ST. 99. V CELJU, CETRTEK II. SEPTEMBRA 19*9 LETO I, tehaja wa»k t*r«k, Aetrtek in •ftbftto. - Caaa i Za celo leto 36 K, «a pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, M 1 mesec 3 krone. Poaimtini •tavllka ataaa 40 vlaar|«v. Na pismene naročbc brex poäl!j*tv« denarja mm aa «onm ozirafl. Naročniki na) pošiljajo noročnino po poštni nakaznlci. Reklamacije jlede l'sta so poitninc prolle. Ne- irankirani dopiai ae ne tprejema]o. Na dopise brez podpUa ae ne ozlra. fZDAJA IH TISKA ZVEZKA TI8KARNA V CELJU. UradnlMva !¦ uprawaiatvo M nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, StroaaMaJarjava ulloa at. 3. Oglasi se računajo po porabljenem •rostortt in »leer: za navadne oglase po •• v od ll mm, za poslana, na- manlla občnih zborov, naznani1 o ¦mrti, zahvale ltd 50 w od 1 mm, za reklamn« notice med tekstom ft K od vrsto, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnik objavah popust Rokopisi ae ne rračajo. Telefon it 65. 0DGQV0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Dr. I). R.: Protestiramo!* • V soboto se jo raznesla po bliskovo po Celju vest, da so zaloge moke in sladkorja skorodane pri kraju in da bo stal v bodoče kilogram moke 8—lü K, sladkor pa morebiti celo 12 K. — Clovek bi niislil, da so raznašalci takih vesti zno- reli. — Kdor jc pa to novico zasledoval nekoliko globlje, je mogel ugotoviti, da je bila uprizorjena za moko takoj prava dir- ka in da so trgovci svojim stalnim odje- malcem sami nasvctovali, naj se oskrbi- jo z moko pravočasno. - Šcpetali so jim pri tern skrivnostno na uho, pri katerem trgovcu se moka sploh še dobi. Nedvomno utegne iti zopet za lieču- vcn atcntat na konzumenta in to v easu, ko je žetev ravnokar pod streho in ko se toliko piše, da je uspela letina tako ugoil- no, da se laihk.o izvozi več desettisoč va- gonov žita in pšenice! Ni še jasno, kdo je duša tega zločln"- skega manevra. Ce so trgovci sami, pt> tem bodo oblasti vpostavile prav kmalu zopet mir in red, kajti naredba zoper navijanje cen obstoja še vedno in so has za sladkor pristojna prcjkoslcj so- dlšča. V slučaju pa, da bi odtegnili trgov- ci svoje zaloge konzumu, ne bo preosta- 10 druga ko dati preiskati njih skladišča ¦i postopati zoper nje zaradi kopičenja in vtriženja živil, pri sodišču pa jih prc- ganjati tiidi v smislu § 482 kaz. zak., ki kaznuje trgovca koncno- z izgnbo obrti za vselej. — In če bi navsczadnje nasect- 11 trgovcem z adlašanjem dobave tudi I>roduceiitt potem pa naj zasefcjo naSe westne uprave prvi z živili natovorjun \lak, ki je dokl'en za izvoz prcko naših državnili mej! Ne moremo si misliti, da bi bile gor- ijc v bodoče baje zamišljene cene dilc- tirane »od zgoraj« ali pa da bi jih oblasti vsaj molee priznale in trpele. Pa naj je temu kakorkoli hočo, kon- zumenta morebitne nove cene za moko in sladkor tokrat ne bodo našle vcč r.c- pripravljenega, najtnanj pa tisti stan, Ki jc tekom ce!e vojnc hiral na najhujših mnkah, tekom zaunjih 9 mcscccv pa žrr- voval za državni in občni blagor najve?, zato pa tudi tokrat največ pretrpd. — To je državno uradništvo, njih družine In stalni namcščenci vobče! V slučaju, da bi nameravali trgovci svoj poskus glede zvišanja cen na sladkor in moko tudi izvesti, naj imajo pred oCmf, da je potrpljcije konzumenta pri kraju !n *) Prinašamo ta obupni klic iz kro- gov konsumentov, dasi ne moremo ver- jeti, da bi takšen atentat na ljudske žepc sploh bil mogoč. Saj čujemo tudi pravkar iz Beograda, da se pripravlja minister aa prehrano k odločilnemu boju zoper rm- daljno podraževanje življenskih potreb- »ein in zoper korupcijo! Urcdn. da imajo nase oblastnije v rokali sred- stva za čisto kratek proces tcmeljite.ua ozdravljenja .... . Sploh pa bodo morali uasi trgovci, predvsem oni z živili in zlasti tudi manit- fakturisti kreniti čisto druga pota. — Z\- vimo v časih. ko je evropski svet razde- Ijcn v d\'a velika tabora, v tabor boga- tašev in v klanec siromakov in revezev. — Prišta je voina, v kateri so prvi o!)O- gateli pri neizmernem trpljenju in lačnITi želodcih drugih! Zato se pa mora dotak- niti naSa vojna zgodovina med drugiml tudi vseh onih 'krvosesov, katerim osia- ne pritisujen za vedno na njih poimensivc firme sramotni pečat najogabnejšcga- oderuštva na račun onih stotisočcv. ki so prelivali svojo srčno kri za domovino, in onih, ki so za niimi plakali, obenem pa umjrali doma gladu v svoji revščini! Ni več daleč čas, ko se bo država ns znotraj konsolidirala in ko bodo odprte zopet meje. — Takrat pride tudi plačilo za vse tiste, ki so »v tej svetovni krvavl blodiiji« izkoriščali vr največji stiski svo- je odjcmalce, ki pa bodo tern vampirjem pokazali hrbet! — In to bo drugi proccs (emeljitega ozdravljenja današnjih nepo- steuih trgovskih zvez. sindikatov. tni- stov in kartelov! — Pa tudi v tern slučajii se javnost nc bo preje pomirila, dokler nc bodo romaTi iz izstradanih želodcev nagromadeni niT- lijoni krščcnih in nekrščeuih židov v dr- ?avne blagajne in od tarn nazaj v rokc širokih ljudskih mas, od kodcr so vzeti .. Dr. Avg. REISMAN: Maribor—Špilje—Cmurek. Že~pribl)žno pred 10 leti sem na- pisal v »S!ov. Narod« članek o gespo- dar:kih razmerah obmejnih občin, ki