ŠTEV. 3 LETO II
★
MAREG 19 6 6
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
OB 8. MARCU
Ob priliki tega, zares našega Praznika, želim navezati nekaj misli, ki nam naj bodo napotilo k ciljem Paše revolucije.
Enakopravnost žena naj se zrcali na vseh področjih našega družbenega, kulturnega in političnega življenja. Da bo temu tako, mora biti cilj naše družbe, da se dajo možnosti vsem našim ženam, da se bodo zares lahko posvetile tako delu v samo-
uPravnih organih, kakor tudi ostale-političnemu napredovanju. Predvsem nam mora biti pred nemi nenehna skrb, kako razbremeniti naše matere-delavke za katere vsi vemo, da so preveč obremenjene poleg službe še z vsemi deli n°ma. Saj sloni pretežno vsa skrb *a družino na njenih ramenih. Kaj zahteva vsakodnevna skrb za majhne nlroke, ve le mati, ki je to občutila 111 ki še občuti. Iz tega izhaja vedno ndločnejša zahteva po ustanovitvi ntroških varstvenih zavodov, saj je v naši občini to vprašanje zelo pe-
reče. Vsi družbeni činitclji sc zavzemajo za to, da vendar tudi glede otroškega varstva gremo s časom naprej. Znano nam je, da je vzgoja naših najmlajših osnova za celoten napredek naše skupnosti, zato smo v prvi vrsti dolžni posvetiti vso skrb prav njim. Dejstvo je, da so tisti otroci, ki so deležni vzgoje v varstvenih ustanovah, že v predšolski dobi veliko bolj pripravljeni za dojemanje pouka in so zato tudi bolj uspešni v šoli kot pa tisti, ki teh možnosti nimajo. Cc pa hočemo doseči enakopraven položaj vseh, moramo tudi vsem to nuditi.
Naši samoupravni organi so letos pokazali več razumevanja prav za to vprašanje, saj so namenili zanj znatno več sredstev kot druga leta.
Pri občinski skupščini je imenovan upravni odbor sklada za otroško varstvo, v katerem so tudi predstavniki vseh večjih podjetij. Na prvi seji tega odbora smo sprejeli statut sklada, v bodoče pa moramo sestavili prioritetno listo graditve otroških varstvenih zavodov. Upravičeno pričakujemo, da bomo v letošnjem letu zastavili vse sile, da se ta prepotrebna ustanova na Viru vendarle enkrat zgradi.
Ce bomo uspeli razbremeniti naše matere-delavke tiste moreče skrbi kaj delajo otroci med tem časom, ko so one na delovnem mestu, mislim, da sc bodo tudi lažje popolnoma posvetile delu, ki ga opravljajo. S tem pa lahko pričakujemo tudi večjo proizvodnjo, kar je osnovni cilj gospodarske reforme.
Prav tako je uspeh proizvodnje odvisen tudi od počutja vsakega posameznega delavca v kolektivu, zato mora sloneti na zdravih enakopravnih odnosih in na medsebojnem spoštovanju, ker je le na ta način lahko kolektiv tista monolitna sila, kateri so nedvomno zajamčeni tudi gotovi uspehi.
Ob zaključku želimo vsem ženam v kolektivu kar največ uspehov in zadovoljstva ob našem prazniku.
F. A.
Poročilo o delu CDS in UO v mesecu februarju
V mesecu februarju sta bili 2 seji DS in 3 seje UO.
Upravni odbor je na svojih sejah obravnaval in sprejel: razpis tehničnega vodje, izvršitev plana za januar, delitev dohodka po zaključnem računu, potrditev norm v belilnici, čistilnici in kardirnici, odobritev službenega potovanja direktorju in šefu komerciale glede ureditve reklamacije za artikel Mitja 11/95-34/34-20/20 pri firmi E. WAT-TA Trieste, predlog ukinitve obrata v Krašnji, dotacijo krajevni skupnosti Vir in Rdečemu križu Vir.
Delavski svet pa je na svojih sejah obravnaval in sprejel delitev celotnega dohodka po zaključnem računu za leto 1965 in delitev sredstev, namenjenih za sklade podjetja, potrditev zaključnega računa za leto 1965, povišanje štipendije slušatelju na višji politični šoli tov. Dolencu, nagrade vratarjem in dotacijo krajevni skupnosti Vir za dograditev zadružnega doma.
V. B.
Sestanek OOZK
V preteklem mesecu je imela osnovna organizacija ZK podjetja svoj redni sestanek.
Na tem sestanku so člani ZK razpravljali in sprejeli naloge za bodoče delo, obravnavali gospodarsko problematiko podjetja, sprejeli priporočilo, da naj komisija za nagrajevanje čimpreje izdela dokončni predlog pravilnika o nagrajevanju, odnosno smernice glede osebnih o-cen. Dalje so člani ZK podčrtali nujnost zgraditve otroškega vrtca na Viru, in dali priporočilo delavskemu svetu, da se formira komisija, katera naj bi izdelala načrt in priprave na čimprejšnjo realizacijo organiziranja toplega obroka za zaposlene v podjetju.
Poslušali so poročilo p delu na prilagoditvi pravilnikov novim zakonskim predpisom ter sprejeli priporočilo, da se le-ti čimpreje izdelajo.	Z, C.
2 St. 3 — marec 1966
Naš razgovor
Skoraj sva bila s Srečom v zadregi, koga pravzaprav to pot obiskati za naš razgovor. Bliža se dan žena in izbira je v naši, pretežno »ženski« tovarni velika.
Po krajšem posvetovanju je padla odločitev, da greva v tkalnico in sicer v Zvezdo.
Vprašanje naših tkalnic je danes tako pereče, a kljub temu o njem dosti ne razpravljamo. Zavedamo pa se vsi, da bo tu nujno nekaj storiti, ker s takim stanjem kot je trenutno v tkalnicah tkanin, ne bomo mogli dolgo vzdržati. Prvič je zaradi ne-povezave posameznih prostorov — saj se tkalnice tkanin stiskajo v treh različnih prostorih — otežkočeno organizirati sodobno proizvodnjo in polno izkoristiti kader. Drugič pa je strojni park tako dotrajal, da bi ga bilo nujno zamenjati z novim. Elaborat za novo tkalnico je narejen, čaka pa, kdaj bodo dani realni pogoji, da se bo pristopilo k reševanju tega perečega vprašanja. Po tretji strani pa danes dosti razmišljamo o integraciji in specializaciji proizvodnje. Znano nam je, da enake tkanine kot jih rabimo za naše izdelke, delajo še nekatere tkalnice v Jugoslaviji in te tkalnice so dosti bolje o-premljene.' Resno bomo morali razmisliti, ali se bomo s kom dogovorili za tesnejše sodelovanje ali pa pristopili k modernizaciji lastne tkalnice, kar pa je vezano z velikimi investicijami, za katere danes ni posebnih izgledov. Vprašanje je, ali bi bilo smotrno delati v tej smeri, To je
stvar študij in temeljite analize. Jasno je eno, da s takim stanjem kot trenutno v tkalnicah je, ne bomo mogli dolgo konkurirati ostalim podjetjem, kajti v prihodnje se bodo iskale vedno bolj tkanine visoke kvalitete, medtem ko se nižje kvalitetne tkanine ne bodo mogle plasirati.
