse igralce,končni izid pa je bil le ugodnejši za domačine iz Cilipov, ki so zmagali z rezultatom 2:1. Edini gol za rekreativce je dosegel Aco Jovanovič sredi drugega polčasa. Kot zanimivost naj omenim, da je v domači ekipi v vezni vrsti nastopil tudi vaški župnik, ki je pri dopoldanski maši pozdravil prisotne goste iz Slovenije in Italije, popoldne pa na tekmi pokazal tudi solidno nogometno znanje. Omenim naj še izredno gostoljubnost domačinov, ki so v dalmatinski konobi pred mašo ekipam pripravili prisrčen sprejem, »Klapa« iz Cilipov pa je s pesmijo ustvarila pravo vzdušje. Rezultate so razglasili zvečer na vaškem trgu. Rekreativci 77 so osvojili tretje mesto, Italijani so bili drugi, zmagovalni pokal pa so prejeli domačini. Udeležba na turnirju pa je imela tudi dmžabni in kulturni značaj. Zanimivosti Dubrovnika nam je drugi dan obiska zelo strokovno predstavila njihova vodička. Bili smo prijetno presenečeni, ko so slovenske turiste na folklorni prireditvi na Stradunu pozdravili v slovenščini. Program izleta je vseboval tudi ogled Črne gore, tako da smo si sicer bolj površno, v enem dnevu ogledali tudi zanimivosti Kotora v Boki Kotorski, Budve, Sv. Stefana, Cetinja in se celo povzpeli na Lovčen. Utrudljivo ni kaj! K sreči nas jugoslovanski policisti na mejnem prehodu med Hrvaško in Čmo Goro ob povratku niso zadrževali več kot eno uro, sicer bi odpotovali v Slovenijo brez spanca. Pomembno vlogo je na celotni poti odigral Franci Kajba, ki nam je predstavil pomembnejše značilnosti, hkrati pa uspešno usklajeval številne želje in potrebe vseh potnikov. Tone SVERŠINA Pred Sv. Štefanom... zmagali domačini. V drugi tekmi so Italijani, razočarani nad izidom prve tekme, hoteli na vsak način zmagati. S pomočjo mlajših in hitrejših nog so proti Litijanom kmalu povedli. »REKREATIVCI 77« tehnično sicer niso zaostajali, bili pa so neodločni v napadu, tako, da rezultata niso mogli izenačiti, še več v drugem polčasu so popustili in z dvema avtogoloma seje tekma končala z 0:4 za Italijane. Vseskozi so bili Litijani deležni glasne podpore s tribun, zlasti so se pri tem izkazale boljše polovice pa tudi domači gledalci so kazali simpatije Teniški utrinki Mlade igralke in igralci Tenis kluba AS Litija so zopet uspešno nastopale. V Mariboru na Odprtem prvenstvu Slovenije za deklice do 14 let so v glavnem turnirju nastopile Mandič Valentina, Zupanc Manja, Kump Maruša in Poglajen Anja. Mandičeva in Kumpova sta izgubili v prvem krogu, Zupančeva v drugem, Anji Poglajen pa je uspel preboj do polfinala in osvojitev pokala, ki ji ga je predala legenda slovenskega ženskega tenisaMima Jauševec, ki sije polfinalni dvoboj tudi ogledala. Na turnirju za dečke do 14 let je bil uspešen Meke Ernest, ki se je prebil do četrtfinala, pot v polfinale pa mu je po tesnem dvoboju zaprl domačin Pajnik Luka. Velik uspeh je Anja Poglajen dosegla tudi na ETA turnirju ( European Tennis Association ) za dekleta do 14 let v Zagrebu, kjer se ji je po zmagi nad Santinijevo uspelo uvrstiti v glavni turnir, tam pa ji žreb ni bil naklonjen, saj se je že v prvem krogu pomerila z državno prvakinjo Hrvaške Abramovič, ki je bila tokrat premočna nasprotnica. Anjo Poglajen čakajo poleg domačih tekmovanj in obeh Državnih prvenstev (do 14 in do 16 let, kjer bo obakrat nastopila v glavnem turnirju) še ETA turnirji na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Danskem in Avstriji. Njeni cilji so čimveč uvrstitev v glavni turnir in čim višje mesto na Evropski teniški lestvici. Vse to terja velike napore, ne samo na treningih, pač pa tudi potovanja, povezana s temi tekmovanji terjajo svoje. Anja je zato izredno hvaležna Osnovi šoli Gradec, vsem učiteljem in vodstvu šole, ki so pokazali izredno razumevanje za njeno športno udejstvovanje in jo pri tem podpirajo. Tudi v samem teniškem centru AS se obetajo zanimive teniške pripreditve. Že konec maja se bodo začela ligaška tekmovanja. Sezono bodo otvorila dekleta-članice in se v soboto , 19.maja ob 9.uri, pomerile z ekipo Bombač Lamont iz Ljubljane. Za ekipo članic TK AS Litija bo nastopila tudi nova moč Oksana Dobrynska, ki je tudi vodja članske ženske ekipe.To bo vsekakor tenis, vreden ogleda. Nastopili bodo tudi člani, vodja ekipa je Marjan Čuk, in pa ekipa do 12 let. Največji dogodek, ki se bo zgodil v Tenis centru AS Litija pa bo vsekakor Dižavno prvenstvo za fante in dekleta do 16 let.To se bo odvijalo od 14. — 18. Junija 2001. Pričakujejo preko 200 udeležencev. V glavnem turniju boste nastopila tudi dva domača tekmovalca in sicer Meke Ernest in Anja Poglajen. Na Tenis parku AS bo torej zelo zelo pestro, pa še dnevi jagod in sladoleda so se začeli! Prireditve na Tenis parku AS: Sobota, 19.5.2001 - članice AS LITIJA : TC bombač Lamont Ljubljana ob 9.15 Nedelja 20.5.2001 članice AS LITIJA :ŽTK MARIBOR ob 9.15 Sobote 26.5.2001 - člani AS LITIJA :TK LOŽ ob 9.15 Sobota 2.6.2001 - člani AS LITIJA :TKTrbovlje ob 9.15 Nedelja, 3.6. 