ležijo v trikotu Maribor-Špilje-Cmurek. Opozarjal sem predvsem na potrebo gospodarske koncentracije teh krajev proti Mariboru, da se odtegnejo uplivu nemštva onstran Mure in s tern ger- maniziranju, čeprav je bil takrat za nas Maribor še brezupno nemški. Takrat še seve nisem slutil, da bodo ti kraji tako kmalu primorani obrniti svoje go- spodarsko izhodišče popolnoma proti Mariboru in se popoluoma odtrgati od Mure, zlasti pa od trga Cmureka. Kot rojak tch severnih Slovenskih goric čutim dolžnost, da slovensko javnost in vlado opozorim na najnuj- neše naloge, ki jih bo treba v najkraj- 5em času izvesti v teh krajih v korist ljudstva in našega gospodarstva in s tern tudi v korist države. Severne Slovenske gorice, h ka- terim prištevam predvsem fare Sv. Ano na Krembergu, Marijo Snežno, sv. Ju- rij, sv. Jakob, sv^Marjeto, Jarenino in Št. llj s Špiljem, so morda ena naj- rodovitnejših pokrajin v Jugoslaviji in tudi naislikovitejšn. Tu raste prav vse, vsak kmet ima svoj gozd, travnike, sadonosnike, pašnike, njive in vsaj en vinograd. Viničarji so dobro situirani, ker si lahko skoraj vsak redt govejo živino in svinje. Travniki so sočni, njive so sicer težke, a rodijo večinoma dobro, sadja pa pridelajo ljudje tolko, da se premikajo v jeseni mesece in me.seca cele procesije s sadjem nalo- zensh vozov proti Cnuireku in deloma tudi proti St. Uju in Pestiici. Ziasti v Cmurekii je skoro polovica trčanov trgovala z našim svetovnoznanivn sad- jem in večina tudi v kratkem času o- bogatela, čeprav so včasih plačevali naSim kmetom njihovo najžlahtnejše sadje samo po 6 vinarjev kilogram in se je često zgodilo, da je kmet iz jeze nad sramotno nizko ceno raje zasipal sadje v Muro. Tudi vinskih trgovcev je v teh krajih kar mrgolelo in ker naSi ljudje niso imeli in še danes ni- majo prav nikake gospodarske organi- zitcije, so morali oddajßti prvovrstno buteljno vino karteliranim nemškim in nemškuta;\.kim vinotržcem liter po 14 do 16 vinarjev. Ti zlati časi so sicer za tuje izkoriščevalce inenda za vedno minu!:, gospodarska bodočnost teh kra- jev pa ie ob danih razmerah ravnotako brezupna, kot je bila. Od Cmureka^ in cele železni§ke proge Radgona- Špilje bomo v krat- kem popolnoma odrezani in za to treba čimpreje rešiti vprašanje, kako nadomestimo kupčijske zveze naSih Ijudij z Nemci onstran Mure in višje in kako bomo omogočili ljudem tran- sport odvišnih prid«Ikov, ki jih je do- slej odvažala železnica iz Cmureka, kamor je bilo lahko voziti po lepo ^.idani okrajni cestirl Saj je znano, da imajo cele Slo- venske gorice, in to ne samo severne, pravzaprav vsega v izobilju, največ pa mastnega blaia, a prav nikakih zidanih cest. In to Slovenske gorice ubija in dokler jih ne bomo prepregli s trdimi cestami, bodo Ijudje kljub vsemu na- ravnemu bogastvu, ki leži v tej bogati in plodonosni, lepi zemlji, - reveži in poleg živine, ki se z niimi vred ubija po blatnih, razoranih, lužastih cestah, največji trpini v Jugoslaviji. Če ie par dni dežuje, pa že vreže kolo na naj- lepši cesti do osi v blato in če hočejo priti s praznim koleselnom na okrajno cesto, morajo pripreči par volov ali vsaj dva močna konja, ki potem do trebuha bredeta po umazanih lužah. Predstavljajte si toraj, koliko poterejo po teh strašnih cestah vozov in koliko ubijejo pri tern živine, katero so vojne rekviziciie itak čisto iztrebile. Sami si pa ljudje ne moreio pomagati, ker v teh krajih lahko hodiš ure in lire, pa boš komaj našei trdi kamen. Proti Cmureku pelje sicer lepa cesta, ki pa se v občini Ploderšnica, na meji medfaraina Marija Snežna in Sv. Jakob v Slov. gor. konča in ni nato prav nikake zveze z okrajno cesto, ki pelje iz Maribora in se konča pri cer- kvi Sv. Jakoba v Slov. gor., desna stran- ska proga pa v sredi St. Jurskega dola. NajvinorodnejŠi kraji med Marijo Snež- no, Sv. Jakobotn, Jarenino in Št. lljem nimajo nikake ceste. Ljudje pa so konservativni, apatični in do skrajnosti nezavedni, tako da so pri zadnjih vo- litvah naši najboljSi možje volili z Nemci v mariborski okrajni zastop, čeprav je ta okrajni zastop popolnoma zanemarjal te kraje. Treba je torej pomoči in tudi ini- cijative od zgoraj. Ljudje sami bodo godrnjali in preklinjali, k samopomoči pa se ne bodo nikdar zganili in rni bomo imeli na meji mrtev kapital in vedno pognojeno njivo za sejanje !ju- iike po nemških hujskačih ob Muri. Mi sami pa že tudi doslej nismo prav nič storili za te kraje, da bi lju- dje lahko rekli: V Jugoslaviji lepo skrbijo za nas. Nasprotno. Mariborski okrajni zastop je že 10 mesecev v na- ših rokah, a okrajna cesta proti Sv. Jakobu, Jarenini in Sv. Jurju še do danes ni bila posuta, kakor celi vojni čas ne. Sredi ceste so take luknje, da se lahko na vsem lepem zvrne voz in kmalu bo cesta tako razbita, da jo bo treba znova grsditi. Tožijo, da ni voz- nikov. Ali danes, ko leta toliko oseb- nih luksusnih automobilov po cestah, ni mogoče dobiti bencina za tovorni auto, ki bi v par dneh navozil potrebno kamenje za posutje te tako krvavo potrebne ceste? Pred vojno so Že gra- dili podaljäanje te ceste, da bi se zdru- žila po Št. Jurskem dolu z ono iz Cmu- reka. Ali ne bi bil čas. da dogradimo to zvezo sedai, ko bomo, oziromasmože odrezani od železnice Radgona—Špilje in spioh gospodarskega stika s Cmu- rekom in sosednimi nemškimi kraji? In nove ceste? 