oktober/ november 2004 Številka 9 Letnik V Novice iz Moravske doline FRAN DETELA, pisatelj 3. 12. 1850 - 11. 7. 1926 Moravče - Ljubljana - Dunaj -Novo mesto - Ljubljana "Literarna zgodovina ga prišteva v t. 'm. strujo zadnjih realistov... Detela se je vzoroval po Jurčiču, Tavčarju in Kersniku" (F. Horvat) "Bil je konservativec s krščansko etično in kmečko kritično miselnostjo, vendar obdarovan s precejšnjo mero humorja" (A. Slodnjak) 1 V 1 1 Mil .1 M I 1 L 1 3 D O j 1.. O V P 1 prof dr Fran 1 \l O p 1L DETELA ...>.«<.. .Vi hllfif^ztL^e i.yr!r~n ^g^t-»~-. HL/fwflL.»ji ,^»y«Ui/; - .... A- _ ' KK-tfu^fiiT*^ ;e^^^^ OBČINA MORAVČE 1251 MORAVČE. TRG SVOBODE 4 PoStnina plačana pri pota 1251 M.»av& "a" Ob kamniti mizi pred pisateljevo rojstno hišo v Moravčah. Od lev< tokratni moravški kaplan Anton Demšar (pozneje župnik v Zasipu Pisateljev hrat Ivan, župnik Knol iz Krošnje (pozneje župnik V Kra Pisateljev hrat Ignac, Melanija Sever in pisatelj Franc Detela Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV • petek, 19.11.2004, ob 19.uri tradicionalna prireditev »MARTINOV VEČER« in podelitev priznanj TD Moravče za najlepše ocvetličene vrtove in balkone. • sobota, 27.11.2004, ob 19.uri abonmajska predstava »TRIJE VAŠKI SVETNIKI« • sobota, 18.12.2004, ob 19.uri abonmajska predstava »MED DVEMA OGNJEMA« • nedelja, 19.12.2004, ob 17.uri predpraznično voščilo radia VESELJAK; koncert 19/95 W Občina Moravče-Kutturnidam je tud! za sezono 2004/05 Mfpripravita gledališki ai mS" sezona Z004/2005 Programski svet, ki izbira in pripravlja posamezna gledališka dela, je za to sezono izbral predstave, ki bodo vredne ogleda. Zaradi omejenih finančnih sredstev si ne moremo privoščiti gostovanja profesionalnih gledališč, pa vendar je v kulturnih društvih po Sloveniji veliko dobrih amaterskih gledaliških skupin, ki z. žarom ustvarijo večkrat še boljše odrsko vzdušje kot vrhunska profesionalna gledališča. Veseli nas, da prihaja vsako leto več obiskovalcev na gledališke predstave. Tako se ustvarja stalna gledališka publika, ki nam daje voljo, da vztrajamo in poskušamo v našem Kulturnem domu ponudili tudi takšno vrsto prireditvene dejavnosti. V sezoni 2004/05 bo odigranih šest žanrsko različnih predstav. Vse predstave so ob sobotah. Prva predstava bo v soboto, 27. novembra, ob 19. uri. Spored abonmajskih predstav si oglejte na strani 32. Cena abonmaja znaša 5.000,00 SIT. Za študente, dijake in upokojence je cena 4.200,00 SIT. Otroci do 14 let imajo v spremstvu staršev, ki so naročniki abonmaja, prost vstop. Prodaja abonmajskih izkaznic bo v avli Kulturnega doma v sredo, 24.11., četrtek 25.11., petek, 26.11. in na dan prve predstave, v soboto, 27.11.2004, od 17.do 19.ure. C/ sezona 2004/2005 'IM 4 m w - - w.....— MARTINOV men V petek, 19. 11., ste ob 19.uri vabljeni na tradicionalno prireditev »MARTINOV VEČER« Tokrat ho Martinov večer obarvan primorsko. Nastopili bodo ljudski igralci iz Dekanov, ki bodo v gledališki obliki predstavili primorske zdrahe in vse, kar je povezano z vinom. Videli boste najboljše skeče, ki so med seboj različni in polni humorja. Na programu bo tudi krst mladega vina v primorskimi navadami. Na prireditvi bodo kot glasbeni gostje nastopili: - fantovski pevski zbor »VANDROVČK1« mladi harmonikarski talenti, ki stopajo v svet glasbe Predstavili se bodo učenci že uveljavljenih muz.ikantov, ki bodo s skupnimi nastopi prav gotovo prijetna osvež.ilev zabavnega večera. Od 19.ure dalje brezplačna pokušinu priznanih primorskih vin Refošek, Malvazija. Ob 19.30pričetekprireditve. Predprodaja vstopnic po 1.200 SIT na običajnih mestih in uro pred prireditvijo v avli K D po 1.500 SIT Preživite večer v naši družbi, dobra volja je zagotovljena. NASMEJALI SE BOSTE! Na prireditvi bo tudi podelitev priznanj TI) Moravče za najlepše ocvetličene vrtove in balkone. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhpolje prireja v soboto, 20. novembra 2004, že 14. veselo jesen na Vrhpolju. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 19. uri, bodo nastopili narodno zabavni ansambli, med njimi Gamsi, Prjatli, Minerali in drugi. Po koncertnem delu bo še družabno srečanje. Torej v soboto, 20. novembra, pridite v dvorano gasilskega doma na Vrhpolju, Vabljeni! OBČINA MORAVČE KULTURNI DOM MORAVČE Pohodi v organizaciji PD Moravče: • sobota, 13.november, OD LITIJE DO ČATEŽA, lahka pot, vodi Marjan Kocjančič ( 042 874 139) • sobota, 20.november, KUM, lahka pot, vodi Vida Vidergar Žučko(041 270 606) • sobota, 27. november, ŠMARNA GORA, lahka pot, Peter Klemene (041 689 564) • sobota, 4.december, KRIM, lahka pol, vodita Marjan Kocjančič ( 042 874 139) in Vida Vidergar Žučko (041 270 606) • sobota, lH.december, ZASAVSKA GORA, lahka pot, vodi Vida Vidergar Žučko (041 270 606) Taborniki vabijo POSTANI TABORNIK! POSTANI TABORNICA! Imate vadi naravo? Sle se naveličali lenarjeuja pred TV? Bi se radi naučili veliko novega7 Vas zanima, kako preživeli v gozdu, kako zakurili ogenj, postaviti šotor ali bivak, spoznali užitne in strupene rastline/ Se radi zabavate in se družile s svojimi vrstniki ter hodite na izlete, pohode.... ? Kaj počnemo taborniki! Spoznavamo naravo, naučimo se znajti v njej, naučimo se pravilno ravnali z ognjem, poslavljamo zasilna bivališča in šotore, streljamo z lokom, se vozimo s kanuji, pojemo taborniške in narodne pesmi, se igramo razne družabne igre in še veliko lepega. Med letom vsak leden hodimo na vodove sestanke. V vodu je 5-10 otrok, kijih vodi vodnik s strokovnim znanjem. Na teh srečanjih se poskušamo naučiti čimveč novega in se na zabaven način učimo praktičnih taborniških spretnosti. Večkrat pa taborniki priredimo tudi skupne akcije, ki so delovnega ali družabnega značaja, gremo na izlel, taborjenje ali z.imovanje. Srečujmo se tudi s taborniki iz vse Slovenije, saj nas je vseh skupaj kar 10.000 in se z njimi pomerimo v taborniških mnogobojih in veselili srečanjih. TabomiŠtVO je nestrankarsko gibanje, odprlo vsem mladim ne glede na poreklo, raso ali prepričanje. Pridruži se nam. Več nas je, lepše je! Več informacij v oglasnem okencu pred Kulturnim domom v Moravčah (kozolec) ali na tel.: Mateja, Bojana 7231-503 ali Silvo, Milena 7231-090 Taborniki rodu Moravske doline Center za socialno delo Domžale vabi vse, ki jih zanima delo z mladimi v projekt Učenje za življenje. Vabljeni ste vsi, ki ste radi v družbi mladih in sle vsaj enkrat tedensko pripravljeni posvetiti del svojega prostega časa otroku ali mladostniku, ki potrebuje pomoč. Projekt je namenjen pretežno osnovnošolski populaciji, deloma tudi mladostnikom, ki potrebujejo pomoč pri učenju, spremljanju šolskega dela, učenju socialnih veščin, druženje, pogovor, usmerjanje v pozitivni način preživljanja prostega časa. Pomoč se izvaja ena do dvakrat tedensko po dve šolski uri na domu družine s ciljem okrepiti otrokovo samozavest, mu pomagati izboljšati učni uspeh, mu nuditi oporo, pomagali odkriti njegova interesna področja, izboljšali nje novo samopodobo in ga usmerjati k pozitivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. Vsi zainteresirani se oglasite osebno na Centru za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70 ali pa pokličete na telefonsko številko 01 724-63-87 vodjo projekta Veroniko Dermaslja. S sodelovanjem v našem projektu je možno opravljati tudi kol praktično delo ali kol obvezne izbirne vsebine, Vljudno vabljeni k sodelovanju. Spoštovanil Po skoraj dveh mesecih so pred vami obsežne Novice iz Morvške