Dejstvo je, da imamo1 v bombažnih tkalnicah v jugoslovanskem povprečju nizko produktivnost. Ce so realni podatki, ki sem jih dobil iz neke študije o tem poglavju, bi lahko v bombažnih tkalnicah zvečali produktivnost samo z organizacijo za 64 % naše sedanje produktivnosti.
Za organizacijo pa seveda niso odgovorni samo ljudje v podjetju in v obratu, ampak tudi ljudje izven podjetja v drugih podjetjih, zavodih, institutih in ostalih forumih.
Ustavimo se v naši tkalnici Zvezdi, kjer v napol kletnem proštom ropoče par desetin strojev. Skozi odprta vrata sili ropot na prosto, se tu duši in zgublja v svežem pomladanskem ozračju. Ker mi je ropot zadušil vsako besedo, sem tkalko, PEPCO PODMILSAK povabil na krajši razgovor v sobo, kjer smo se pogovorili v mirnejšem okolju.
»Kakšno je vaše delovno mesto v kolektivu?«
»Sem tkalka že nekaj let. Ker pa sem v podjetju že 19 let, sem delala že tudi v ostalih oddelkih. Tu sem zadovoljna. Delam sicer samo po štiri ure, ker imam doma otroka, pa moram njemu posvetiti ostali čas. Cas bi že bil, da bi ustanovili vrtec. To si marsikatera mati želi. Že zdavnaj so rekli, da bo, pa še vedno ni nič. Vesela bi bila, če bi bilo to vprašanje rešeno. Sama bi imela nekoli-o več časa in lahko bi tudi delala polni delovni čas.«
»Kako prihajate na delo?«
»Stanujem na Viru in prihajam peš.«
»S kašnimi težavami sc srečujete vsak dan na delovnem mestu?«
»Nimam nekih posebnih težav. Morda je najbolj neprijetno to, da nam pršilci brne tik nad glavami in nam ravno ti napravljajo največ nevšečnosti. Strop je nizek in ne vem če je tu možno kaj spremeniti.«
»Kje so vzroki napak, ki nastajajo pri tkanju?«
»To je težko reči. V glavnem pa so vzroki vsestranski, včasih se zgo-varjamo na prejo, drugič zopet na slabo škrobljenje in podobno. Tudi sami stroji so izrabljeni in se pogosto lomijo.«
»Kako ste zadovoljni z mojstri? Ali so vam vedno ob pravem času v pomoč?«
»Dela imajo dovolj. Priganja jih
ravno delo. Me hitimo zaradi norme in v ta tempo so vključeni tudi oni.«
»Ste v kolektivu zadovoljni?«
»Sem zadovoljna in trenutno se nimam nad ničemer pritoževati.«
»Doživljate 8. marec kot praznik ali kot navadni dan?«
»Ponavadi smo imele za ta dan v kolektivu manjšo slovesnost in u-pam, da nas tudi letos ne bodo pozabili.«
»To vam želim tudi sam, obenem čestitam k tem dnevu, sc zahvaljujem za sodelovanje in lep pozdrav.«
F. P.
Nesreče
Od 27. januarja do 28. februarja so bile prijavljene štiri nezgode: dve pri delu in dve nezgodi na poti.
DE Konfekcija: 1. Mlakar Katarina, strojnik pri stroju za izdelavo filtrov (1. II. 1966). Ko je ponesre-čenka hotela popraviti uteži pri stroju, ki so se zataknile, so ji le-te pad-lena roko in ji poškodovale prst.
2. Prelesnik Julka, konfekcionar-ka (28. II. 1966). Pri čiščenju stroja za vložke ji je transportni trak stisnil prst.
Na poti: 1. Klopčič Ivanka, kon-fekcionarka (1. II. 1966). Ko je šla ponesrečenka peš na delo, jo je prehitevajoči mopedist rahlo zadel v roko.
2. Starin Marija, konfekcionarka (2. II. 1966). Zaradi nerodnega stopanja s kolesa, si je ponesrečenka zvila nogo.	E. V.
Moje jutro v tovarni
Pod oknom navsezgodaj, mi ropota ta zlodej, zdaj tiše, zdaj glasneje, kot da se moji jezi smeje.
Rokave si zaviham, težko, vedno teže diham,
Odprem si trojna vrata, že me zajame hladna sapa.
Kar smejte se, ker mar vam ni, če moj ugled sedaj trpi, ker grešnik mi pobegnil je, tik pred očmi.
Uganite zdaj vi,
kdo je bil in kaj nam vozi,
vaš odgovor pa naj bo po možnosti v prozi.
Da laže bo, naj vam še to povem, da tista stvar diši tako, da parfuma z sličnim vonjeirr, iznašel še ni nikdo.
Odgovor mora vsebovati tri besede (priimek in ime voznika, ter predmet, katerega dotični dnevno vozi). Odgovore bomo objavili.
D. M.
Št. 3 — marec 1966 JJ
Zaključni račun za leto 1965
Gospodarske organizacije so dolžne, da po preteku poslovnega leta sestavijo zaključni račun (bilanco), s katerim dokončno ugotovijo in razdelijo svoj dohodek in dohodek ter višino sredstev in njihove vire.
Za poslovno leto se šteje čas od 1. januarja do 31. decembra.
Priprave za sestavitev zaključnega računa so se pričele že ob koncu leta, ko smo napravili popis vseh ma-rialnih in denarnih sredstev, vskladili obveznosti in terjatve s poslovnimi strankami in opravili druga dela, potrebna za točno sestavitev zaključnega računa.
Zaključni račun vsebuje devet predpisanih obrazcev, poslovno poročilo in razne tabele.
Poslovno poročilo je razdeljeno na splošni del, posebni del in sklep.
Vsebina poslovnega poročila je obširna in prikazuje splošne podatke o gospodarski organizaciji, delo samoupravnih organov, organov vodenja in družbeno-politič-uih organizacij, kratek zgodovinski razvoj, zavarovanje sredstev, higiensko-tehnično varnost, o delovni sili, os-novnih in obratnih sredstvih ter sredstvih skupne po-jabe, o rezultatih popisa, proizvodnji, nabavi in prodaji, o izpolnitvi količinskega in finančnega plana, o doseženih rezultatih v skrajšanem delovnem času, o doseženih rezultatih v času pred reformo in po njej, primerjava doseženih rezultatov z ožjo in širšo skupino gospodarskih organizacij in s sorodnim podjetjem, o Produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti ter drugo.