'Ali »voditelji« mislijo na to, ali sploh poznajo te kraje, ljud- ske potrebe in njegovo mišljenje? Pred kratkim je neka stranka na- povedala v enem teh krajev, kjer lahko zavedne Slovence preštejemo skorp na prstih ene roke, političen shod v šoli, a da ne bi imela preveč »uspe- hov«, je sklicala konkurenčna staanka v isto šolsko poslopje svoj shod ob isti uri in govornika sta se iz dveh šolskih soban krepko zmerjala pred očmi začudenega ljudstva. Obe stranki trdita, da sta »kmečki.« Oospodje, tako si nismo predstavljali našega narod- nega Vstajerijal Vprašanje prometnih sredstev je torej predvsem reSiti v teh krajih in tudi nova železniška zveza iz Prek- murja v Maribor naj se kolikor mogoče približa severni meji, ker so je tu ti Dr. ANTON SCHWAB w Aktualne zdravsfvene CrtlCÖ. (Konec.) Fekalije iz naših stranišč in gno- jišč imajo duh od kemičnih plinov, n. pr. §ri2 (žvepleni vodik, ki dis'i po gnilih jajcih), ki pa razredčeni z zrakom zdravju niso škodljivi. Če upoštevamo to dejstvo, se ne strašimo gnojiti polja tudi v bližini mest. To je prejšnji magistrat prepre- ' čaval in nekateri mu pojo za to slavo, a malo utemeljeno. Ako nas silijo raz- mere, da v tolikih rečeh zatisnemo eno oko, pa še zatisnimo pri drugih eno nosnico, da se lepo odprejo vrata v želodec Naša polja potrebujejo vendar gnoja! Izvažati pa se morajo fekalije na tak način, da najmanj nadlegujejo prebivalstvo in v take kraje, da ne pridejo v pitno vodo. Legar (typhus) se širi potom bakterij v blatu, ki pride podzemsko v vodnjake, potom pitne vode. Celje pa v tern oziru tudi ni v nevarnosti, ker imamo vodovod. Nihče pa naj ne pije vode iz mestnih vod- njakov neskuhane! Kadar se torej prikažejo lia ulici oni gotovi neizogibni zeleni vozovi, poglej jim v dno srea. Videl boš, da niso tako hudobni kot kričijo. Saj so Ie pripomoček k snagi — ena izmed najbolj higijeničnih modernih priprav. Le razumeti jih je treba. Sedaj oblegajo mesto erne koze in griža. V mestu saniern pa nimamo niti enega slučaja kužne bolezni — a kako dolgo še? Eden najvažnejših pri- pomočkov, da se ubranimo takim ne- zgodam, je — snag-a, zopet snaga in trikrat snaga. Kakor uspevajo na »agar- agar-ju« vsakovrstni bacili, uspevajo tudi na olupkih krompirja, na odpadkih trdo kuhanih jajc in na nebroj drugih kuhinjskih odpadkih. V gostilnah in v privatnih stanovanjih je treba tern po- svečati pozornost in jih kot nesnago spravljati, kamor spadajo. Kolike vaŽ- nosti je snaga, sem razvidel iz poro- čila nekega tujca, bivšega lastnika „Vile Cairo" na Miklavžkeni hribu. Živel je mnogo let v Egiptu, kjer je hudo razsajala kuga. Vpra.^al sem ga, ali se ni zbal kuge? Rekel je, da ne. Kuga je strašno morila domače pre- bivalstvo, Evropeicev pa ne. Zakaj? Domačini stanujejo v straSno nesnažnih bivališčih, Evropejci pa v skrajno čistih, higijenično z vsem konfortorn (udob- nostjo) opremljenih stanovanjih. Da se širi kuga zgolj skozi zrak, bilo bi to nemogoče. Tudi pri kugi, kakor pri vseh drugih nalezljivih boleznih, velja načelo, da se širi z dotiko od človeka do človeka in po bakterijah, ki za časa epidemii tudi izven telesa rastejo pri- lično kakor bacillus brasicae napus na agar-agar — na odpadkih in drugih od bolnikov okuženih predmeiih, in ki tudi lahko prenesejo bolezen. Snaga je potrebna posc-bno pri frizerjih. V vojskinem času in pa tudi v zadnjem času slišati je bilo v tern oziru dovolj pritožb. Ljudje so dobili izpuščaje na lieu. Tudi to je treba po- jasniti, da se ne bo delala nikomur krivica. Navadni izpuščaji, kolikor sem jih opazil jaz, so bili „ekcem", ki je bil skoro gotovo povzročen od slabega mila. V tern oziru se frizerjem ne sme preveč očitati. Prave kužne lasovne bolezni „sicosis" pa nisem opazil. Ta se prenaža od človeka do Človeka. Britve bi bilo treba odrgati s špiritom, kar pa je sedaj zelo težavno, ker ga ni zlahka dobiti. Vsekakor pa ni higi- jenično, če ležijo lasje po tleh itd. in mislim, da pri naših gospodih obrtnikih tega stanu, ako se potrudijo, ne bode vzroka za pritožbe. Ker pa govorimo danes o bakte- rijah, zinimo konečno še eno o ,iPre- stauih jedilih". Da so taka jedila škod- Ijiva, ve vsakdo iz izkušnje. Manj znano pa utegne bit», da tudi jedila postanejo „prestana" vsled bakterij, ki se naselijo v' jedilih, ko se te shladijo. Na juhi bakterije izborno uspevajo. Na univerzi smo jih gojili premnogokrat na goveji juhi. Tudi v tej se pomnožujejo na milijarde. Ako hočemo, da postane tako izprijena jnha zopet rabijiva, moramo jo zavreti. S tern pokončamo bakterije. Samo zagreti jo, ne zadostuje. V go- stilnah imajo po nekodi navado, da guljaš samo pogrejejo, tako da ostane v sredi še mrzel. Tak guljaš ti lahko napravi kronični želodčni katar, da se ga leta in leta neznebiš; otroval si se z bakterijami, ki so se naselile v njem in niso bile pokončane od vročine — guljaš bil je — ,,prestan". Stran 2. »NOVA D O B Ace Stev. Q9 od boga zapuščeni kraji najbolj po- trebni, dotlej pa bi se naj upeljala vsaj automobilna zveza. lmarno pa še seve rešiti nebroj drugih, za razvoj gospodarstva življenj- skih vprašanj, v teh krajih. Cele se- verne Slovenske gorke nimajo na pr. ne enega večjega mlina, in zato so iz vseh navedanih krajev vozili kmetje na inline onstran Mure, posebno po leti, ko v domačih potokih ni vode. Podjetniki, tu so še zlate jame za Vas in obenem za ljudstvo. Samo začriimo že enkrat resnično delati za ljudstvo, ki res trpi vsled političnega prevrata in čaka na obljubljene olajšave v svoji Jugoslavs!