doline, ki odločno dokazujejo, da se pri Moravčanih In Morav-čanom dogaja, če uporabim mladostniški izraz. Prav težko se je odločiti in kaj izpustiti. Vsekakor pa imajo tokrat glavno besedo lokalni politiki in gasilci, ki so v oktobru zares dejavno obeležili mesec požarne varnosti. Kaj naj še dodam za piko na i? Da vam želim veliko užitkov ob branju in vas vabim, da se mnogim dogodkom v občini pridružite tudi tisti, ki za enkrat še raje ždite pred TV ali računalnikom. Abonma, mmm, mikavno! V dobri družbi je vedno nepozabno in škoda bi bilo zamuditi priložnost. Uredništvo novoizvoljenemu županu Martinu Rebolju čestita za volilni rezultat in mu želi premišljenih, strpnih in odločnih potez na šahovnici političnega dogajanja v občini. BERNARDA MAL, odgovorna urednica POJASNILO V Novicah iz. Moravske doline, LV, št.8, slr.25 je naslov Iz. Podbrda do planinskega doma na Žerenku označena planinska pot potrebno le-dinsko poimenovanje na Žerenku zamenjali z. na Uštah. Avtorju članka Marijanu Grilu in vsem prizadetim se za napako opravičujem. Hkrati pa naprošam vse vpletene, tako tiste, ki zagovarjate Ušte, kot tiste, ki zahtevate Žerenk, da sporazumno in konstruktivni) najdete dogovor in ne lomite kopij na mojih ramenih. Urednica Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 17. decembra. Vaše prispevke pričakujemo do 1. decembra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj. f-> Novice iz Moravske doline 12. november 2004. Letnik V. Številka 9 Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Franc Majdič (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si. tel. 031 452 022.» Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Katarina Petere, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! i i Spoštovane občanke in občani! V mesecu oktobru je Občina Moravče dobila novega župana, ki bo za čas do konca leta 2006, na podlagi volje volivcev, prevzel krmilo nase občine. Čeprav smo že stopili v jesensko obdobje, še nismo zaključili z gradbenimi deli. Načrtujemo še asfaltiranje odseka ceste od Gaberja proti Limbarski gori, več težav pa imamo s cesto v Krašcah po izgradnji kanalizacije. Izvajalec del Komunalno podjetje Ljubljana d.d. namreč ni izvedel vseh hišnih priključkov, z. izgradnjo meteorne kanalizacije pa je potrebno izvesti tudi ustrezno odvodnjavanje pred izvedbo asfaltiranja ceste. Občina Moravče je izvedla postopek zbiranja ponudb za asfaltiranje ceste, zato upamo, da bo kljub porabljenim sredstvom iz. letošnjega proračuna občine, izvedeno asfaltiranje ceste še letos. Vaščani Negastrna so skupaj z. Občino Moravče in izvajalci del ABI d.o.o. Litija in Markom Zupančičem s.p. zgradili novo vodovodno povezavo od vodohrana do središča vasi ter tako zagotovili nemoteno oskrbo z. vodo in večjo varstvo pred požarom. Tudi prizadevni vaščani Tuštanja so skupaj s Podjetjem Prodnik d.o.o. ob finančni pomoči Občine Moravče, zamenjali del cevovoda v Spodnjem Tuštanju. V preteklem mesecu je naše podjetje Termit d.d. dobilo laskavo priznanje, certifikat ISO 14001. Podelitev certifikata pomeni, da se podjetje Termit zaveda odgovornosti do okolja, v katerem izvaja rudarjenje, ki prinaša kruh velikemu številu naših občanov. Poslovni načrti Termita kaž.ejo, da bodo v bodoče še izboljšali tehnologijo, predvsem z. nabavo nove stiskalnice z.a blato, ki nastaja pri pranju peskov. Produkt bo omogočal nove proizvode, oziroma vračanje odvečne surovine nazaj v odkopne jame, s tem pa tudi hitrejšo sanacijo območij, kjer se bo odkopavanje kremenčevega peska izvajalo. Občina Moravče seje vključila tudi v razgovore o problematiki zaprtja trgovine na Vrhpolju. Časi, ko upravičenost obratovanja posamezne tovarne ali trgovine narekuje zgolj odstotek