2001 — liga do 12 let AS LITIJA : Šport plus Ljubljana ob 9.15 Nedelja 10.6.2001-liga do 12 let AS LITIJA: Krka Otočec ob 9.15 Četrtek — ponedeljek od 14.6-18.6.2001 - DRŽAVNO PRVENSTVO ZA FANTE IN DEKLETA DO 16 LET. VABLJENI KOGLEDUTEKEM! PA. Na sli ji : Anja Poglajen je prejela pojal od Mirne Jauševec Z leve proti desni: Mirna Jauševec, Zoran Jauševec in Anja Poglajen Z Jerebova 14, Litija Tel.: 01/8980-360 Turistična agencija ze za „ zeza $6.900,00 $1T ♦ 5.900 SIT TAKSE Plača eden - potujeta dva! že za 38,000,00 SIT JI, 900)00 MT -».»omttakm Pri nas vam nudimo tudi RENT-A-CAR! Športno društvo Dole pri Litiji Nogometna sekcija ŠD Dole je spet organizirala prvomajski turnir v malem nogometu, in sicer v soboto, 5. maja. Turnirja se je udeležilo pet ekip, žal pa sta dve, zaradi objektivnih razlogov odpovedali svojo udeležbo. Elektroinštalacije » Popravila gospodinjskih aparatov » Alarmne naprave Stane Dolar s.p. Polšnik 20b 1272 Polšnik Tel: 01/897-32-05, GSM: 041-507-897 »NAŠA DROGA JE NOGOMETNA ŽOGA« Aprila letos smo v NK Litija začeli nov projekt z imenom »Naša droga je nogometna žoga«. Zavedamo se vseh »temnih« strani sodobne dražbe, zato s to akcijo poskušamo v nogometno šolo privabiti dečke, ki si želijo svoj prosti čas popestriti z nogometom, se dražiti z vrstniki in skozi igro osvojiti določeno nogometno znanje. Še posebej vabimo dečke, ki so rojeni leta 1990 in mlajše, saj tako kot na splošno v športu tudi v nogometu velja, da ura (učenja nogometnih veščin) zamujena, ne vrne se nobena. Dodatne informacije dobite v prostorih Nogometnega kluba Litija ali na telefonski številki: 041/356-395. Ob sicer ne preveč ugodnih vremenskih razmerah, je ŠD turnir uspešno pripeljalo pod streho in s korektnimi razsodbami sodnika Zagorca, so ekipe dosegle naslednji vrstni red: Prvo mesto je po streljanju kazenskih strelov zasedla ekipa »Prapreče mladi« iz Trbovelj pred »Zajčki« Dole, tretje mesto so zasedli »Prapreče veterani«, prav tako po streljanju kazenskih strelov, četrti so bili »Vfeterani« Dole in peti ekipa »Korenine« iz Hrastnika. Najboljši so za svoje dosežke prejeli pokale. V nedeljo, 6. maja, pa je ŠD Dole - pohodniška sekcija v sodelovanju s Študijskim krožkom iz Svibnega pri Radečah pripravila prvi »Pohod dveh KS po poteh naravne in kulturne dediščine«. Pohodniki so se na pot napotili vsak iz svojega izhodišča, in sicer iz Svibnega ob 11. uri in iz Dol ob 12. uri. Pohoda se je kljub slabemu in deževnemu vremenu udeležilo 176 prijavljenih pohodnikov, ki so ob poti lahko kljub dežju uživali ob ogledu naravnih in kulturnih znamenitosti, katere se do dneva pohoda niso kaj posebno predstavljale javnosti. Pohodniki iz izhodišča Dol so si lahko ogledali ogljarske spretnosti, videli so apnenice, kjer so včasih pridobivali »živo apno« in okušali dobrote iz tistih časov . Med potjo so si lahko ogledali naravni biser slap Bena, ki do dneva pohoda še ni bil obiskan v tolikšnem številu. Ob slapu Bena so se pohodniki iz izhodišč Svibno in Dole srečali, ter nato skupno nadaljevali pohod po zelo dobro označeni in varovani poti mimo cerkvice sv. Roka in Katarine enega najstarejših sakralnih objektov v Občini Litija, katerega osnovo so postavili že grofje Svibenski (Ostrovrharji). Na žalost nam na cilju v Dobovici zaradi slabega vremena ni bilo dano uživati ob pogledu na Snež-nik,Savinjsko Kamniške Alpe in na Triglav, zato pa smo lahko občudovali bližnji Kum in Okrog na Dolenjskem. Ob zaključku pohoda, ko sta predsednika KS Dole in KS Svibno podpisala svečano listino o vsakoletnih srečanjih, so si pohodniki, ki so poleg prirediteljev prišli tudi iz Ljubljane, Trbovelj in Trebnjega obljubili, da se prihodnje leto srečajo še v večjem številu in v upanju, da bo tudi narava prispevela svoj delež in naklonila sončno vreme. Na koncu, pa še zahvala g. Zupanu, ki je omogočil, da so se udeleženci pohoda udobno vrnili na svoja izhodišča. D. MAK Maj 2001 10 SP O R T/(9BVESTILA Obvestilo potnikom na železniški postaji Litija Cenjene občane, predvsem uporabnike železniških storitev obveščam in opozarjam, da z uveljavitvijo novega voznega reda od dne 10.06,2001 dalje podhod na železniški postaji Litija pridobi svojo .osnovno funkcijo - omogočal bo varen izvennivojski dostop na perone in s tem varno vstopanje in izstopanje potnikov. S tem dejanjem se zaključi dosedanje varovanje vstopajočih in izstopajočih potnikov s strani vlakovnega odpravnika z zadrževanjem posameznih vlakov na signalih v času postanka potniškega vlaka na postaji, kar pomeni sočasen prevoz vlaka po sosednjem tiru z redno hitrostjo. Vsakršno prečkanje tirov mimo podhoda bo smrtno nevarno početje in skrajno neodgovorno ravnanje posameznika. Spoštovane občane pozivam, da strogo upoštevajo moje opozorilo, v upanju, da ga bodo pravilno razumeli, Marjan VVEILGONI 16. kolesarski vzpon na GEOSS Športno društvo Partizan Litija prireja 27. maja 2001 ob 10. uri kolesarski vzpon s startom izpred Tenis parka As v Litiji. Dolžina proge je 16 km, višinska razlika 400 m. Od starta do Spodnjega Hotiča (9 km) vozijo kolesarji v zaprti vožnji, nato sledi 7 km vzpona do cilja. Absolutna zmagovalca dobita pokal, najboljši po kategorijah pa bodo prejeli medalje. Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico, topli obrok in napitek. Po končani prireditvi bo žrebanje praktičnih nagrad (glavna nagrada je gorsko kolo Autor, ki ga podarjata trgovina in kolesarski servis Vidic iz Litije ter PULZAR d.o.o., Kamnik). Startnina je 1.500,00 tolarjev v predprijavi po telefonu 01/ 898 40 43 (041 474 822) - Mare ali 01/ 897 91 54 -Drago, na dan prireditve pa 2.000,00 tolarjev. M. R. KLIŠE Sž kulturni šok 21. - 24. maj TOREK 22.05. KNJIŽNICA LITIJA ob 17h potopisno predavanje o Škotski OŠ GRADEC ob 20h gledališka predstava DEJMO STISNT TEATRA: BIBLIJA STARA ZAVEZA ČETRTEK BIKS BAR LITIJA ob 20h 24.05. tekmovanje v IMPRO LIGI Lovska družina Šmartno pri Litji obvešča, da povzročeno škodo po divjadi na kmetijskih pridelkih na območju LD Šmartno sporočite enemu od cenilcev škode LD Šmartno: Slavko Lindič (041 847 311, 8987-268), Rafael Lindič (89-87-744), Janez Nograšek (89-87 761), Alojz Osredkar (041-362-681, 8984-637), Jože Perme (041 -365-586, 898-14-38). Po sprejetem sporčilu bosta organizirana ogled in cenitev škodnega primera skupaj s predstavnikom zavarovalnice. Dodatne informacije lahko dobite tudi vsak petek med 20. in 21. uro v Lovskem domu na Grilovcu: (tel.: 89-87-505). Mali oglas PRODAM dobro ohranjeno pasjo hišico (100x90 cm). Cena po dogovoru. Tel.: 01/898-11-05 Nadaljevanje s prve strani... Ekipno šolsko državno prvenstvo v krosu T)omerili so se v enajstih starostnih kategorijah, L na progah dolgih 500, 1000, 1500 in 2000 m. Celotno tekmovanje poteka z namenom, da mladim približa najbolj osnovno človeško gibanje - tek. Tako je bil prav vsak izmed udeležencev, ki je opravil preizkušnjo lepo nagrajen. V veliki konkurenci osnovnošolskih ekip so se že pred prireditvijo kot favoriti pojavljali lanskoletni zmagovalci: Osnovna šola Železniki. Svoje pretekle rezultate so uspeli le še potrditi in z naskokom so zopet osvojili skupno prvo mesto. Sledila jim je Osnovna šola Franceta Bevka iz Tolmina, na tretjem mestu pa so pristali osnovnošolci in osnovnošolke iz Trebnjega. Med dijaki srednjih šol so se najbolje odrezali Gimnazijci Druge gimnazije Maribor, drugo mesto so si pritekli novomeščani, tretjo stopničko pa so zasedli dijaki Gimnazije Ptuj. Med dijakinjami je zmaga odšla v Novo mesto, drugo in tretje mesto pa je odšlo v Maribor. Velika popularnost teka, predvsem pa dobri rezultati so po besedah športnih pedagogov plod dobrega sodelovanja med šolami in pa lokalnimi atletskimi klubi, pri vsem pa ne gre zanemariti talenta in trdega dela otrok. Na prireditvi, ki je po številu udeležencev in organizacijskem pogonu vsekakor največje šolsko športno tekmovanje pri nas, ne gre zanemariti dejstva da tovrstni dogodki veliko bolj uspevajo v manjših slovenskih krajih. Posledica nezanimanja večjih mest za tovrstne obšolske dejavnosti pa se kaže tudi v rezultatih, ko v skupnih rezultatih med prvimi desetimi ne najdemo ekipe iz našega glavnega mesta. Ob uspeli prireditvi, kijev lepem vremenu privabila lepo število gledalcev, pa seveda ne smemo pozabiti na organizatorje osnovno šolo iz Smartna pri Litiji, ter na lokalno skupnost, kijev zadnjem tednu živela praktično samo za ta dogodek. Žiga Kariž Agens Sports marketing Šmartno šteje 1400 prebivalcev, v soboto pa je gostilo kar dvakrat toliko obiskovalcev. Organizacija tako množične in pomembne prireditve, kot je državni kros, zahteva skrbne priprave in natančno domišljeno izvedbo, ki ne vključuje samo teka, ampak tudi prometno ureditev v času prireditve (.stalen problem v Šmartnem), prehrano in drugo oskrbo tekmovalcev in organizatorjev, program slovesnih proglasitev in nenazadnje tudi turistično promocijo kraja. Celotna prireditev je bila po mnenju večine udeležencev organizacijsko dobro izpeljana, brez večjih napak in spodrsljajev. K temu je pripomogla okoli 150 — članska ekipa, ki50 j° sestavljali pedagoški in drugi delavci šole, gasilci, vojaki, dijak}, učenci OS ter nekateri drugi prizadevni krajani. Tudi izjave tekmovalcev v cilju potrjujejo, da sta se kraj in šola