___________________ P0UTIČNE VESTI. Nekaj izjav dr. Žerjava v Maribor«. Minnie dni se je mudil v Mariboru po uradnih poslih podpredsednik dezelne vlade v Ljubljani, dr. Gregor Zerjav, sprejel razne iunkcijonarje na razgovoi ter se podrobno dal poueiti posebej o gospodarskih in politienih razmerah. — Sprejel je tudi zastopnike Nenieev. Na- pram mariborskemu članu dopisnega urada v Ljubljani je izjavil 1m1 d drugim, da si je pogledal elektrarno na Fali ter upa, da bo Maribor že letos dobil od tarn razsvetljavo. Iskreno pozdravlja želez- niška naerta Maribor — Slov. (joricc—- Radgona ter Ljutomer—Orniož. Sinatra ta načrt za nujno gospodarsko potreüo. Lokalni činitelji morajo dati inicijativo. — Vprasanje Radgonc ne smatra za zn- ključeno in Radgono ne za večno izguT)- Ijeno. Nernci sami bodo morali uvideti, da ne bodo mogii vzdržati radgonskegit klina v našem mesu. — Vprasanje var- stva narodnih manjšin je važno, vendar treba počakati, da vidimo končno besc- dilo dogovora, sklenjenega v Parizu. Da je našo d'degacijo pri sklepanju pogodbe vodila misel na naše manjšine v Avstri- ji in Italiji, in da se bo v torn vprašanju uveljavilo načelo recipročnosti, je jasno. — Qlede sekvestriranja premo/.enja tu- jerodcev je izjavil dr. Žerjav, da v tem oziru ni nastopila nobena izprememba dosedanjih doloeb. Razveljavljenje dotič- nega člena 47 za Avstrijo ne porneni. da bodo tuji državljani brez našega dövo- ljenja pri nas izvrsevali obrti, teinvcč le, da se njihovo dosedanjc premoženje nc bo uporabilo za vojno odškodnlno Srbiji. Kakor hitro izroči Avstrija jugoslovan- sko imetje, ki je tarn, bomo mogli mi rc- alizirati premoženje, ki ga imajo oni v .Tu- goslaviji. Kateri Avstrijee pa dobi pri nan obrtmo dovoljenje, je izključno naša 110- tranja zadeva do morebitnili novih tozn- devnih določb potom tnedsebojne trgov- ske pogodbe. Sporazum med demokrati in radi- kalci za sestavo novc vlade sc je dosegel S. tm. Pogajanja z Narodnim kluborn (starčevieanci) so se razbila, kor klnb ni odnejial od svojih prctiranih zahtev. Due 9. tm. se je sestavila v glavnih potezan lista nove vlade. Verjetno ie. da bo v vla- di zastopan tudi Jugoslovanski klub po dr. Korošui. ki bo zop~*i dobil podpred- sedstvo. AH naša delegacija podpiše pogodbo z Avstriio brezpogoino ? Pariški list »Pe- tit Parisien« piše. da ima z uglcdne str.-.- ni v naši mirovni delegaciji informacije, da beograjska vlada ne bo pristala na podpis pogodbe z Avstrijo, Co se vsaj nekatere doloebe, tičoče se va-- stva narodnostnih manjšin, ki so v proll- slovju / naeeli suverenosli države, ne 11m- dificirajo. Draginje rešl nas, o minister I iako glasno kličejo tisoči in stotisoei tja v Bcograd k ministru za prehrano. Due 7. tm. je prišlo iz Beograda poročilo, era minister za prehrano z veliko vnemo dela na reorganizaciji svojega lrinistr- stva; napovcdati hoče boj draginji In korupciji, v katerem oziru se je dozdaj premalo storilo; eene še vedno rastejo namesto da bi padale. Minister upa 1z- vesti reorganizacijo svojega urada v najkrajšem easu in potem temeljito po metati. Izjava madžarskega ininistrskega predsednika. Predsednik nove madžar- skc vlade je izjavil, da hoče Madžarska živeti v dobrih odnošajih z Rumunijo. Ne smemo pozabiti — pravi .— da ste obe državi obkoljeni od Slovanov in da sta zato navezani druga na drugo. — Volitvc v konstituanto bodo 20. septembra. Boljševiki uničili ogrsko industrijo. Ogrski ministrski predsednik Friedrich je izjavil neki deputaciji, da so na Ogr- skem razun državnih strojnih tvornic, ki edine še delajo. vse tvornice v koukur- v.{\. Koinunisti so unieili vso industrijo. Mirovna pogodba z Bolgarsko ie, kakor poročajo iz Pariza, v glavnih po- tezah dodelana. Srbija dobi popravek meje severozapadno od Zofije ob kolenu rekc Strumice. Tracija ostanc grška, Bo*- garski se omogoei dohod k morju. O Do- bnidži sploh ni govora. V Rutnuniji bodo volitvc v državnl zbor začetkorn oktobra. Tešinsko vprasanje. Iz Pariza so po- roeali 7. tm., da sta poljska delegata Pa- derewski in Dmowski ta dan pred vr- hovnim svetom zaveznikov utcmcljevnTa stališčc Poljakov glede pripadnosti Tje- šina k Poljski. Odgovarjal je eeškošlovn- ški delegat dr. Beneš. Vrhovni svet se Se ni odločil. Angleškim poslanikom v Beogradu ie imenovasi Cayon. Na splošno zahtevasije se ob priläki zbora spodtile- štajet*s!kih deSegatov poiaovi danes (četrtek) večer v mestnem gledališču burka v treh dejanjih SPÄNSKA MUHA. Začetek fočno ob 20. url. G. Josip e vršili minulo nedeljo v Vinkovcih v Slavoniji \n v Somdoruv Bački. Prve se je udeležil tudi naš poslanec prof. Vogiar. iZ KOROTANA. Veliki Ijudski shod zadolnjislo- venski Korotan se vrši v