Poslovno poročilo bo služilo organom upravljanja in vodenja za uspešno delo v letu 1966, saj so iz njega razvidni skoraj vsi momenti, ki so pozitivno ali negativno vplivali na dosežene rezultate v letu 1965.
Na splošno lahko trdimo, da so doseženi rezultati v mtu 1965 — z ozirom na pogoje, pod katerimi so bili ‘sti doseženi — dobri, ne moremo pa biti z njim povsem zadovoljni. V letu 1966 bo potrebno vložiti še več mi porov za dvig produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, da se bo lahko hitreje kot v preteklem letu dvigal življenski standard zaposlenih delavcev in hit-reje rastla materialna osnova podjetja.
Upravni odbor podjetja je pravočasno predložil delavskemu svetu predlog za potrditev zaključnega raču-ua in predlog za delitev celotnega dohodka in dohodka. Delavski svet je predlog upravnega odbora v celoti potrdil na svojem zasedanju dne 14. 2. 1966.
Vrednost sredstev in njihovih virov, s katerimi u-pravlja naše podjetje, znaša po zaključnem računu za leto 1965 2,244.667.746,- starih dinarjev in je desetkrat večja od vrednosti pred desetimi leti. Res je, da je na povečanje vrednosti vplivala tudi revalorizacija osnovnih sredstev in povečanje cen, vendar izhaja večji del iz lastnega vlaganja v materialno osnovo.
Občutno so se zmanjšale obveznosti do kreditov, ki
znašajo po stanju 31. 12. 1965 še:
—	krediti za osnovna sredstva . . . 51,178.271 st. din
—	krediti za trajna obratna sredstva in
začasni sklad obratnih sredstev .	104,182.924 st. din
—	krediti za sredstva skupne porabe 27,108.198 st. din
Skupaj................................ 183,069.393 stTliin
Večina kreditov je odobrenih na dobo 8 oziroma 10 let tako, da bodo obveznosti v prihodnjih letih občutno manjše kot so bile do leta 1966.
Po eni strani vidimo, da smo kreditno sposobni, po drugi strani pa ugotavljamo, da imamo velike potrebe po modernizaciji in avtomatizaciji naše proizvodnje. Z lastnimi sredstvi teh potreb ne bomo mogli izpeljati, zato bo potrebno najeti kredite. Upamo, da bomo na pristojnih mestih našli potrebno razumevanje.
Ugotovljeni celotni dohodek in dohodek za leto 1965
je razdeljen takole:
po izdanih fakturah................... 3,735.292.879	st.	din
Terjatve od kupcev...................... 242.875.772	st.	din
Plačana realizacija................... 3,492.417.107	st.	din
Drugi dohodki ............................ 4.258.459	st_din
CELOTNI DOHODEK....................... 3,496.675.566	st.	din
Porabljena sredstva................... 2,238.564.325	st.	din
NETO PRODUKT ......	1,258.111.241	st.	din
Skupni stroški, ki bremenijo celotni
dohodek____.	.	.	. _ .............. 2,393.110.853 st. din
DOHODEK . .	. . . 1,103.564.713 st. din
Prispevek iz dohodka za 7 meseceo 94.748.178 st. din
Ostanek dohodka I.....................1,008.816.535 st. din
Doseženi osebni dohodki ....	JS14.147.005 st. din
Ostanek dohodka II.................... 394.669.530 st. din
Prispevek v obvezni
x-ezervni sklad .	.	10,668.312
Prispevek v skupne
rezerve g. o. . . . 18,241.115	28,909.427 st. din
Ostanek dohodka III................... 365.760.103 st. din
2 % od ostanka III za Skopje .	7.315.202 st. din
Za poslovni sklad in sklad
skupne porabe......................... 358.444.901 st. din
Osebni dohodki so bili ugotovljeni na podlagi določil pravilnika o delitvi dohodka.
Sredstva, namenjena za sklade, so bila razdeljena takole:
—	za	poslovni sklad................. 307,407.261	st.	din
—	za	sklad skupne porabe . .	.	51,041.640	st.	din
Sredstva, namenjena za poslovni sklad, so razdeljena:
—	za	odplačilo posojil v letu 1966	.	86,603.829	st.	din
—	za	vlaganje v obratna sredstva	.	91,978.266	st.	din
—	za	vlaganje v osnovna sredstva	.	125,679.186	st.	din
—	2,5 % od vlaganj v osnovna sredstva
za izgradnjo energetskih objektov 3,141.980 st. din
Skupaj................................ 307,403.261 st. din
Vlaganja v obratna sredstva so izvršena v taki višini, da pokrivajo minimalni del obratnih sredstev in 20 % sredstev, ki jih bomo v letu 1966 vložili iz lastnih skladov v osnovna sredstva.
Višina potrebnih obratnih sredstev se iz leta v leto povečuje, delno zaradi povečanja proizvodnje in delno zaradi povečanja cen. Gospodarske organizacije so dolžne, da predvsem same skrbijo za potrebna obratna sredstva, zato je bil sklep o razporeditvi sredstev poslovnega sklada pravilen.	Nadalj. na 4. strani
(Nadaljevanje s strani 3)
Sredstva namenjena za sklad skupne porabe so raz-
deljena takole:
—	za nakup stanovanj................ 12,176.890 st. din
—■ za odplačilo posojila, najetega pri
nakupu stanovanj................... 6,949.725 st. din
—	za posojila pri individualni gradnji
stanovanjskih hiš........ 10,000.000	st.	din
—	za otroško varstvo....... 7,000.000	st.	din
—	za ureditev menze........ 5,000.000	st.	din
—	za regrese pri letnem oddihu	.	.	4,000.000	st.	din
—	obdaritev otrok za »dedka Mraza	1,500.000	st.	din
—	pomoč krajevni skupnosti Vir	.	.	1,500.000	st.	din
—	investicijsko vzdrževanje sredstev
skupne porabe............. 1,200.000	st.	din
—	ostalo ............................. 2,415.025	st.	din
Skupaj....................... 51,041.640	st.	din
Po zaključnem računu za leto 1964 smo razporedili v sklad skupne porabe do takrat največji znesek in sicer 24,190.000 din, po zaključnem računu za leto 1965 pa 51,041.640 starih dinarjev. Ce primerjamo leto 1965 z letom 1964 dobimo index 211. Del dohodka, namenjen za osebne dohodke in za sredstva skupne porabe, predstavlja ožji del našega življenskega standarda, kar moramo upoštevati.