predstavila v najlepši luči. Šmartno bo organizator krosa tudi v prihodnjem šolskem letu. To največje šolsko tekmovanje v naši občini so omogočili različni sponzorji zato se jim za njihov prispevek in pomoč prisrčno zahvaljujemo. Danica SEDEVČIČ PLANINSKI KOTIČEK Deseti jubilejni izlet zasavskih planincev v neznano Za dan boja proti okupatorju savski planinci vsako leto organizirajo izlet v neznano. Letošnjih 56 udeležencev je pot vodila v deželo Jurčičevega Desetega brata. V Višnji gori nas je pričakal domačin Peter Groznik in nam povedal veliko zanimivega o starodavnem trgu, o njegovih nekdanjih in sedanjih prebivalcih, skupaj pa smo se povzpeli še do razvalin Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja. Naš najvišji vrh tega dne je bil Sv. Duh (630 m) nad Polževim. Od Polževega naprej pa smo že globoko v deželi Desetega brata. Razvaline gradu Roje in Kravjak (pri Jurčičiu Podlesek in Slemenice) so nas dobro pripravile na srečanje s Cirilom Jurčičem, pranečakom slavnega pisatelja. V senci mogočnih dreves pred cerkvijo Janeza Krsnika smo prislunili njegovemu slikovitemu pripovedovanju v dolenjskem narečju. Ciril je sodeloval pri vseh uprizoritvah Jurčičevih del na prostem v Muljavi in nas povabil poleti na uprizoritev Jurčičevega Gasilski posnetek na "Jurčičevim" na Muljavi Doktorja Zobra. Že v Desetem bratu ima pomembno vlogo gostilna Oberščak, zato smo tam tudi postali, se okrapčali, predsednik PD Moravče Franc Kmetič pa je Savčanom podelil znakce za prehojeno celotno Moravško pot. Muljava pa ni bil končni cilj izleta, pač pa je bila to prijazna domačija Podržajevih v vasici Gradišek le nekaj minut od izvira Krke in Krške jame, ki smo si jo tudi ogledali. Domača hči Mateja je igrala na citre, mi pa smo ji dodali vokalno spremljavo in si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Borut VUKOVIČ Spominski ovojnici Fondacija »Villa Litta« iz Litije bo junija letos izdala spominske poštne ovojnice (kuverte), ki bodo posvečene spominu na letos umrlega litijskega rojaka, igralca in lutkovnega ustvarjalca Naceta Simončiča. Oktobra pa bo fondacija izdala spominske kuverte v počastitev 50 - letnice smrti litijskega skladatelja Petra Jereba. Na obletnico njegove smrti (3. oktobra) bo na litijski pošti 1270 tudi spominski žig in priložnostna filatelistična razstava. M. Brilej ZIK - Matična knjižnica Litija Torek, 19. junij, 19.00 Potopisno predavanje: Iztok TRČEK, SIBIRIJA ( zadnji potopis pred poletjem) Čistilna akcija od Litije do Litije l vreča vsebuje 110 litrov, pobranih je bilo okrog 50 vreč smeti po vsem območju, ki se razprostira od prvega prometnega znaka Litija do drugega. Odziv ljudstva je bil porazen kljub dejstvu, da je stojnica, kjer so lahko dobili vreče in rokavice, stala pred občino in vsak delavnik (akcija je potekala cel teden) je mimo prišlo praktično celotno ljudstvo "mesta " Litije in jo popolnoma ignoriralo. Toda zgodila sta se dva zanimiva odziva, prvi negativen, drugi pozitiven. K stojnici je pristopil gospod in še preden sem mu izročil letak, na katerem je vse natančno pisalo, je začel pridigati, kako naj drugi poberejo smeti in podobno. Bila je grenka izkušnja, ki je hkrati potrdila rek, ki v času svobodne dežele, ki smo si jo tako želeli, še bolj drži: Ko bi le sosedu koza crknila. Druga pozitivna izkušnja pa se je pojavila s strani najmlajše udeleženke, ki je v ponedeljek z očetom prišla vprašat, kdaj se čistijo Stavbe in celo tisti dan prišla po vrečko in rokavice. Hvala tistim, ki so ekološko osveščeni, še posebej sponzorjem in hvala ljudstvu Litije, da so se udeležili čistilne akcije v tako velikem številu. Občinsko prvenstvo v atletiki V četrtek, 10.5.2001, je bilo v Šmartnem posamično občinsko prvenstvo v atletiki za osnovnošolce in osnovnošolke. Mesto Dekleta 1988. 1989 Rezultat 1. VODLAN MATEJA 88 ŽOGICA OŠ GRADEC 35,1 Fantič 1988. 1989 Rezultat 1. SOKLIČ MATEJ 88 | ŽOGICAjoŠ ŠMARTNO 45,9 Dekleta 1986. 1987 Rezultat 1. ČOSIČ VANJA 87 | ŽOGICA | OS LITIJA 32,9 Fantič 1986. 1987 Rezultat 1. MARTINČIČ KLEMEN 86 |ŽOGICA | GABROVKA 62,5 Mesto Dekleta 1986. 1987 Rezultat 1. JEREB MAJA 86 1 krnela lOS ŠMARTNO 8J Fantič 1986. 1987 Rezultat 1. PRELOGAR ROK 86 1 kroela lOŠ ŠMARTNO 12.1 Mesto Dekleta 1988. 1989 Rezultat 1. SAVSFK KATARINA 88 1 daljina lOŠ ŠMARTNO 375 Fantič 1988. 1989 Rezultat 1. Štritof domen 88 1 daliina lOŠ ŠMARTNO Dekleta 1986. 1987 Rezultat HAUPTMAN JANJA 86 1 daliina lOŠ ŠMARTNO Fantič 1986. 1987 Rezultat GREGORIČ ALEŠ 86 1 daliina lOŠ ŠMARTNO 512 Mesto Dekleta 1988. 1989 Rezultat 1. KRALJ ROMANA 89 1 300m lOŠ ŠMARTNO 55.4 Fantič 1988. 1989 Rezultat 1. Rok Uneli 88 1 300m 1 OŠ GRADEC 49,1 Dekleta 1986. 1987 Rezultat 1. ČOŽ DARJA 86 1 300m loS Šmartno 51.2 Fantič 1986. 