nedeljo, dne 28. septembrj. t. 1. pri Sv. Križu nad Dravogradosn. Sv. Križ je le 526 m nad morjem in komaj 1'5 km od postaje Dravograd-Meža oddaljen. Leži na kras- nem hribčku na štajersko-koroški meji. Od tu je prelep razgled po Mežiški, Mislinjski, Dravski in Labodski dolini. Ta dan, vrli nam štajerski Slovenci in mile Slovenke, na noge! Narodna dru- štva zaželjena in dobro došla! Natančni vspored se naznani. Društva prosimo, naj se glede prireditev na ta dan ozi- rajo. Sokolsko udeležbo pričakujemo. Odbor. Pisatelj Ks. Meško, begunec iz Marije na Zili, je imenovan za adrnini- stratorja župnije Tin je pri Velikovcu. V Velikovcu začne uradovati no- tar KolSek iz Ribnice namesto notarja Rabitscha. Imenovan je obenem za nad- zornika mestne hranilnice. Kmetijska sola na Hoprijanu pri Velikovcu prične šolsko leto z mese- cem novembrom. MARIBORSKE NOVICE Maribor je uvrščen glasom sklepa deželne vlade za Slovenijo z dne 27. avg. v I. razred aktivitetnih doklad. Državno moško učiteljišče v Ma- riboru. Vpisovanje na tern zavodu se vrši za gojence in gojenlce, ki na novo hočejo vstopiti na zavod in za tiste, ki imajo položiti sprejemne, ponavljalne ali dopolnilne izpite, dne 22. tm. od 10.—12. ure. Gojenci in gojenke, ki nadaljujejo svoje študije na zavodu in redno prestopijo v višji razred, naj se zglase 23. tm. od 10.—12. Vpisovanje v vadnico se vrši 23. tm. od 14. do 16. (2.—*t.) ure popold. Vodstvo dekiiškega zavoda Ves- na v Mariboru naznanja, da ne more nobene učenke več sprejeti v internat, ker so vsa mesta oddana. Pač pa še sprejema zunanje učenke v sledeče Sole, ki se nahajajo v oinenjenem zavodu: 1. višja dekliška sola s posebnim ozi- rom na gospodinjske poklice, 2. žen- ska obrtna sola (1. letnik), 3. kuhar- skogospodiniska sola. Obiskovalke viš- je dekliške sole lahko vstopijo po do- vršenem drugem letniku v peti razred realne gimnazije, tretji letnik te sole pa izvežba učenke temeljito v gospo- dinjstvu. V prvem letniku obrtne Sole se izvežbajo učenke v šivanju perila. PTUJSKE NOVICE. Realna gimnazlja v Ptuju. Spre- jem v 1. razred se vrši dne 22. sept, od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Starost najmanj 10 let dovršenih, do koiica leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne pismeno od 10. do 12. ure, ustno popoldne po potrebi. Nemščina se ne zahteva. Učenci, ki so že bili na zavodu, se sprejemajo dne 23. septem- bra od 9. do 11. ure vsak v tistem raz- redu, v katerega pride. Učenci, ki pri- dejo iz drugih srednjih šol, se javijo dne 23. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Prijave za stano- vanje na vodstvo dijaškega doma. CEÜSKE NOVICE. Dobrodošli v jugoslovanskem Ceiju, klieemo vsem delegatom naše Slov. Šta- jerske, ki se zberejo danes in jutri k va^- nim, resniin, usodepolnim posvetovan- jem. Naj bi bilo Vaše delo plodonosno, naj bi bilo trezno in stvarno v korist nci- ši ožji pokrajini in celi naši domovinl. Pozdravljeni v znamenju dela! Radi udeležbe na zboru delcgatov, ki se pričenja danes v Narodnem dom-, opozarjamo obeinstvo, da je vsakomiir svoboden vstop na galerijer. Poročevalei ter zastopniki uradov, denarnih zavodov, društev, korporacij itd. naj se takoj po prihodu v zborovalno dvorano vpišejo v priglasno polo, ki bo v to svrho pri vlio- du pripravljena. Načelnik irgovskcga mhiistrstva s- Alomčilo Jank'vüc v Ci-liu. .'ar«di tuTc- ležbe na zboru spodnještajerskih obein in okrajnih zastopov je pri.spei v Ct-Ijc \.v narcCil.i n111:i>tf*>vu t.'.^-i-i11 iz !3co- grada gospod nnceiniK: Jankovič, da nc pouči o tukajsnjih raznierah zlasti z ozi- rom na zahtevo slovenske trgovsKo- obrtne zboriee za Štajersko. Da se rnoic obrtništvo in trgovstvo o tej in drugiTi važnih zadevah z inienovanim ocipy- slancem podrobnejse razgovoriti, sklicu- jjla Olx'eslovensko obrtno društvo in Slovensko trgovsko društvu za četrtek. dne !!. scpteml ra dI) L;. uri zvveer v ho- tel »Balkan« v Celju iioseben sestanoTc. na kateri se opozarjajo nuta- jerski nabiralnc pole za knjigo in denar- ne prispevke. Tern potom prosi otlbov cenjenc naslovnike, da uaberejo >'Kiuoii<- posebno mnogo književnih darov. Do- brodošle so vsakter? kiijige, posebno poljudno vsebine (knjigo Sbv. Matice. Mohorjeve družbe itd.), bodisi vezane an nevezane. Knjige so določene za ustanr»- vitev novih javnih »Obmcjnih ljudsklh knjižnic«. Odbor in obeinsvo inora biti prepričano, da je to naše skupno delo ne- precenljivega pomena. DosedMnji pevski zbor NSZ. ustano- vi lastno pevsko društvo »Oljka«, kate- rega ustanovni obeni zbor sc vrši 12. tm. ob ?.