Če primerjamo dosežene uspehe, pogoje gospodarjenja in delitve v letu 1965 z letom 1964 dobimo sledeče pokazatelje:
1964 lndex
Neto produkt na delavca 1,754.505	2,114.472	120,5
Neto produkt nasproti angaži-
ranim poslovnim sredstvom Obseg dosežene proizvodnje	1.062	1,110	104,5
na delavca	6,392.598	6,336.056	99,1
Celotni dohodek na delavca Celotni dohodek nasproti	4,762.296	5,876.765	123,4
porabljenim sredstvom Angažirana poslovna sredstva	158,3	156,2	98,7
na delavca	1,651.228	6,904.387	115,3
Delovne priprave na delavca Razmerje med delovnimi pripravami in osnovnimi	865.625	1,181.962	136,5
sredstvi Udeležba dohodka za	57,8	66,8	115,6
delitev v neto produktu Udeležba bruto osebnih do-	81,5	87,7	107,6
hodkov v dohodku za delitev Udeležba neto osebnih dohodkov iz delitve v neto	51,9	55,6	107,1
produktu Neto osebni dohodki na	24,6	29,3	119,1
delavca Izplačani neto osebni dohodki	431.924	618.076	143,1
na delavca Porabljena sredstva skupne	437.850	615.153	140,5
porabe na delavca	3,808	11.913	312,8
Pokazatelje ne komentiramo, ker bi vzelo to preveč prostora v našem listu.
To je le nekaj podatkov iz zaključnega računa za leto 1965. Delavci, ki bi želeli detajlnejša pojasnila, se lahko obrnejo na vodje odgovornih strokovnih služb.
F. R.
Proizvodnja v mesecu februarju 1966
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvodna količina	Index
1. Trakotkalnica	000 vot	79 772	82 760	104
2. Tkal. širokih tkanin	000 vot	417 362	428 155	103
3. Kardirnica	kg	66 792	69 700	104
4. Konfekcija	000 din	310 806	311 819	100
Vložki	ptk	520 432	530 630	102
5. Cigaretni filtri	000 kom	21 290	25 529	120
V	prikazu proizvodnje po oddelkih v mesecu februarju je razvidno, da je bil plan v celoti dosežen. Zakaj? Zato, ker smo namesto planiranih 22 dni, delali 23 delovnih dni (1 dan za novo ljubljansko bolnišnico).
V	tkalnicah širokih tkanin bi bila proizvodnja večja, če obrat Studa ne bi stal 5 dni, zaradi pomanjkanja vode v industrijskem kanalu.
Da bomo obravnavali najbolj pereče oddelke, dokler se stanje v njih ne bo izboljšalo, smo poročali že v prejšnjih številkah glasila. Do danes pa je bil te obravnave deležen samo oddelek — PRIPRAVLJALNICA.
Razprava ni potekala zaradi sodelavcev, da si ne bi kdo napačno tolmačil,saj smo se o njih že pohvalno izrazili — temveč zaradi strojev in strojnih naprav. Sedaj se je stanje v tem oddelku bisveno izboljšalo.
Zaradi vseh momentov, ki jih je v svojih odgovorih nanizal tov. Rožič dipl. ing., je bilo razvidno, da bi nas rekonstrukcija strojnega parka v pripravljalnici stala skoraj toliko, kot
če bi kupili nove stroje. Zato je bil v prvi fazi naročen n previjalni stroj
■	■	■■■■i
Prodaja gotovih izdelkov v februarju ni bila zadovoljiva, saj smo od planirane realizacije N din 3 108 055,06 dosegli bruto le N din 3 069 917,00 ali 98,76%.
Realizacija od 1. 1. do 28. 2. znaša N din 6 413 494,04 ali 16,27 % od letnega plana realizacije.
Plan realizacije v februarju pa bi lahko dosegli in še celo presegli, če bi prodali blago, ki je ostalo v skladišču na zalogi zaradi tega, ker količine niso bile še v celoti pripravljene. Vskladiščeno blago, ki predstavlja vrednost cca N din 297.100,00 je pogodbeno že prodano in sicer delno na domače tržišče, ostalo pa na inozemsko.
Situacija na tržišču se v času poročanja ni spremenila, povpraševanje po damskih vložkih, vati sanitet-
za previjanje preje na superkonuse, ki je že prispel. Stroj, ki ima 48 vreten, bo dajal cca 11 000 kg proizvodnje mesečno, je znamke »Kovinar« iz Kranja. S tem strojem so se dolgoletne želje sodelavcev v pripravljalnici uresničile in bodo tako med stare stroje vklučili tudi enkrat nov stroj. Mi vsi jim pa zaželimo čim večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, ter v ta namen še več novih strojev. Poslavljamo se od njih in v prihodnji številki se bomo oglasili v enem izmed razkropljenih oddelkov tkalnic širokih tkanin to je:
BOMBAŽNA TKALNICA (GAZA).
D. M.
v v mesecu februarju
ni in cik-cak, ter v zadnjem času še prav posebno po tetra plenicah stalno narašča. Vse proizvedene količine imamo razprodane z letnimi pogodbami in zaključnicami.
Proizvodnja filtrov za cigarete in s tem tudi prodaja se je v mesecu februarju precej poboljšala.
Vrednost izvoženega blaga je v mesecu februarju znašala N din 6 500,20 ali 705 $. Celotna vrednost izvoza je bila dosežena na konvertibilnem področju. Majhna vrednost izvoženega blaga v februarju je bila zaradi tega, ker količine blaga, ki so bile namenjene za izvoz, niso bile kompletne in so ostale na zalogi. Vrednost izvoza se bo zato povečala v mesecu marcu.
Zaloge gotovih izdelkov so v glavnem ostale nespremenjene. E. M.
O MEDSEBOJNIH ODNOSIH
PRVO NADALJEVANJE
(Povzetki predavanja tov. Alfreda Tomažiča, prof., vodje kadrovske službe Litostroja) — (Nadaljevanje)
V zadnji številki našega glasila smo poudarili, da sodoben in napreden delovni proces zahteva nujno upoštevanje nekaterih družbenih norm, ki smo jih razdelili v dve ve-jiki skupini — tehnološko-ekonomske in kadrovske. Med prve spada spoštovanje kvalitete, stalna težnja po zniževanju stroškov in prilagojeva-nje postavljenim rokom, med druge Pa skrb za varnost, discipliniranost in dobra notranja organiziranost.