1987 Rezultat 1. JUG MATEJ 86 1 300m loS Šmartno 47.4 Mesto Dekleta 1988. 1989 Rezultat 1. Poelaicn Ania 88 1 lOOOm 1 OŠ GRADEC 03:45.3 Fantič 1988. 1989 Rezultat 1. ANDREJ BERDAJS 88 1 lOOOm 1 OŠ LITIJA 03:31.5 Dekleta 1986. 1987 Rezultat 1. RESNIK LAURA 87 1 lOOOm 1 Gabrovka 03:49.6 Fantič 1986. 1987 Rezultat I. OSREDKAR IGOR 86 1 lOOOm 1 OŠ LITIJA 03:06.4 Mesto Dekleta 1986. 1987 Rezultat 1. Malešcvič Riiana 86 1 60m 1 OS C,RADEČ 9 Fantič 1986. 1987 Rezultat 1. MARINOVIČ SINIŠA 87 1 60m 1 OS LITIJA 7.8 Dekleta 1988. 1989 Rezultat 1. Šinkovec Spela 88 1 60m loS Šmartno 8.7 Fantič 1988. 1989 Rezultat Prijavljenih je bilo 207 tekmovalcev iz OŠ Gabrovka, OŠ Litija, OŠ Gradec in iz organizatorice OS Šmartno. Udeleženci tega tekmovanja so se pomerili v skoku v daljino, metu žogice, suvanju krogle, sprintu na 60 metrov, teku na 300metrov in teku na 1000 metrov. Zmagovalci posameznih kategorij so navedeni v tabeli poleg. Tomaž ROZINA PRIREJA TEČAJ C P P ZA A, B IN H KAT. S PRIČETKOM TOREK, 22.5.01. ob 17. uri NA AMD LITIJA ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI) POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEFON 8983 030 ali 8983 288 GSM: 041 626 718_______ PRIJAVITE SE LAHKO KADAR KOLI! G.M. Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu je ostala le praznina, in v srcu bolečina. ZAHVALA Na cvetni teden je utihnilo srce dobremu in skrbnemu očetu, dedku, pradedku, bratu, stricu in batrancu FRANCU GORSETU iz Štangarskih poljan 2.10.1912-4.4.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo za pomoč in skrb dr. Benedičiču za lajšanje bolečin, ki jih je neznosno prestajal in osebju ZD Litija. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Polšni-ka za ubrano petje ob pogrebni maši in trobentaču Žigi Toriju. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. K- Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je iznenada, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Vsi njegovi V SPOMIN ljubemu možu in očetu iz Velike Preske 2, pri Polšniku. 26. 4. je minilo žalostno leto dni, od kar te več med nami ni, k prezgodnjemu počitku si odšel, vemo, da ljubezen našo si sabo vzel. Jože, ti si bil naš raj, O, Bog povrni te nazaj! Življenje svoje cenil si. Enotno združeval ljudi. Trpljenje svoje skrival si. Utrjene so ti bile dlani. Srce nam joče od bolečin. Otroci so na te spomin. Toplota tvoja odšla je proč, Ljubezen pretrgala je obroč. A v naših srcih še živiš. Radost razdajaš, nas učiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Neutolažljivi: žena z otroki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE PAVLIHA roj. Klajnšek iz Sp. Hotiča pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo gospe Mariji Setničar, Frančiški Čarman in Jožici Verdonik. Iskrena zahvala gospodu Tinetu Penčurju za ganljive besede slovesa, župniku Janezu Zaletelu in misijonarju Janku Slabetu za nagovor in lep pogrebni obred ter hotiškim pevcem za sodelovanje pri maši in zapetimi žalostinkami. Hvala tudi nosilcem praporov in vsem ostalim. Kljub mnogim težkim življenskim preizkušnjam nas je nadvse dobra mama in teta Tonika vselej bogatila s skrbnostjo in ljubeznijo. Njen veder nasmeh nas je spremljal do zadnjega trenutka njenega življenja. Tiho je odšel od nas naš predragi mož, ata, stari ata, brat in stric AVGUST PETEK 1.6.1932-15.4.2001 iz Kresniškega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, in sv. maše. Posebna hvala g. župnikoma Tonetu Dularju in Janezu Zaletelu za tako lepo opravljen obred, g. Setničarju za zaigrano Tišino, PGD Kresnice za organizacijo pogreba, enako PGD Jevnica, Ribče in Hotič, kresniškim pevcem, ki so ga s slovensko pesmijo pospremili v tihi dom. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek IVAN KAVŠEK iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za poklonjeno cvetje, darovane sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju doma Tišje, g. župniku za pogrebni obred in pevcem iz Šmartnega za zapete žalostinke. Sinova Janez in Lado ter hčerka Majda z družinami. S: s m S 1 •V St Zapustila nas je naša draga in dobra žena, mama in babica ZORA KASTIGAR 11.7.1936-15.4.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena ustna sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem za vso pomoč, trobentaču za zaigrano Tišino in Predilnici Litija za izkazano spoštovanje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, hči Gordana in sin Goran z družinama .... . ..jt.......l t . . i:.....................„«s ^ n g „ _____ gnan g GIMNAZIJA LITIJA Bevkova 3, 1270 LITIJA Gimnazija Litija razpisuje prosta dela in naloge za kombinirano delovno mesto pisarniški referent in računovodja. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. POGOJI: višja oz. srednja izobrazba upravne ali ekonomske smeri, zaželjene so izkušnje na podobnih delih v javnem sektorju, zahtevano je znanje računalniške obdelave podatkov. Posebni pogoj: 3-mesečno poskusno delo. Nastop dela: 1.6.2001 oz. po dogovoru. Prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih del pošljite na tajništvo šole v roku 8 dni. Ravnatelj: Vinko LOGAJ, prof OBČINA LITIJA Oddelek za družbene dejavnosti Jerebova ulica 14,1270 Litija Na podlagi zbranih podatkov in izvedenega vpisa otrok v programe predšolske vzgoje VVZ Litija, zlasti na območju KS Šmartno in KS Hotič, objavljamo zbiranje ponudb oz. evidentiranje možnih dodatnih pros-torskih kapacitet - poslovnih in drugih primernih prostorov za izvajanje programov predšolske vzgoje, ki bi v skladu z normativi in standardi s tega področja lahko izpolnjevali predpisane prostorske in sanitarno - tehnične pogoje za izvajanje te dejavnosti. Vzgojnovarstvena dejavnost bo potekala v organizaciji VVZ Litija, s ponudniki prostorov bo občina sklenila ustrezne najemne pogodbe, za investiranje oz. preurejanje privatnih objektov ali prostorov pa občina nima predvidenih sredstev. Vse ostale informacije in predpise o izpolnjevanju potrebnih pogojev, lahko zainteresirani ponudniki dobite v času uradnih urna Oddelku za družbene dejavnosti: tel. 01/898 12 11 soba 51,52 na občini Litija. Vaše ponudbe posredujte na naš naslov do vključno 21.6.2001. NATEČAJ Za najbolj urejeno okolico stanovanjske hiše in kmetije na področju krajevne skupnosti VAČE Društvo žena in deklet Vače razpisuje natečaj za izbiro najbolj urejene okolice stanovanjske hiše in kmetije na področju krajevne skupnosti Vače za leto 2001. Na natečaju lahko sodelujejo le lastniki stanovanjskih hiš in kmetij na področju krajevne skupnosti Vače. Ocenjevanje bo vršila komisija, ki jo bo določil upravni odbor Društva. Komisija bo pri svojem delu upoštevala naslednje kriterije : 1. Splošni izgled neposredne okolice praktičnost,estetika, lepota, skladnost, vabljivost. 2. Izgled urejenosti posameznih detajlov zgradbe z upoštevanjem ohranjanja kulturne dediščine. 3. Izgled ureditve dostopov do hišnega praga - ureditev predhišnega prostora, ureditev bivalnega vrta, ureditev počivališča, povezava vseh lociranih vrtnih delov s primerno potjo. 4. Raznolikost zasaditve. Zainteresirani za natečaj naj svojo pisno prijavo oddajo najpozneje do 15.06.2001 pri predsednici Kristini POTOČNIK ali pošljejo po pošti na naslov: DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET VAČE, VAČE 30,1252 VAČE Komisija bo ocenjevanje izvedla dvakrat do 25.avgusta 2001.Razglasitev rezultatov bo na prireditvi VAŠKI DAN 2001. Dosežena prva tri mesta bodo prejela priznanja in praktične nagrade. Predsednica Kristina POTOČNIK KS VELIKA ŠTANGA, PROJEKTNI SVET CRPOV za ŠTANGARSKE POLJANE, VELIKO ŠTANGO in JEVNICO Vabijo na ŽEGNANSKO NEDELJO . v VELIKO ŠTANGO, v nedeljo,1/.junija 2001 Program prireditve: 10.00 sveta maša, 11.30 tekmovanje harmonikašev, 13.00 družabne igre (sodelujejo ekipe iz vseh treh krajevnih skupnosti). Preko celega dne pa bo potekala prodaja pridelkov in izdelkov na stojnicah na prostoru pred cerkvijo. Še vedno pa se lahko prijavite za tekmovanje harmonikašev in za prodajo vaših pridelkov in izdelkov na stojnicah. Vse informacije na tel: 041 820-386. SADOVNJAK P€CIC€ pečice PRI GABROVKI UGODEN NAKUP JABOLK CENA ZA: 1 kg = 70 SIT UGODNOSTI: - konkurenčne cene - možnost nokupci z ali brez embalaže Nakup jabolk je možen vsak dan od 8. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 15. ure-Vse dodatne informacije dobite po telefonu: 01/8971-156 oli GSM 041/362-480- ■■■■ Trdi diski Programi, igre, dokumenti, naslovi ...za vse to in še več potrebujemo v računalniku določen prostor. Ta prostorje trdi disk (ang. bard disk), naprava, katere prisotnosti se mnogi niti ne zavedajo kljub vsakodnevni uporabi. Ta škadica, velikosti približno dveh cigaretnih, ima neslutene kapacitete za shranjevanje podatkov. Če trdi disk razstavimo, lahko vidimo nekaj plošč, podobnih zgoščenkam, ki so z določenim presledkom nameščene ena nad drugo, majceno ročico, ki se premika nad ploščami ter nekaj malega elektronskega vezja. Te plošče so zbirni center za vse možne po- & m LABA Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. BGFi Microsoft vmesnikom, ker so cenejši in ne tako zelo počasnejši od SCSI diskov. Oboji, torej IDE in SCSI diski so na videz enaki in imajo enak namen. Razlika je v tem, da se SCSI diski uporabljajo predvsem za strežnike ali zelo močne računalnike, kjer sta stalna visoka hitrost prenosa podatkov ter zanesljivo delovanje najbolj pomembna. Čeprav je razlika med diski obeh standardov vedno