{). uri v Miizcjn. Novo dništvo se je r/kazalo za zelo potrebno, ker jc že do- slej združilo nad 60 pevskih moči, ki nlso bile doslej v nobenem zboru. Z novim šolskim letoin sprejema društvo zoper novince, kateri s'j bodo p.mčevali tudi v teoriji Prijatclje pa tja vabimo, da se po- lice na nstanovnom občnem zboru o njt- menih društva. — Pripravljalni odbor. Cene ntesa morajo biti v mesuican vedno nabite na posebni deski, pri čeniru mora biti tudi kakovost mesa natanCno označena. — Prestopki zoper to odredoo se bodo kaznovali po § 13! obrtnega reda. Povodom zborovanja zastopnikov okrajev, obein itd. ponovi DramatiČno društvo v Celju, v eetrtek ob 20. uri zvc- čer burko Španska muha pri znižanih cc- nah. Slov. obrtnike opozarjamo na sesta- nek nocoj ob 8. uri v hotelu »Balkan«. Celjski trgovski gremij še tudi Oa- nes izdaja slovenskim članoni nemška potrdila. Cudimo se, da s.i pustijo nasi slo- venski trgovci to miriio nuditi. Za iiivalida ;Žagarja jc poslala tvra- ka Drag. Schwab v Ljubljani na naSc urudništvo 100 K. Državna posredovaluica za delo, podružnica /a Celje in okolico. V prctc- čenem tednu je iskalo dela .78 moških In 12 ženskih delavnih nioči. Delodäjalci so iskali 41 moških in 10 ženskih delavcev. Nr-'. 99 »NOVA D 0 B A« Stran 3. Posredovanj se je izvršilo 7. 1 »ela iščejo: ekonomi (7), strojniki. kurjaei (13), stroj- ni ključavničarji, mehaniki, monterji (7), strugar (1), klepar (1), stavb. tehniki, pu- Jirji (3), instalater (l), livarji (2), sobm slikar (l), stcklar (l). dimnikarji (2), ia- petnik (l), kroiaei oz. šivilje (3), čevljar- ji (2). mizar (1), sodar (1), tesarja (2), pe- ear (1), vrtnarii (2), rudarji (33), kletar (1), natakaiji «ice) (II), niesarji {'6). peki (3), mlinar (1), laborant (1), dorn. ueitelj (1). hiev. mojstcr (.0, singe in portirji (16), pis. rnoči (23), trs. nastavlienei (M7, dekle. delavci, dninarii (71), kuharice (5J, soboriea (0. hišnice (3), Iiišinc, gospoGi- nje (7), dalje vajenci: vrtnarski (1), klju- čavničarski (3), trgovski (6), mizarski (2), sedlarski (0, krojaški (0 in čevljarski (!)..— Delo je na r.azpolago: strojnikoni, kurjačem. žagarjem. kijučaviiičnrjiim, kleparjem. mizarjem, kolarjcm, kotlarjcni, sodarjem, ecvljarjem, mlinarjens. tesar- jem, /idarjem, slikarjcm, vrtnarjem, \o- vačeni, stnigarjum, avtojjcn. varilcerx, pis močcm. tov. in poljskim di-iavcem ter dninarjem, hlapcem in dcklam, gozcl- nim sekačem, kuharicam, sluzkinjam, sobaricain, hišinam, mizarskim, kljnčav- nicp.rskim. 'la'.ularMäm krznarskim, pi- larskim in zlatarskim vaj-'iuvm. Za fond vojnih invalidov je daroval L. Avg. Hrovat v Sv. Pctrn v Sav. dolfni 30 K kot čisti dobiček glcdaiiskil- pred- stav dne 24. avg. Nas!a se je mošnja z denarj^ni. LeZi na mesinem ma.^ist-.-'tn celjskem. DNEVNE NOVICE. f Albin Mikuž, obč. tajnik vžalcu je včeraj dne 10. t.m. umrl na tegarju. •Rodbini naše naiglobokejše sožalje! Prek! sod — odpravljen. Deželna vlada je v seji 27. avg. sklenila, da se ukine preki sod v vseh okrajih, kjer je razglašen. Za politično kroniko. Minoli te- den so imeli voditelji Samostojne kme- tijske stranke v brežiškem okraju, med njimf g. Urek iz Globokega, zaupen sestanek z Župnikoma Tiatnikom iz Rajhenburga in Doberškom izSevnice- Beli.'zimo kot kronisti! Osebna vest. Okrajni glavar in predsedstveni predstojnik pri pred- sedstvu deželne vlade v Ljubljani dr. R. Andrejka je imenovan deželno- vladnim svetntkom. PolitiČnih lovorik gotovo gospo- dom od dr. Koroščove stranke nismo čisto nič nevoščljlvi, če bi gospodje !e vedno resnico poročali, Njihovi listi so v poročilu o pohodu prekmurske de- putacije v Beogradu pisali, da je uspeh njihovega kluba, kar so Prekmurci glede uprave dosegli. Konšiatiramo vočigled teiTiu suho dejstvo : Deputacija je najprej naletela na cfr. V. Kukovca, ki jo je — še predno so prišli v stik z dr. Koroščevim klubom — na njeno prošnjo takoj prcdstavi! ministru Pri- bičeviču in je ta zahtevam deputacije tudi v že javljeni obliki ugodil. To je dejstvo. Vse drugo, kar pišejo Koro- ščevi listi, si lahko pameten človek vsak sani na prstih izračuna. Kaj bo z odškodnino za poli- ti(!ne preganjanc: ? Ministrstvo zazu- nanje zadeve je obvestüo deželno vlado v Ljubljani, da je naša mirovna dele- gacija v Parizu sprejelo sledeče ob- vestilo. Glede odškodnine za politična preganjanja je naša mirovna delegacija od t.ozadevne komisije zahtevala, da se pravica do o:iškodnine prizna tudi pripadnikom bivše avstro-ogrske mo- narhije, to tembolj, ker so avstrijski podaniki imeli to pravico že na pod- lagi dotičnega avstrijskegazakona. Po- godba z Avstrijo pa omejuje to pra- vico do odškodnine samo na one, ki pripadajo zveznim ali pridruženirn dr- žavam in sicer samo v slučaju, ako so bili s preganjanjem ožkodovani. Ure- ditev ten' vprašanji, ki se tičejo pri- padnikov bivSe Avstro-ogrske, je pre- puščena državam, kate'rim pripadajo sedaj. Prvi kongres jugoslovanskih žen se vrši 21. sept, v Beogradu. Svariio in poziv. Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo vra- čajočih se izseljencev dolarje in' sicer dolar po K 24. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov. Dolar pa stane mr.ogo več, danes n. pr. celo K 49. Na to se opo- zarjajo vsi oni, ki imajo svojee v Arne- riki, kateri se nameravajo vrniti. Opo- zorite jih takoj pismeno na to razliko v ceni ter jim poiasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje s seboj. Če pa nočejo ali ne morejo vzeti seboj gotovine, pa naj založijo denar v kakem popolnoma zanesljivemdenarnem zavodu v Ameriki in prinesejo seboi čeke, ki se glase na dolarje in tu se jim bo izpiačal znesek y kronah. Izvoz lesa. Vse prošnje za dovo- ljenje izvoza lesa se morajo nasloviti na šumsko centralo v Beogradu in vlo- žiti " pri podružnici Centraine Uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti na- tančno naveden naslov pošiljatelja, na- kladalna in namembna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja žel. postaja v Jugoslaviji. OOPISi. Polzela. Prostovoljno gasilno dru- štvo na Polzeli priredi dne 21. tm. ve- liko vrtno veselico z jako bogatim vsporedom. Čisti dobiček je namenjen za stavbo plezalr.ega stolpa. K obilni udeležbi vabi Odbor. Iz Zibike. (Na naslov poštnega ravnateljstva.) Marsikaj moramo v šta- diju naše konsolidacije trpeti, vendar bi morale naše oblasti skrbeti vsaj za to, da ne pademo pod nivo prejšnega av- strijs!:ega režima. Sedaj, ko gradimo svojo lastno državo, moralo bi nam veljati geslo: ne nazaj in navzdol, am- pak naprej in navzgor! Tega pa ne moremo trditi v polnem obsegu o se- danji poštni upravi. Vsakdo ve, kako silno so se dvignili v zadnjem času poštni tarifi. Vendar bi se človek pri današnji draginji nad tem ne zgražal, ako bi imel vsaj prejšnje ugodnosti. Mislim tu na poštne zveze na deželi. Uprava zvišuje^ pristojbine, noče pa ničesar slišati o povišanju plač posti- ljonom in imejiteljem poštnih nabiral- nikov po deželi. Umevno je, da ti za staro ceno ne morejo opravljati več svojega posia. Poštna uprava pa si po- maga v takem slučaju na enostaven način. Tako je uvedla n. pr. skozi našo dolino iz Podčetrtka skozi Pristavo sa- mo enkratno vozno pošto, dočim smo prej imeli dvakratno na dan. A to-še ni vse! Iz Pristave, kjer je naš poštni urad, donaSal nam je poštni sei vsak dan pSšto. Ker mož daljne poti ne more napraviti skoraj zastonj, obrnil se je imejitelj nabiralnika na poŠtno ravna- teljstvo, naj zviša nagrado. To pa je kratkomalo odredilo, naj hodi pošta mesto vsak dan samo štirikrat na te- den. V Zibiki smo se pred vojno po- tegovali za poštni urad, a smo sedaj vsled štedljivosti poštne uprave več ,dni v tednu brez vsakega stika s sve- tom. Človek bi mislil, da je kje v Al- baniji! Gospoda, tako dalje ne gre! Ne- zadovoljnost ljudstva narašča, ugled države trpi in ni čuda — saj je to ve- lik korak nazaj! Kar nam je dal mi- lostno oholi Nemec, ne pustirno si vzeti od vas! Zahtevamo, da po?,tna uprava zopet uvede dvakratno vozno pošto iz Podčetrtka skozi Pristavo na Podplat, nam v Zibikil pa omogoči red no poštno zvezo^ v Pristavo. Prizadeti. Žetale. Dne 7. t. m. smo si za 5 obtin naše župnije ustanovili že davno potrebno kmetijsko podružnico. Pristo- pilo je takoj črez 60 članov. NaČelnik je župnik g. Kozoderc, nam. Janez Vo- grinc, blagajnik Gašpar Kores, odbor- niki Simon Potočnik, Jože Kodrič, An- ton Peklič, Val. Vutolen in Jožef Jus. Dal Bog mnogo uspeha prepotrebni novi stanovski organizaeiji, saj se je na naše kraje dozdaj vedno pozabljalo, posebno še ko so bili v Rogatcu nein- škutarski gospodje pri prvih jaslih. Črešnjevec pri Sl. Bistrici. Ve- selica, katero je tukajSnje bralno dru- Stvo dne 31. avg. priredilo, je zelo do- bro uspela. Gledališka igra »Moč uni- forme« je vsakemu zelo ugajala in izvabilo obilo smeha. Zraven je sviral domači tamburaški zbor in skrbel, da so odmori med dejanji prijetneje pre- minuli. — Občinstva je bilo veliko. Tudi iz S!ov, Bistrice je prišlo veliko železničarjev beguncev in tako pripo- moglo k gmotnemu uspehu. Prireditelji gledališke igre si zaslužijo posebno hvalo, ker so vkljub sedanjim raznim obilnim opravilom še naSli čas za po- trebne vaje. — Zgornja Polskava. (Drzna tatvina.) V noči z dne 6. na 7. septembra so doslej neznani tatovi vlomili v svinjski hiev posestnice D. in ji ukradli lepo rejenega prašiča. Šele drugi dan je po- sestnica' izsledila kaplje krvi, ki so peijale v bližnji gozd in tarn je še našla v ponjavi zavita črevesa in Že- lodec, katerega je potem kot edini o- stanek pripravila za jed. Drzne uzmo- viče zasledujejo orožniki. — Dne 8. septembra se je vršil tukaj shod Sa- mostojne kmetijske stranke! Književnost. Jngoslavenski vinogradar \ vo- čar. Izašao je drugi broj mjesečnika »Jugoslavenski vinogradar i vočar« s sljedečim sadržajem: Ante Mažuranič: Stanje vinograda i vočnjaka u vino- gorju brodsko-gradiškom. Što se imade raditi u vinogradu nakon tuče? Prired- ba bačve, u kojoj je bila šljivovica. Konzerviranje kvasca. Učite kalamiti. Nešto o sumporu. Pozor vinogradari. \z brodskog vinogorja. Alkoholno pi- tanje pred meritornim rješenjem. Stanie vinograda i vočnjaka u Jugoslaviji. Q podizanju uzornih šljivika a Jugoslaviji. Predplata iznosi. godišnje 24 K a Šalje se na upravu lista u Zagreb, Stross- mayerova ulica 6. RAZNE VESTI. 