Kako lahko povežemo princip samoupravljanja, ki ga razvijamo v našem družbenem in gos poda rs kem življenju, z upoštevanjem vseh teh družbenih norm? Ce sprejmemo trditev, da smo vsi odgovorni za izpolnjevanje teh norm, potem moramo reči, da nekdanja stopenjska razvrstitev po delovnih mestih (hierarhija), ki je bila znana pod obliko nadrejeni - podrejeni - sovrstnik (ali Po domače žlahta) v novih pogojih, čeprav ima še marsikje korenine, nima več mesta. Že temeljni zakon o upravljanju gospodarskih podjetij jzpred petnajstih let je tako obliko hierarhije porušil. Takrat se je nam-začel proces delitve kompetenc 'n sicer od nadrejenega navzdol do samoupravljalca po nekem logičnem redu, ki je prinašal obenem pravice kot tudi dolžnosti. Takrat se je namreč začel — in še danes teče — Proces spopadanja med našo doraslostjo in organizacijskimi, samoupravnimi in drugimi načeli. Nadrejeni — to je tisti, ki je nekaj odločal ° našem delu, o našam dopustu, o našem napredovanju, ki je bil skratka »bog i batina«, je iz našega življenja izginil. Njegova veljavnost je postala sedaj diugačna. Delo se mu je razvilo v snovanje, organiziranje, iz-va.ianje in utrjevanje tehnoloških Postopkov, postal je torej organizator dela. Kot takega pa smo ga izbrali mi sami in ni on izbral nas. Zaradi ^ega pa, če nekaj ni v redu, ne moremo le nanj valiti krivde in tudi ne more le on nositi odgovornosti za . ^Pravilnosti. Ker imamo svobodno l?-biro kadrov, smo torej mi vsi odgovorni zato, da je nekdo določen za organizatorja dela in statut nam naje pravico, da se ga zamenja, če i16 odgovarja. Kajti organizator dela le tisti, ki je najsposobnejši med na-jh.m — če hočete — tudi najodpor-ejsi tak, ki zmore nase prevzeti vsa remena organizacije in jih vsako-nevno na najbolji način vskladiti. ako smo torej mi vsi, zlasti pa še Kanizator dela, podrejeni edinole mnnološko-ekonomskim in kadrov-
skim normam. Stalno je treba bedeti nad ravnotežjem med sredstvi in proizvajalci, skrbeti za zadostna in kvalitetna sredstva in za dobre proizvajalce, in če torej takega organizatorja dela izberemo po lastni presoji, potem podrejenega ni, ampak s m O' organizatorju le sodelavci, kajti ni človeka, ki bi lahko izpeljal, vsako stvar od začetka do konca. Organizatorju pa smo dolžni pomagati, saj smo zato dali svoj pristanek, ko smo zato dali svoj prirastek, ko smo stopili v kolektiv. Kdor pa se v kolektivno delo ne more uglasiti, je pač prisiljen, da iz njega tudi izstopi. Tudi za tkzv. žlahto v takem kolektivu ni prostora, ampak se mora prilagoditi pojmu sodelavca ali izginiti.
Nadrejeni
Podrejeni
Sovrstnik
Org. dela Sodelavec Sodelavec
Omenili smo, da je organizator dela tudi tisti, ki odgovarja, da so proizvajalci sposobni in kvalitetni. Imeti mora torej zmožnost, da napravi človeka opravilno sposobnega in pripravljenega. To pa seveda ne gre brez spoznavanja človeka, do česar smo običajno obrnili s hrbtom. Oklepamo se namreč zelo dovzetnega in priročnega pravila, da podjetje ni socialna ustanova, da je nekaj železnega in neizprosnega. Toda pozabljamo, da je podjetje železno in neizprosno glede celotne organizacije gospodarjenja, ne le glede človeka. In ker smo to pozabili, smo tudi zaostali za svetovnimi rezultati dela in bili prisiljeni izvesti gospodarsko reformo. Res je, napake so bile zunanje in notranje. Toda tudi do notranjih smo imeli preveč popustljiv odnos. Zavedati se je treba, da pride v podjetje, lahko le tisti, za katere-rega je zdravnik ugotovil, da je telesno zdrav, kateremu je psihiater priznal, da je duševno zdrav in ki nam je končno kolektiv priznal, da je socialno ali družbeno zdrav. Prav pri zadnjem pa se pojavljajo težave, kajti težko je ugotoviti, ali je nekdo toliko socialno sposoben, da je zmožen živi element proizvodnega procesa — to je ljudi — obvladati in to ne po starem principu komande in groženj, pač pa preko zaresnega sporazumevanja človeka, kjer mora poznati celotno gmoto prirojenih in privzgojenih lastnosti posameznika kot tudi vplive, ki človeka usmerjajo.
In kateri so ti vplivi in lastnosti? TELESNE IN DUŠEVNE SPOSOBNOSTI so vsekakor startna osnova. To so lastnosti, ki jih je dala narava.
in katere je enako možno oblikovati kot imamo možnosti za oblikovanje vseh tistih snovi, Id jih poznamo. Toda s tem, ko smo odrezavo rekli, da podjetje ni socialna ustanova, smo se tudi odrekli poznavanju in usmerjanju sposobnosti. Zanima nas potem le njegovo DELO, torej to, kar se lahko meri in plača. Znano pa je, da človek dela le takrat, kadar zna, zmore ali hoče in so tako slabih rezultatov krivi le trije izvori: ne zna. noče, ne more.
K razvoju telesnih in društvenih sposobnosti močno vpliva življenje v urejeni DRUŽINI. Primitivno je misliti, da se lahko nerazpoloženje samo od sebe otrese ob prestopu tovarniškega praga. Tisto, kar je doma narobe, vpliva na nas pri delu in obratno. In potem družina sprejema naše breme brez prave opravičenosti, ko podlegamo zakonu sproščanja. Torej ni družinsko življenje le privatna zadeva, ampak zadeva nas vseh, predvsem organizatorjev dela, saj mi lahko na to družino vplivamo z mnogimi prijemi.
Poleg družine, ki je dala človeku prvi pečat, ne moremo tudi mimo drugih institucij, ki so ga VZGAJALE, se pravi šole, kot tudi ne mimo vpliva, ki ga imajo na nas PRIJATELJI. To so ljudje, katerim smo se pripravljeni odkriti in razodeti in ki imajo na nas največ vpliva — pozitivnega ali negativnega. Zatorej pa nikakor ni rečeno, da naj bi se v podjetju formirale neke familiarne grupe, pač pa delovne grupe, ki se med seboj vsklajujejo kot veriga, pri kateri vsak člen drži naslednjega in so torej odvisni drug od drugega, če naj veriga ostane celota.
Tudi POGOJI ŽIVLJENJA so
faktorji vpliva na človeka. Kako se pozna na delovnem mestu ali živi človek v urejenem stanovanju, ali njegov zaslužek krije kulturne in ži-vljenske potrebe, ali je sposoben, da Nadaljevanje na 6. str.