manjša. V računalnik običajno običajno lahko priključimo do štiri enote IDE, med katere spada tudi CD-ROM, CD-R, Zip in še kaj. Danes kupiti trdi disk s kapaciteto pod 10 Gb (gigabajtov), kar poenostavljeno po- TehniCno Servisni Cen ter OEM BUILCER datke. Povsem logično je, da je zaželjena čimvečja kapaciteta diska, saj to pomeni več podatkov na razpolago in več prostora za nove. Plošče, skrite v trdem disku se vrtijo z visoko hitrostjo, meni kapaciteto desetih milijard znakov (recimo črke A, številke 1,...), skorajda ni mogoče. Če kupujete nov disk ali celo računalnik, izberite 20 ali več gigabajtov, s hitrostjo vrtenja 7200 obr/min in od 5400 do neverjetnih 15000 obratov na minuto, vmesnikom IDE ATA100 (kar teoretično pomeni majhna ročica, na kateri so bralno-pisalne glave, pa med tem skrbi za prenos podatkov ostale elektronike. Najpogostejši so diski z IDE (EIDE, ATA...) prenos 100 Mbit/s podatkov med diskom in osnovno ploščo). Tako boste imeli zmogljiv disk po zadnji modi in ugodni ceni. Boštjan LABA CITROEN C5 — 100 % uporabna tehnologija Pri avtomobilski tovarni Citroen, so do sedaj prisegali na imena, ki so vsebovala črko X. Z novim C5 začenjajo novo dobo v poimenovanju svojih avtomobilov s črko C. C5 ima nekatere Citroenove oblikovalske imenovalibreak. značilnosti, kot je npr. visok dvignjen zadnji del avtomobila. Posebej je opazna sprememba višine avtomobila. C5 je skoraj za decimeter višji od xantie in XM, ki ju je zamenjal. Glede na to, da je C5 praktično zamenjava za dva avtomobila, je zrasel tudi v dolžino in se s svojimi 462 cm dolžine postavlja povsem na rob višjega srednjega razreda. Na sprednjem delu so namestili podolgovate elegantne luči, katerih linije smo spoznali že pri xsari in picassoju, enako pa so na sredini sprednje maske namestili velik zaščitni znak tovarne Citroen. Prostornost potniške kabine je občutna že ob prvem stiku z avtomobilom. Sprednja sedeža imata izjemno dol pomik, a kljub temu A Servis in prodaja 1290 Grosuplje Cesta na Krko 4 Tel.: 01 787 14 19 Fax: 01 78614 19 Posebnost novega Citroena C5 je seveda njegovo hidroaktivno vzmetenje, ki je pri Citroenu že tretja generacija. Pri vožnji imate možnost nastavitve med udobno in dinamično vožnjo. Podvozje opravlja svoje delo tiho, enako pa ni več občutiti nihajev karoserije ob močnejšem zaviranju. Avtomobil je dobro vodljiv in se malo nagiba v ovinkih. Hkrati se C5 izkazuje z zelo dobrim držanjem smeri pri vožnji. Vožnja je zelo tiha, za kar se je potrebno zahvaliti dobri aerodinamiki karoserije in dobri zvočni izoliranosti potniške kabine. Pri izbiri motorjev so vam na voljo običajni 2.0 litrski bencinski motor, 2.0 litrski HDI dizelski motor in predvidoma kmalu tudi na slovenskem trgu 1.8 CITROEN PRODAJA VOZIL 011786 40 69 01/786 53 30 je tudi na zadnji klopi še dovolj prostora, tudi če imate daljše noge. Zadnja klop ima tri točkovne varnostne pasove in tri vzglavnike. Instrumentna plošča srednje konzole je dobro pregledna in tudi ukazi na obvolanskih ročicah so dokaj dobro pregledni. Armaturna plošča zahteva nekaj prilagajanja, vendar vam nudi obilico podatkov. Voznik ima veliko možnosti za nastavitev svojega položaja, a tudi z izbiro visokega sedenja nima najboljše preglednosti nad avtomobilom. Skladno s tem se bo potrebno na velikost avtomobila pri parkiranju nekoliko navaditi. Vsa pohvale si zasluži prtljažnik, ki ga pokrivajo zadnja peta vrata, kar omogoča elegantno nalaganje tudi večjih tovorov. Prtljažni prostor obsega 4561 prostornine in ga je možno povečati s prevračanjem zad- ____ nje deljive klopi. W' ! '"'"'"j Komur pa je to "" premalo, lahko po- seže po karavanski različici C5, ki so jo pri Citroenu po- litrski 16 V bencinski motor. Poleg pa si lahko izberete ročni petstopenjski ali samodejni menjalnik, ki vam nudi možnost ročnega prestavljanja. V C5, so v Citroenovi tovarni temeljito poskrbeli za varnost. Avtomobil je serijsko opremljen s prednjima in bočnima varnostnima blazinama, ter varnostnima bočnima zavesama. Poleg ABS in EBD ima na vseh kolesih vgrajena tudi tipala za nadzor daka v pnevmatikah, tako da pravočasno dobite informacijo o nepravilnem tiaku. Poleg tega, se vam pri sunkovitem zaviranju avtomatsko vključijo vse štiri utripalke in opozorijo voznika za vami. C5 je na voljo s tremi različnimi paketi opreme: X, SX in exclusive. Najcenejši C5 vas bo stal 3,99 mio. SIT. Citroen C5 je vozilo, ki vam bo s svojo opremljenostjo, dinamičnostjo in eleganco, z lahkoto zlezel pod kožo! Če pa si ga želite ogledati v živo, se dne 26.05.2001 od 08.00 ure do 12.00 ure oglasite pred trgovino AVTOUSLUGA v Šmartnem pri Litiji, kjer ga boste lahko tudi preizkusili. (B.B.) itiTERULTU CVItOPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si