440 od Nemcev potopljenih Iadji so Angleži doslej v svcjih obrežnih vodah dvignili. Rešili so pri tem za eno milijardo frankov vrednosti. Kje je Mackensen ? Kakor poro- čajo iz Beograda, je bil znani nemški vojskovodja maršal Mackensen dne 7. tm. odpeljan v Smederevo, odtam v Solun, odkoder ga prepeljejo na Fran- cosko, odtod pa ga puste v domovino. Vlaka trčila sta 6. tm. pri Palanki. Smrtnih žrtev ni; nekaj ljudi je lahko ranjenih. Nova kriza v Beogradu. — Radikalci slepomišfjo. — NesklepČnost seje Nar. predstavništva. Beograd, 9. sept. Vse je danes do- poldne nervozno čakalo objave novega kabineta. Ob 1. uri pop. pa je poslal Protič min. preds. Davidoviču pismo, da radikalci vkljub doseženemu sporazumu ne verujejo v možnost uspešnega skupnega dela, odklanjajo vstop v vlado in prekinejo nadaljna pogajanja. Jasno je bilo vsem, da radikalcem ni bilo za rešitev krize, ampak samo za zavlačevanje pogajanj. Govori se, da obstoji med radikalci, starčevičanci in Koroščevim klubom tajen dogovor za postavitev jugoslovanske države na federalistično podlago. — Današnja seja je vočigled tern dogodkom bila nesklepčna in je za jutri sklicana nova seja. Potopljen angleški torpedni lovec. LDU London, 9. sept. V baltiškem morju se je potopil angleški torpedni lovec »Berulan«. Zedinjene države ne morejo priznati Kolčakove vlade. LDU New-Jork, 9. sept. Tajni do- govor iz 1.1916 med Rusijo in Japon- sko je vzrok, da Zedinjene države ne morejo priznati Kolčakove vlade. Razkol med boljševiki v Rusiji. LDU Amsterdam, 9. sept. Mnogo- teri znaki kažejo, da se v Rusiji pri- pravlja razkol med boljševiki. Snuje se nova skupina, ki se noče udeleževati radikalne politike Ljenina in Trockega. Nova struja ima zlasti mnogo pristašev v severnozapadni Rusiji. Papirnat drobiž v Sarajevu. LDU Sarajevo, 10. sept. Po vzoru Zagreba in Osjeka bo izdal tudi mestni zastop v Sarajevem poseben papirnat drobiž. Avstrijci spravljajo svoje premoženje. LDU Dunaj, 10. sept. Dižavni urad za finance je odredil ustanovitev no- vega cenzurnega urada v Graden, ki ima namen, preprečevati odtegovanje premoženja v Jugoslavijo. (Kakor je razvideti, se Avstrijci ?.e boje banke- rota svoje države in spravljajo svoje premoženje na — varno!) Z zagrebške borze. LDU Zagreb, 10. sept. Na včeraj- šnji borzi so imele inozemske vrednote sledeče tečaje: 100 dolarjev — 5300 K; 100 češko-slov. kron = 56 do 113 K; 1 funt §terl, = 211 do 215 K; 1 Na- poleon d'or == 179 do 184 K; 100 mark = 260.do 264 K; 100 lir = 520 do 522 K; 100 lejev ="239 do 242 K. Razglas* SpodnjeStajerski konjerejski odsek priredi dogovorno z deželr.o vlado za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v tuk. okraju dva sejma za izključno le mrzlo- krvna žrebeta v starosti do 18 mesecev in sicer: 24. septembra v Št. Jurju ob južni železnici 2$. septembra v žaicu. To se daje vsem konjerejeem, ki hočejo prodati svoja žrebeta, na znanje s pripombo, da bodo ti sejmi edina možnost, ta žrebeta odprodati, ker za letos z običajnirn načinom odprodaje v inozemstvo ni računati. Okr. glavarstvo Celje, 6./9. 1919. 13*2 Okrajni glavar: Dr. Žužek. Štev. 7111/19 Razglas» Mestni gospodarski urad bode de- iil sladkor začenši z 10. sept, do vštevši 27. sept. 1919 za mesto Celje in občino okolica Celje. Na osebo pride 1/2 kg. Kilogram stane K 7'80. Delil se bode isti pri dotičnih tr- govcih, kjer se je zadnjič, na stare izkaznice. Edinole stranke, katere so bile dodeljene pri g. Pemiču, t. j. iz mesta od Stev. 1640—1682 in od 1902—1941, ter iz Gaberja od St. 1423—1567 do- bijo sladkor v mestni aprovizaciji (prej Ferjen); nadalje stranke in mesta, ka- tere so bile dodeljene g. Karlovšeku, to ie od St. 341—384 ter od 1748— 1757 dobijo sladkor pri gosp. Janko Božiču, trgovcu na Kralja Petra cesti (prej Kaiišnik, poleg gost. Branibor). Kdor v določenem času ne bode prišel po sladkor, temu isti zapade. Na posebne nakaznice, in za vku- havanje sadja se sladkor ne bode delil, ter se ljudstvo že naprej opozarja, da ne bode nadlegovalo uradov. Mestni magistrat celjski, dne 5. 9.1919. Za vladnega kotn.: Šubic s. r. Sprejme se trpsii poni ali prodajalka, prvovrstna moč za ma- nufakturno in modno stroko. Zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Re- flektira se samo na samostojno prvo- vrstno moc\ Ponudbe je vposlati z na- vedbo place do 20. tm. na manufakturno in modno trgovino 1359 2—1 Sirec & Drofenik, Celje. MoSki klobuk se je našel, dobi se pri Dimec, Ljubljanska c. 21, I. nadstr. 1356 1 Odda se stanovanje za učenke s celo oskrbo. Naslov se izve v upravn. 1357 3-1 7. septembra se je zgubila v posebnem vlaku, kateri je vozil iz Celja (9.30 h) v šostanj, žensho rocna farbica (Perltasche), v kateri je bila denarnica z večjo svoto denarjä in z zlato zape- stnico. Požten najditelj se prosi, da naj odda najdeno pri I. Stadler, davčni u- pravitelj, Celje. 1349 1 V vili Parkhof pri Celju se oddajo v najem s 1. oktobrom meblfivane sobe tudi s hpano 1347 1 P^odaeri dobro ohra^jeno motorno Kolo s priklopnim vozom, s prav dobro pnevmatiko, 2 cilindra, 5 konjskih sil; proda se tudi brez priklopnega voza po nizki ceni. Mehanik Plahuta naspr. Regent Aleksandrove vojaS. v Gaberju. 1355 2-1 Naznanjatn slav. občinstvu v Celju in okolici, da sem otvoril krojoslsQ delounico lzdelujem civiine obleke po nr.jnovejäi modi, kakor tudi uniforme po novem kroju. Prevzamem popravila in obra- čanje oblek. Cene primerne! Se priporoča: 1354 3-1 losip Tomažič clvilnl in vojaški krojač, Glavni trg 10, II. nad sir. Stran 4, »NOVA DOBÄ« Štev. 99 T /7K fi^PW^IB^TY Y%^^k1tiV*"r regUirovana Rye- MT s*VPV YYT «prejeroa toranilne vloge In AÄB ^|A ^% ¦ m m I ¦¦ ¦ IWl ditna lu stavbena V vEflUjU Jlhobreslnje po /«f»i| 01 \ ff*^*mfc^ JL 111 JLr^^lTi zadruga.om.zav. PreSeraova u,lcafl. i*. irUn pol od slo V