Zakaj hodimo v gore
Prvo nadaljevanje
V	gorah se vadimo tudi tako i-menovanih družabnih in socialnih čednosti. Malokdo hodi po gorah sam, marveč si poišče večjo ali manjšo družbo. Tu ima priliko, da se vadi v potrpežljivosti, vljudnosti itd. Včasih prideš v položaj, da res deliš zadnjo skorjico s tovarišem, zadnji požirek osvežujoče pijače, zadnjo cigareto. Tako tovarištvo je ravno nasprotno sebičnosti, ki misli samo nase in vidi samo sebe, sebičnosti, ki je tako pogosto posejana v dolini.
Gore naj nam bodo kakor svetišče, ki ga ne smemo oskruniti s prostaškim vedenjem. Kadar greš v ranem jutru ali ponoči po planini, se ne skazuj preveč in ne javljaj z vriskanjem ali s tuljenjem. Saj ne greš na novačenje. Ako se ti srce širi od veselja, ne misli da boš počil, če se ne zdereš in tako kališ mir in plašiš divjačino. Pred vojno si videl tudi na Veliki Planini za Poljanskim robom gamse, više gori pod Planjavo pa cele trope. Dandanes pa lahko hodiš dneve in dneve pa ne ugledaš rogate glave, če slučajno ne srečaš domačih koz. Sicer je res, da so jih med drugo svetovno vojno veliko postrelili, kar jih je pa še ostalo, jih pa prepode »planinski vriskači«.
V	gorah ne delajmo škode. Ce te kmečki človek poduči, da pašnik ali senožet ni avtocesta, se nikar ne pri-
O MEDSEBOJNIH ODNOSIH
(Nadaljevanje s str. 5) sam skrbi za svojo eksistenco! In če mu nismo dali dovolj sredstev, da bi se normalno razvil, je ostal na nekaterih področjih nerazvit in zato tudi ne more doumeti in premagovati napore, ki jih proizvodni proces vsebuje.
Ce vsem tem pridružimo še O-STALE VPLIVE, vidimo, da tudi od tega, v kakšnem obdobju se je generacija pojavila, zavisi njena ustvarjalnost Tisti, ki so v podjetju od leta 1045 vedo, da je bilo mišljenje človeka takrat drugačno kot danes. Takoj po vojni je generacija nujno nosila pečat splošne človeške in družbene krize in človek se ni počutil relativno varnega. Varnost in pripravljenost za pomoč in priznavanje pa sta osnova za sproščenje njegove ustvarjalnosti.
Po vsem tem je jasno, da gre podjetje tako hitro in kvalitetno naprej, kolikor je kdo sposoben obuditi vse tiste sile in energije, ki so jih ljudje prinesli s seboj. Moramo jih ugotoviti, ne zato, da vemo kolikšne so, ampak zato, da vemo na koliko lahko kot dobri gospodarji upamo, kaj sc da še napraviti in kakšna sredstva to terja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
tožuj čez kmečko neuvidevnost, ki ne razume turizma. Če te ustavi na poti lesa (vrata pri plotu), jo odpri in za seboj zapri. Veliko jih je, ki menda vedo, da so lese zato, da ne more živina na košni ali na obdelani
svet in jih ne zapirajo. Morda se prištevajo govedom ali kozam, ki včasih leso odpro z rogovi in jo odprto puste. Kamenje, ki leži na stezi, pusti tam, kjer je. Ne misli, da je zato tu, da ga planinci mečejo tistim na glavo, ki hodijo za njimi, ali pa na pašnik, kjer se pase živina. Planinskega cvetja nikar ne trgaj, še zlasti ne zaščitenih cvetlic. Eno ali dve lahko vtakneš za klobuk, če ga imaš. Najbolje pa je, če jih pustiš rasti. Ti jih nisi sadil, ne sejal, ne plel, ne gojil, zato jih pusti živeti. Ne bodimo kakor kak »planinski voluhar«, ki vse potrga, kar vidi, da potem z velimi cvetkami markira pot, po kateri hodi. — Počitek na mehki travi ali ob studencu je prav prijeten. Pustimo pa take lepe prostorčke v stanju, v katerem ga najdemo. To naj velja tudi za naše koče na planini, zato ne odlagaj tam olupkov, ogrizkov, čikov, konzervnih škatelj, papirja in drugih podobnih neprebavljivih stvari, čeravno nikjer ni napisano: »Odlagati smeti je tu pod kaznijo prepovedano!«
Na planini se raje ti ogni kravi, kakor da jo naženeš s palico, cepinom ali s kamenjem. Zapomni si, da ima krava večjo pravico hoditi po planini kakor ti. Krava je domačinka, ti si pa tujec, krava hodi po svojem, ti pa po tujem. Ce stopiš v pastirski stan, ne misli da si lahko surov, če je planšarica stara ali grda, vsiljiv pa, če je mlada in lepa. Če si
le preveč siten in neslan, se ne pri-tožuj, če jo dobiš z zajemalko ali če se ti na glavi razbije latvica, ker je pač zadela v trd predmet.
Svoje dni smo planinci plačevali po planinskih zavetiščih račun, preden smo odšli iz koče, čeprav smo morda dalje časa v njih bivali. Dan-
danes pa vidimo, večinoma v vseh domovih napis: »Prosimo takoj plačati!« Tak napis je sramota za planinstvo, ker kaže da hodijo po planinskih kočah tudi taki, ki posnemajo »Mico Kovačevo.«
Dostojen planinec se drži hišnega reda in ne krajša tovarišem bolj ali manj zasluženega počitka. Planinski domovi in zavetišča niso domovi šumnega in razuzdanega veseljačenja, za katerega ne velja policijska ura, marveč domovi, kjer se spočiješ v krepkem spanju od prehojene ture in si nabereš novih moči za pot, ki jo nameravaš nastopiti naslednji dan. Zoper današnjo mladino se slišijo različne, včasih prav ostre pritožbe, češ da je podivjana, objestna, prevsem pa da ne pozna nikake o-like itd. Žal, da so take in podobne obtožbe precej upravičene. Morda sc naša mladina boji, da bi se ne pregrešila zoper demokratizem, če bi bila vljudna in olikana. Simon Gregorčič opeva v svoji pesmi lepoto planin in veselo življenje na planinah. »Na planinah greha ni« pravi. Življenje v lepih, čistih višavah naj bo lepo in čisto kakor gore. So pa, ki te besede tako razlagajo, kakor bi bilo v gorah vse dovoljeno, tudi to, kar je v dolini prepovedano, kar se splošno smatra, kot podlo, nesramno, in kar se kaznuje kot zločin ter se včasih s svojim prostaškim vedenjem celo ponašajo. Taki pač bolje (Nadaljevanje na str. 7)
Ogled lokacije za gradnjo koče leta 1962
Vrednostni plan za leto 1966
Na seji 28. I. je Centralni delavski svet sprejel vrednostni plan za leto 1966, ki ga je pripravil analitič-ro — planski sektor našega podjetja.