dobička, niso obšli niti naše sredine. Na področju urejanja prostora Občino Moravče čaka v naslednjih letih veliko dela. V mesecu juniju sprejete spremembe prostorskega dela družbenega plana bo potrebno nadgraditi z. novimi prostorsko ureditvenimi pogoji, prostorskim aktom, ki določa podrobnejše pogoje gradnje na posamezni parceli. Brez tega prostorskega akta ne bo mogoče pridobivati gradbenih dovoljenj. Tudi sicer pa se na področju urejanja prostora pričakuje v naslednjih letih veliko aktivnosti. Na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije je potrebno sprejeli strategijo prostorskega razvoja občine, v skladu s sprejeto strategijo z. urbanističnimi in krajinskimi zasnovami pa bo potrebno sprejeti prostorski red občine ter občinski lokacijski načrt. Naj se ob zaključku mojega uvodnika zahvalim vsem občanom, ki ste v času mojega vodenja Občine Moravče sodelovali z nami, zahvaljujem pa se tudi občinski upravi, brez. katere dela v Občini Moravče, ki mi je bilo zaupano, ne bi mogel nadaljevati, FRANC MA./DIČ, podžupan Občine Moravče 1 'j^^Z Spoštovani občani in občanke! Letos smo se kar nekajkrat morali podati na volišča, nazadnje 17. oktobra na nadomestne volitve z.a župana občine Moravče. Vsem se iskreno zahvaljujem za udeležbo na volitvah, še posebej vsem tistim, ki ste dali svoj glas zame. S tako številčno udeležbo na volitvah ste pokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja v občini in da želite sodelovali pri oblikovanju oblasti. Z vašo podporo ste mi pokazali, da niste bili zadovoljni z. dosedanjim reševanjem nekaterih problemov v občini. Razumel sem jo kot potrditev mojega programa in usmeritev, kijih zagovarjam. Prav zato se zavedam, da me čaka težavno delo, ker bom storil vse, da vas ne bi razočaral. Odločil sem se z.a model participacije, se pravi, da že v pripravljalnem delu vse stranke sodelujejo s svojimi predlogi, V Občinskem svetu bom skušal dobiti zadostno podporo z. dobro pripravljenimi programi, ki bodo namenjeni predvsem zadovoljevanju potreb občanov. Saj smo se v predvolilnem času vse stranke zavzemale za dobro ljudi. Sedaj je nastopil čas dejanj, čas sprejemanja preudarnih odločitev. 10. novembra je bila seja Občinskega sveta, kjer je občinska volilna komisija podala poročilo o rezultatih volitev za župana, Občinski svet pa mora sprejeti poročilo in sprejeti mandat župana. Prav tako sta bila predlagana dva nadomestna člana občinskega sveta: Rajko Vuvpetič z. liste Združene liste socialnih demokratov namesto mene in Žarko Rudolf z liste Liberalne demokracije namesto pokojnega Alojza Cerarja V občinski upravi bo potrebno zaposliti novega direktorja občinske uprave, ker se bo gospa Sonja Vraz. upokojila. Potrebno bo delno spremeniti tudi sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi. V teh dneh sem imel pogovore z. vodilnimi iz Komunalnega podjetja Ljubljana in dogovorili smo se, da se bodo dela na čistilni napravi Krašce v najkrajšem času nadaljevala, da se bo končno rešil problem, ki Kraščanom otežuje življenje. Prav tako se bo po 15. novembru asfaltiralo del levega odseka proti Limbarski Gori, Na koncu pa vam želim veliko veselja ob pokušanju novonaslalega vina v času martinovega, da si vsi skupaj naberemo novih moči. Mogoče pa bo po pokušini dobro razmisliti, če greste potem domov peš ali pa s šoferjem, ki na žalost ne bo smel pokušati vina. MARTIN REBOLI, župan Občine Moravče A Nadomestne volitve za župana 2004 Glasovanja za izvolitev župana Občine Moravče v drugem krogu, kije bilo 17. oktobra 2004, seje udeležilo 2081 volivcev, od skupno 3570. Oddanih je bilo 2081 glasovnic. Veljavnih je bilo 2049 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 32. Na volitvah 17. oktobra 2004 sta posamezna kandidata za župana prejela naslednje število glasov: ROMAN NOVAK 965 MARTIN REBOLJ 1084 Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je glede na število glasov, ki sta jih prejela kandidata na nadomestnih volitvah z.a župana v drugem krogu največ glasov dobil MARTIN REBOLJ. Občinska volilna komisija Ukinitev volišča v Gori pri Pečah Občinska volilna komisija je na seji. dne 16. 