PE Ljubljana PE Litija Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja. tel.: 01/511-16-24 GSM: 041/770-298 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj : Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. z^VnazvedRilo LITIJSKI PROIZVAJALEC GNOJILA ZA CVETJE PRVA ČRKA ABECEDE STROKOVNJAKINJA ZA PISAVO OKENSKA NAVOJ- NICA BABICA V MEST. OKOLJU BENEŠKO KOPALIŠČE SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI IGRALEC TAROKA, TAROKIST IME IGRALKE (POVER) SESTAVIL JOŽE VIZLAR JETNI- ŠKI PAZNIK ČEŠKO ŽENSKO IME MUHA NA PUŠKI AVTO. OZNAKA SLOVENJ GRADCA OSMI ŽID. MESEC MEDNAR. HRVAŠKE BLAGOVNA ZNAMKA GNOJILA TEGA PROIZVAJALCA MADŽARSKO MOŠKO IME KEMIJSKI ZNAK ZA ŽELEZO ŽIDOVSKO MOŠ. IME STAREJŠI JAPONSKI TELOVADEC ČEŠKO MOŠKO IME GRŠKA BOGINJA NESREČE ANTON KOVIČ UUBEZEN QOKTOR ZIVAGA OTIŠČANEC OTISK ŠPANIJA ZAREZA ZA DNO PRI SODU RUDNIŠKI VOZ ZA PREVOZ PREMOGA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES) ŽALNE PESMI, ŽALOSTINKE GROBO ORIEN-TAL SUKNO IVAN SIVEC KEMUSKI ZNAK ZA AMERICIJ PODZEMNI HODNIK IVAN CANKAR PODVODNA SKALA V MORJU KAZALNI ZAIMEK HUDIČ, VRAG ANTON BROVČ SRBSKO M. IME AVTOR ARIANE (CLAUDE) POLMER KRMILO IZ RIBJIH OSTANKOV LOVEC NA POTOČNE ŽIVALI PRITOK DONAVE V NEMČIJI JEZERO VTURČUI TEŽJE BESEDE: ANET, IJAR, CAAN, NAAB Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.06.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo pet reševalcev in jih nagradili z specialnim tekočim gnojilom za rasdine. Ime in priimek: Nagrade prispeva: AGROLIT, Litija Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANI REŠEVALCI APRILSKE NAGRADNE KRIŽANKE 1. Vika GREGORIN, Sava 2. Dragica DRNOVŠEK, Litija 3. Magda KOTAR, Šmartno Nadaljevanje s prve strani... AVTO fl- SOLA SVETI Č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom TOREK, 5.6.2001 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 01/8983-140 GSM: 041-683-945 Litija ima ponovno državne prvake Pomembno je dejstvo, da so bili tokrat v ekipi kar štirje osemnajsdetniki, da je takoj ko je ekipo v tej sezoni prevzel trener Andrej Vrhovec osvojil kar najvišjo lovoriko, ob sebi na klopi pa je imel starega mačka, ki pravzaprav vsako leto osvoji nekaj »od zlata« Igorj a Čarmana. Prvi, ki je Litijane s čestitko presenetil je bil litijski župan Mirko Kaplja, ki je igralce pričakal v litijski športni dvorani, ko so le-ti prišli iz Sevnice. Fantje so se znali zahvaliti tudi njemu in skupaj nazdravili tej po ocenah nekaterih tudi v klubu nepričakovani lovoriki. Vendar pa je bilo pred fanti še sklepno dejanje letošnje sezone, to pa je bilo finale slovenskima pokala, ki so ga do letošnje sezone lesarji trikrat žeosvojili,prvičv sezoni 1995/96, zadnji dve leti pa je tako ali tako ta lovorika doma v Litij i. Nasprotnik v finalu isti kot lani Celjani. Prvo srečanje v Celju so dobili Lilijani z dvema zadetkoma Boruta Kristana 2:1. V povratnem srečanju 11. maja v Litiji pa so domači igralci malce lahkomiselno zapravili prednost s pr ve tekme in vodstvo po 17 minutah igre s 3:0. Na koncu so slavili Celjani s 7:4 in tako odnesli pokalno lovoriko. Konec malonogometne sezone2000/ 2001 je bil torej v Litiji. Najboljše pa je prišlo na koncu, saj so Litij anom predstavniki Nogometne zveze Slovenije podelili tudi vabilo za evropsko klubsko tekmovanje, ki se bo zgodilo prvič v dosedanji malo-nogometni zgodovini. In prvi vEvropi iz naše države bodo prav Lilijani. Vsekakor pa je lepo slaviti v družbi svojih pristašev. Tudi statistično so litijski malonogometaši od petka naprej najuspešnejša ekipa malega nogometa v Sloveniji. In nagrada je sledila kar takoj: pot v Rusijo na mednarodni malo-nogometni turnir v Novi Urengoy v Sibiriji. Tja jih je namreč povabil ruski državni prvak Spartak iz Moskve. O tem kako je bilo v Rusiji, si boste lahko prebrali tudi v našem časopisu v naslednji številki. Zdaj lahko le dodamo, da so Lilijani tudi s pomočjo občine Litija s prospekti poskrbeli, da bodo tudi tam nekje v Sibiriji morda spoznali Slovenijo in naše mesto. Pozdravno pismo litijskega župana pa bo pristalo v rokah njegovega kolega v Novem Urengoyu. Se večje zadovoljstvo ob naslovu državnih prvakov pa je prišlo, ko je na naslov kluba prišlo uradno povabilo na letošnje evropsko tekmovanje v malem nogometu. Namreč evropska nogometna zveza UEFAbo letos prvič organizirala »ligo prvakov« in lesarji bodo v tej ligi kot prvi in edini predstavnik naše države. Torej ob zaključku sezone za klub ne bo počitka, temveč le dodamo delo, verjetno prijetno. V klubu se zahvaljujejo za pomoč s tribun, hvala vsem sponzorjem, donatorjem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tam kjersmo. Na vrhu slovenskega malega nogometa. Stane KOKALJ