Za osnovo mu služijo količinski plani, ki so jih odobrili delavski sveti delovnih enot in je postavljen v naslednji višini:
V N din
št. ‘	Element
k Bruto realizacija got. izdelkov
2.	Rabat 4,5 %
3.
4.	Zvezni prometni davek
5.	Prodaja trgovskega blaga
<>• Realizacija uslug in storitev
7.
D- Drugi dohodki lk Celotni dohodek
10. Porabljeni material H- Izdatki za storitve
12.	Stroški za reklamo, prop. in repr.
14.	Investicijsko vzdrž. osn. sred.
13.	Drugi str. (delo na domu, takse).
15.	Amortizacija
18. Nabavna vred. trg. blaga
17- Str. za prevoz, nakl. in razklad.
'8. Izredni stroški (cassa sconto)
■O. Porabljena sred. (zap. št. 10 do 18)
20.	Neto produkt (zap. št. 9 do 19)
21.	Obresti od kreditov
22.	Obresti od poslovnega sklada
23.	Zavarovalne premije
24.	Prisp. in članarine zbornicam
25.	Vodni prispevek
26.	Zvezni prometni davek
27.	Pristojbine za uporabo in izkor. voda
28.	Prispevek za oseb. izd. ki obr. posl. str.
20. Prispevek za social, zav. dodatni
30.	Delež skupnosti pred ugotovitvijo dohodka (zap. št. 21 do 29)
31.	Stroški za izobražev. kadrov
32.	Oseb. izd., ki obrem. posl. stroške
33.	Delež gosp. organ, pred ugotov. dohodka (zap. št. 31 do 32)
34- Vsega v breme celot, dohodka (zap. št. 19 + 30 + 33)
35.	Dohodek gospodar, organizacije (zap. št. 9 — 34)
DELITEV DOHODKA:
36.	Del dohodka	za	oseb.	dohodke:
37.	Neto osebni	dohodki	4.740.000,-
33.	Prispevki	2.355.808.-
“9-	Izr. prisp.	354.790.-
46. Ostanek dohodka
Znesek	Struktura
39 415 790.—	
1 773 710,—	
37 642 080,—	
100 000,— 500 000,— 200 000.—	
38 442 080.—	
2.000.—	
38 444 080.—	100 %
23 211 673,—	60,4'A,
305 140.—	0,8 " „
25 000,— 22 180,—	
473 000,—	1,2'A,
493 190.—	1,3'A,
500 000.—	1,3'A,
180 000,—	0,5 ,l „
519 240.—	1,4%
25 729 425,—	66.9 'A,
12 714 657.—	33.1 'A,
100.870.—	0,3 %
536 000,—	1,4
74 700 —	0,2 " „
10 000,— 38 000.—	0.1 'A,
100 000.—	0,3 " „
1 500.—	
800.—	
165 000.—	0,4 “ „
I 026 870.—	2,7 %
80 000,—	0,2 " „
60 000,—	0.2'A,
140 000.—	0,4 " „
26 896 293.—	70.0 11 „
11 547 787.—	30,0 " n 100
7 450 598,—	64,5%
4 097 189,—	35,5 " o
DELITEV CELOTNEGA DOHODKA:
Izpolnitev tako postavljenega vi‘ednostnega plana, ki se bo, zaradi uvedbe tretjega stroja pri filtrih še Povečal, je odvisna le od izpolnjeva-
nja količinskega plana, le-ta pa od dobre organizacije, kvalitetnih surovin in uspešne prodaje.
T. L
ZAKAJ HODIMO V GORE?
(Nadaljevanje s strani 6)
store, da ostanejo doma, kakor pa.
da po planinah razkazujejo svojo
nevzgojenost.
Hodimo radi v naš gorski svet, da se naužijemo svežega zraka, da si utrjujemo zdravje in krepimo telesne moči, da si tešimo hrepenenje po lepoti in da si širimo obzorje ter spoznavamo svojo domovino. Nastopimo pa povsod zoper nedostojnost, surovost in nepoštenost ter se trudimo po svojih močeh, da izgine iz naših planin vse, kar je grdo, podlo in nevredno pravega planinca.
Tudi naši koči »■Irenca« in »Zlatorog« sta zgrajeni zato, da si krepimo duh in telo, ne p« zato, da se notri pijančuje in razbija inventar, katerega smo morali vsi zaslužiti. V tem poglavju bom še malo opisal kako je prišlo do gradnje koč na Veliki planini. Naj mi ne zamerijo bralci, če bom mogoče kakšnega malo u-ščipnil. Pisal bom pa le imena, brez priimka.
Kar nas je bilo takih navdušenih planincev, o katerih je rekel pokojni Kugy, da so »malo čez les,« smo premišljevali, zakaj ne bi imeli še v planinah dom oddiha. No, poseben pospešek je bil, ko so začeli graditi osebno žičnico na Veliko planino. S tem so se gore približale tudi nepla-nincem, kateri ne morejo vzdržati naporne hoje v hrib. Janez in moja malenkost sva bila prva zato. Seveda, pridružili so se še drugi in tako ie prišlo do sklepa centralnega delavskega sveta, da se nai postavi odbor za gradnjo koč na Veliki planini. Izvoljeni so bili Janez, Ciril in Ivan.
(Nadaljevanje prihodnjič!)
C. Z.
IZREK
Izpiti so strašni tudi za najbolj pripravljenega, kajti največji bedak lahko vpraša več, kot zna najpametnejši odgovoriti.	(Colton)
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Danica Merku-žič, Mirko Požek, Franc ing. Peterlin, Srečo Vodlan, Dušan Borštnar (tehnični pomočnik), Toni Laznik dipl. oec. (odgovorni urednik). Telefon odgovornega urednika 72-313 int 08
Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško.
Naklada 700 izvodov.
Kadrovske vesti
V	mesecu marcu praznujejo rojstni dan:
Konfekcija:	Gaberšek Marija,
Hribar Marinka, Kosar Marija, Križman Milica, Križman Ivanka, Močnik Francka, Prašnikar Minka, Star-bek Minka, Štrukelj Angelca, Urbanija Tilka, Nakrst Marija.
Tkalnica ovojev: Hriberšek Jožica, Klopčič Budinka, K rami č Jožica, Rode Ivanka.
Tkalnica Zvezda: Kos Fani, Pod-miljšak Pepi.
Avtomatska: Mejak Tilka.
Tkalnica gaze: Slapnik Sonja.