7. 2004, sprejela sklep o ukinitvi volišča pri Valentinu Lavrincu v Gori pri Pečah zaradi razloga racionalnosti. Komisija je ugotovila, da je volišče majhno in oh manjši udeležbi pride na volišče le nekaj deset volivcev. Tudi na drugih voliščih je oddaljenost posameznih vasi in zaselkov do volišča približno enaka oddaljenosti zaselkov Gore pri Pečah od volišča v Pečah. Rezultati 1. kroga nadomestnih volitev za župana Občine Moravče z dne 3.10.2004 Ime volišča MILAN URODAR JANE/. VIDIC ROMAN C ER AR ROMAN NOVAK MARTIN REBOLJ neveljavne glasovnice št. oddanih glasovnic št, veljavnih glasovnic število volivcev udeležba KI) MORAVČE 125 41 63 154 146 19 548 529 733 74,76%, GOSTILNA NAD LOGOM 86 44 118 58 67 12 385 373 517 74,47%, GABRJE 38 30 21 23 42 2 156 154 242 64,46% NEGASTRN 53 20 23 69 26 1 192 191 251 76,49% ZADRUŽNI DOM KRAŠCE 87 67 38 99 88 4 383 379 526 72,81%, Gl) PEČE 48 32 28 97 54 3 262 259 383 68,41%, PISARNA K S VRH-POLJE 72 58 57 116 137 10 450 440 639 70,42%, DOM KRAJANOV NA HRIBU 46 40 9 34 64 ( 1 194 193 275 70,55%, Predčasno glasovanje 7 2 2 5 5 0 21 21 21 100.00% Skupaj glasov 562 334 359 655 629 52 2591 2539 3566 72,66% Odstotek veljavnih glasov 22,13% 13,15% 14,14%, 25,80% 24,77% 2,01% Rezultati 2. kroga nadomestnih volitev za župana Občine Moravče z dne 17.10.2004 št. volišča Ime volišča ROMAN NOVAK MARTIN REBOLJ Neveljavne glasovnice Št. oddanih glasovnic Št. veljavnih glasovnic Si. volivcev Udeležba 07701001 KD MORAVČE 211 254 10 475 465 734 64.71% 07701002 GOSTILNA NAD LOGOM 88 176 8 272 264 517 52.61% 07701003 GABRJE 52 97 0 149 149 241 61,83% 07701004 NEGASTRN 93 34 0 127 127 251 50.60% 07701005 ZADRUŽNI DOM KRAŠCE 170 139 7 316 309 529 59,74% 07702006 GD PEČE 116 107 0 223 223 384 58,07% 07703007 PISARNA KS VRH POLI E 156 179 4 339 335 639 53,05% 07004008 DOM KRAJANOV NA HRIBU 71 92 3 166 163 275 60.36% 07001010 Predčasno glasovanje 8 6 0 14 14 14 100.00% Skupaj glasov 965 1084 32 2081 2049 3570 58,29% Odstotek veljavnih gl. 47,10% 52,90% 1,54% 4 Spoštovane občanke in občani, dragi prijatelji! Nadomestne volitve župana so za nami, čas je za delo in izpolnitev predvolilnih obljub! Vsem volivcem, ki ste mi izkazali podporo, bodisi s podpisom podpore za kandidiranje, predvsem pa tudi vsem, ki ste oddali glas za mojo izvolitev, se iskreno zahvaljujem. Tudi v bodoče želim, da bi bilo moje sodelovanje z. vami občani uspešno, predvsem pa želim ohraniti prijazne medčloveške odnose z. vsemi, ki si seveda to želijo. MILAN BRODAR Spoštovane volivke in volivci! Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli na volitve in oddali svoj glas zame. Posebej pa se zahvaljujem tistim, ki ste mi izrazili Vašo osebno podporo. Za kandidaturo sem se odločil na predlog 00 SLS Moravče. Programski cilji Občine Moravče so začrtani. Ker sam izhajam iz obrtništva - bil sem vrsto let samostojni podjetnik - nerealnih obljub nisem dajal. Vašo odločitev drage občanke in občani, pa seveda iskreno spoštujem. Čas bo tisti, ki bo pokazal, ali je bila Vaša odločitev pri izbiri dobra ali malo manj dobra. Iskrene čestitke novo izvoljenemu M županu in uspešno delo pri novih izzivih. Slovenska ljudska stranka IVAN VIDIC Spoštovani! Vedno sem bil ponosen, da sem član Slovenske demokratske stranke in predsednik Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke. Priznam, da ni bilo lahko poslušati očitkov in žaljivk na račun stranke, kiji pripadam. Vse to pa je sedaj poplačano s prelepim rezultatom, ki smo ga dosegli na volitvah v Državni zbor. Veliko podporo je Slovenska demokratska stranka dobila tudi v naši občini. Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem, ki ste glasovali za SDS- Slovensko demokratsko stranko. Za župana sem kandidiral, ker vas je bilo kar nekaj, ki sle menili, da bi bil primeren za to funkcijo in ker so vse okoliščine kazale, daje to potrebno. Brez. aktivne volilne kampanje pa je nemogoče zmagati na volitvah, zato sem s svojim volilnim rezultatom zadovoljen, Včasih je potrebno tudi kaj žrtvovati, ali stopiti korak nazaj, da lahko narediš dva naprej. Vsem, ki ste glasovali zame, se iskreno zahvaljujem, enako tudi volivcem, ki ste odšli na volišča v drugem krogu in tako izvolili novega župana. Dosedanjemu svetniškemu kolegu, sedaj županu Martinu Rebolju, čestitam za volilno zmago. ROMAN CERAR Spoštovane volivke in volivci v občini Moravče, najlepše se vam zahvaljujem za vaše glasove in podporo, ki ste mi jo izkazali v obeh krogih volitev za župana. Zahvaljujem se tudi Razvojnemu klubu Moravske doline in Slovenski ljudski stranki, ki sta me podprla v drugem krogu volitev. Kljub tesnemu izidu v prid drugega kandidata gledam na razvoj občine pozitivno tudi v prihodnje. Kjer je volja, je tudi pot. Ob uresničevanju že zastavljenega razvojnega programa in dobrem delu svetnikov iz vrst Nove Slovenije, bomo lahko uresničili zastavljene cilje tudi v prihodnosti. N.Si Hvala za podporo in vašo spodbudo! Nova Slovenija IHIH llvdska stranka ROMAN NOVAK združena lista socialnih demokratov Občinski odbor Moravče N.Si Nova Slovenija Parlamentarne in županske volitve so za nami. Kot najbrž veste, sem kot kandidat za poslanca v Državni zbor iz. vrst Nove Slovenije dosegel 14,72 % veljavno oddanih glasov v našem volilnem okraju, ki ga sestavljajo tdnini Moravče in Lukovica ter del občine Domžale. To me uvršča na 6. mesto po doseženih odstotkih v stranki N.Si na državnem nivoju. Še bolj pa sem vesel rezultata v občini Moravče. Namenili ste mi več kot 27 % veljavnih glasov. Ta rezultat mi bo v spodbudo za moje prihodnje delo, predvsem v Občinskem svetu (dnine Moravče in tudi na drugih področjih javnega življenja, kjer sem že do sedaj deloval. Prepričan sem, da bo rezultat letošnjih volitev in vpliv stranke N.Si v državnih organih ugodno vplival na celostni razvoj občine Moravče in celotnega volilnega okraja. Hvala vam za zaupanje! Mag. Franc Capuder SDS Zmaga je vaša! Spoštovane občanke in občani! Občinski odbor SDS-Slovenske demokratske stranke se vam zahvaljuje za izkazano podporo na volitvah v državni zbor. Več kot ponosni smo lahko na izid volitev v Državni zbor 2004. Sijajen uspeh je zasluga vseh, ki ste nam izkazali zaupanje in volili Slovensko demokratsko stranko. Skupaj smo čakali na ta dan, ko bo v Sloveniji beseda demokracija dobila res pravi pomen. Vsem, ki ste nas podpirali vsa ta leta in za našo zmago prostovoljno žrtvovali svoj čas in energijo, se iskreno zahvaljujemo. Trud ni bil zaman. Zmaga Slovenske demokratske stranke je vaša zmaga! Istočasno smo volili tudi novega župana na nadomestnih volitvah. Tudi ta rezultat ni bil slab, saj naš kandidat ni vodil aktivne volilne kampanje. V odboru smo ocenili, da vložimo kandidaturo, zavedali pa smo se, da so možnosti izvolitve majhne. Volivkam in volivcem, ki ste oddali glas našemu kandidatu, se iskreno zahvaljujemo za podporo. Novemu županu gospodu Martinu Rebolju čestitamo za prepričljivo zmago. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Moravče 00 SLS Moravče se vsem, ki ste zaupali svoj glas kandidatom SLS Slovenske ljudske stranke za dr- Žavnozborske Volitve, iskreno Z.a- Slovenska ljudska stranka hvaljuje. Z rezultatom SLS Slovenska ljudska stranka ni v celoti zadovoljna. Menimo, daje glede na javnomnenjske raziskave po volitvah v Evropski parlament stranka dosegla dober rezultat, ■vaj je dobila 7 poslanskih mest. OO SLS Moravče si bo še naprej prizadevala za nemoteno delovanje v Občinskem svetu in za izpeljavo začrtanih smeri. Pripravljeni smo za konstruktivno delovanje s podporo vsem programom, ki bodo razvojno naravnani in v dobrobit vseh občank in občanov naše občine. SLS je do sedaj in bo tudi dolgoročno gradila na slovenskih interesih - bili smo edini vztrajni in zvesti zaščitnik interesov slovenskih kmetov, podeželja, regij in občin - še naprej bomo posebno skrb namenjali družinam, otrokom in starejšim. Zaupanje, ki ste ga izkazali, je odgovorno delo v prihodnje. :a nas spodbuda in zaveza za OO SLS MORAVČE Združena lista socialnih demokratov je na zadnjih državno-zborskih volitvah dosegla zadovoljiv uspeh, to je 10,17% in s tem zasedla deset poslanskih sedežev v DZ. Vsem, ki so glasovali za Rajka Vavpetiča, kandidata ZLSD na državnoz.borskih volitvah v 10. volilnem okraju, se zahvaljujemo. V stranki ZLSD Moravče pa se še posebej s ponosom veselimo uspeha Martina Rebolja, novoizvoljenega župana v Moravčah. Veseli nas, da so občani moravške občine znali prepoznati njegova prizadevanja za čim bolj smotrno porabo občinskega proračuna, za skupno dobro vseh občanov, tudi iz obrobij, njegovo željo po povezovanju ljudi ne glede na njihovo vero ali strankarsko pripadnost. »Dosežen rezultat pomeni, da je socialna demokracija modernega evropskega tipa v Sloveniji dokončno pognala korenine«, je po volitvah povedal naš predsednik Borut Pahor. Seveda izraženo zaupanje pomeni, da je potrebno z delom nadaljevati, biti še boljši. Hvala vsem volivkam in volivcem. P®2®C7 DODO^HoDšiB KONČNO se je v Moravčah začelo dogajati nekaj tudi za moravško mladino. Pred kratkim smo ustanovili klub mladih. Če si zainteresiran, si želiš zabave, ti dogaja, se nam lahko pridružiš tudi ti. Vse dodatne informacije dobiš na: GSM: 041/410-888 Primož Meglic email: mladina@misek.com p.s. Priporočili smo se že novoizvoljenemu županu g. Martinu Rebolju, K, je bi. 0 INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU (projekt delno financira EU) RRA LUR 1.9.2004 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004. Tako lahko odslej pri nas dobite več informacij glede • Enotnega programskega dokumenta (EPD) • Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) • Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) • Evropskega socialnega sklada (ESS) Z vstopom Slovenije v EU so sredstva navedenih skladov EU postala naša pravica in naša priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravičenih ciljnih skupin, stroškov ... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. Mi vam bomo pri tem pomagali po svojih najboljših močeh. Vabljeni! Informacijo o navedenem lahko preberete na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rra-lur.si. Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi lahko posredujete na e-nastov terezija.krajcer@ljubljana.si ali pa jih postavile na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani, na Linhartovi 13, kjer vam bomo z. veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU. PET MINUT S SVETNIKOM Svetnik tretjega mandata Danijel - Danilo Cerar Razvojni klub Moravske doline Človek s standardom, ki ga dosežeš, če ... vstajaš zelo zgodaj in se voziš na delo vsak dan uro in četrt, delaš deset ur v gradbenem podjetju, se pelješ domov in doma urediš še vse potrebno v pisarni lastnega podjetja ter pripraviš še