Pripravljalnica: Kasagič Lojzka, Močnik Stanka, Pavlič Pepca, Pestot-nik Jožefa, Šemrov Jožica, Brodar Franc.
Belilnica:	Cerar Ciril, Klopčič
Srečo, Prašnikar Jože.
Kadre:	Avbelj Marija, Šuštar
Pepca, Možnik Ciril.
Tajništvo: Cerar Majda, Cizerle Zefka.
Računovodstvo: Juvan Mara.
Analize in plan: Laznik Toni.
Komerciala: Jovičič Boško, Klopčič Pepi, Marčun Ema, Slapar Marjan.
Pomožni obrati: Cerar Albin.
Naše najboljše želje!
V	mesecu februarju sta odšla iz podjetja: Žibert Franc, transportni delavec in Kosec Anton, priprava smole za cigaretne filtre.
V	mesecu februarju so vstopili v podjetje:
V	belilnico: Osolin Franc in Kosar Leopold.
V	čistilnico: Zalokar Janez, Klopčič Stane in Tratnik Janko.
V	konfekcijo:	Breznik Marija,
Starovašnik Marinka. Prašnikar Betka, Grošelj Marija, Žebovec Helena, Cerar Marija, Vodian Dragica, Nakrst Marica, Sovinšek Veronika, Cerar Marta.
Poročila se je v februarju: Anclin Sonja, konfekcionarka — poročena Gotar.
V	februarju so se rodili: Francki Lekanovi — sin, Alojziju Gaberšku — hči in Milki Černivčevi — sin.
V	tem mesecu so bili po DS DE kaznovani z javnim opominom sledeči:
Dolinar Ljubo: zaradi samovoljne zapustitve delovnega mesta 1 uro pred koncem delovnega časa;
Kosec Anton: zaradi neupravičenega izostanka z dela 1 dan;
Stele Fani: zaradi neupoštevanja varnostnih uprepov pri delu.
7. C.
Vprašajte —
Vprašanje: M. K. Zakaj vsi zaposleni v podjetju ne prejemajo regresa za koriščenje letnega dopusta, ne glede ali ga koristijo v letovišču ali ne.
Kolikor mi je znano, ta regres v stalih podjetjih prejemajo.
Odgovor: Centralni delavski svet je na svoji seji dne 24. 3. 1965 sprejel na osnovi odredbe o višini dotacije, ki jo lahko da podjetje počitniškemu domu za zvišanje cen penziona (Ur. list SFRJ štev. 26/62) poseben pravilnik o dajanju dotacije in regresa članom kolektiva in njihovim družinskim članom, ki niso zaposleni.
V	členu 4 tega pravilnika je določeno naslednje: Koriščenje letnega dopusta s pravico regresa je možno samo v počitniških domovih. Navedena odredba ne predvideva možnosti dajanja regresa za letni oddih gostinskim in drugim organizacijam izven počitniških domov.
Tak regres gre iz sklada skupne porabe.
V	kolikor dajejo podjetja regres tudi ostalim članom, ne glede kje ko- * II
DVE NAGRADNI SKRITI MISLI
I
CIN, AGA, REN, TRN, INF, ILO, TERA.
Vsaki besedi prečrtaj po eno črko; ostali beri po vrsti in dobiš ime izdelka naše tovarne.
II
GALA, VABA, VREZ, SAP, DOMINA, JED, KOTA. TRUD, ANJA, IVA, BREZA, VOJE, ŠKET.
V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko, preostale pa beri po vrsti. Dobil boš misel francoskega vojskovodje in cesarja Napoleona.
Nagrado bo žreb določil med tistimi, ki bodo pravilno rešili obe skriti misli.
Rešitve oddajte do 20. marca.
IZID ŽREBANJA
Število prispelih rešitev — 25 se jih je nabralo v nabiralniku do roka — dokazuje, da člani kolektiva dokaj dobro poznajo delovna mesta v naši tovarni in to kljub temu, da so bolj zamotano napisana (pravzaprav narisana). Res pa je, da nekateri smatrajo, da se DIRKI pravi DERKA in so zato KARDIRKI rekli KARDERKA. To pa je seveda napačno in takih rešitev nismo mogli upoštevati.
Prvo nagrado — potovalno apoteko — prejme tokrat IVANKA KRIŽNARJEVA, drugo — kolekcijo proizvodov našega podjetja — pa OLGA KERČEVA.
odgovarjamo
ristijo svoj dopust, gre tak regres iz sklada osebnih dohodkov.
Kako bo urejeno glede regresa in nadomestila za odpravljeni K-15 v letu 1966 v našem podjetju pristojni organ — t. j. delavski svet še ni določil.
Verjetno bo to rešeno v mesecu marcu.
Vprašanje: K. D. vprašuje, če se redni letni dopust podaljša za toliko dni kolikor prostih sobot je v tistem času, ko je delavec na dopustu?
Odgovor: V smislu določil člena 145 TZDR se za podjetje, ki so vpeljala 5-dnevni delovni teden, šesti dan v.tednu smatra glede uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, kot delovnik. Glede na to ima vsak delavec na prosto soboto pravico do osebnega dohodka in druge pravice delovnega razmerja, nima pa pravice za toliko dni, kolikor prostih sobot je v teku njegovega letnega dopusta, tega podaljšati, ker se proste sobote štejejo v dopust.
Vprašanje: M. J. Koliko časa mora ostati delavec v podjetju, ko da odpoved?
Odgovor: Na podlagi določil člena 96 TZDR ima delavec pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom in izstopiti iz delovne skupnosti. Pogoj pa je, da o tem obvesti podjetje in da ostane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu. Ca s, ko mora delavec ostati na delu v podjetju, ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 6 mesecev, če se delavec in podjetje drugače ne sporazumeta.
Mogoče ne vemo
ADAPTACIJA pomeni preureditev neke naprave, stroja ali prostora, da bi služil novemu namenu.
AKREDITIV se imenuje nalog, ki ga izda bančna podružnica na zahtevo svojega komitenta (naročnika) drugi bančni podružnici. S tem nalogom se naroča, da se v breme komitenta izplača osebi, ki je v nalogu označena, v določenem roku določen znesek (v celoti, delno, ali v obrokih).
AKTIVA je celotno premoženje oziroma sredstva podjetja, ki so lahko: 1. materialna in nematerialna; 2. gibljiva in negibljiva; 3. osnovna in za skupno porabo. Aktiva se prikazuje v bilanci in to na levi strani. Aktivna bilanca je tista, v kateri so sredstva višja od obveznosti.
AKUMULACIJA pomeni zbiranje sredstev za določen namen. Z akumuliranjem si omogočamo razširjeno proizvodnjo, s tem pa tudi boljše proizvodne in življenske pogoje.