vse potrebno za nemoteno poslovanje družinske trgovine za naslednji dan. Okrog polnoči zapreš oči in v mislih odkljukaš preživeli delovni dan in se že pripravljaš na jutrijšnji dan, dan za novo delovno zmago. Uf, to pa je obremenitev. Če ni preveč naporno delo, še gre. Kakšen napor je voditi do 55 ljudi in se držati dogovorjene kvalitete in rokov v gradbeništvu, ve le malokdo. Projekt, ki smo ga dobili na natečaju CŠOD za izgradnjo mladinskega doma, je potrebno tudi ekonomsko dobro izpeljati. Veliko preveč ljudi je odvisnih od tega finančnega rezultata, da bi si smel dovolil kakršenkoli spodrsljaj. Stalno je treba bdeti nad dogajanji, da ti kakšna nepotrebna zadeva ne prekriža načrte. Že tako pride do določenih objektivnih težav na katere človek nima vpliva. Saj mi ni treba spraševati, kako zapolnite svoj prosti čas, ker očitno ne obstaja. Se zgodi, da si ga vzamem, prosti čas namreč. Zelo rad kolesarim in planinarim. Letos se nas je nekaj zbralo in v petih dneh smo prekolesarili lep kos Umbrije-pokrajine v neposredni bližini Rima. Ob tej priložnosti sem spoznal tudi delček veličastnega Rima, saj za malo širši ogled potrebuješ kar nekaj dni, če ne tednov. Seveda prosti čas preživljam skupaj z. odraslima otrokoma Gregorjem in Leo, še največkrat takrat ko opravljamo dela na vrtu. Vsem trem pa ob študijskih obveznostih preostane le malo časa za druženje ob večerih, ki nam ostajajo. Zanimivo je slediti preteklost, morda celo otroštvo uspešnih poslovnežev in iskati vzroke teh pogumnih posledic. Kol otrok sem živel na manjši kmetiji na Goričici. Staršem se je zdelo primerno, da postanem učenec Osnovne šole Dob, saj so imeli v vodstvu ravnatelja, kije slovel po trdi roki. Tako na podružnični šoli v Krtini kot v matični šoli v Dobu sta bila red in disciplina na prvem mestu, Nagajivost in predvsem neubogljivost pa je bila v takratnih časih nagrajena s potegom za »ta sladke«. Pravil in demokracije v šolah takrat še nismo poznali. Mladostna leta, širok krog prijateljev, sodelovanje v delovnih brigadah (pri gradnji vodovoda v Pečeh) je pustilo nepozabne spomine na prenekatero življenjsko preizkušnjo. Kot fant sem. zahajal na mladinske plese v moravško in vrhpolj-sko mladinsko sobo, kjer sem spoznal tudi svojo ženo in skupaj sva si na domačiji v Dolah ustvarila dom in družino. Od malih nog ste v Moravski dolini. Primerjava med prej in sedaj je politiku vedno dobrodošla. Živo se spominjam leta 1966, ko smo dobili novo asfaltirano cesto. Očitno so imeli lokalni politiki takrat veliko moč ali pa so bili bolj gospodarni. Žal mi je, da se je v času bivše Občine Domžale - takratne skupnosti za ceste, zamudila priložnost za obvoznico. Takrat so se sredstva, ki jih je za obvoznico že namenil in zbral Termit Moravče porabila za » krpanje moravške ceste« namesto za začetek izgradnje le-te. Po moji oceni je bila ta poteza politike odločilna, da se je obvoznica odmaknila. Že izdelana dokumentacija je zastarala; ob sedanjem prioritetnem programu Slovenije za izgradnjo državnih cest, pa obvoznice Moravče zagotovo ne bo v naslednjem desetletju. Lahko bi kandidirali za župana in se lotili sprememb. Tudi to izkušnjo imam za seboj. Kandidiral sem v drugem mandatu naše občine. Sicer pa kol svetnik ne ostajam zaprtih ust, Vedno povem, kar se mi zdi, da je koristno za razvoj občine in celotne Moravške doline. DARINKA G RUM Delo V občinski upravi se ni ustavilo To drži, čeprav smo verjetno ena izmed redkih občin, ki je v tako kratkem času imela toliko menjav županov kot mi. Ne glede na predvolilne kritike in prikrite grožnje nekaterih kandidatov za župane smo vsi sodelavci uprave tudi v predvolilnem času tekoče opravljali svoje delo, kot ga tudi sicer če je navzoč župan ali ne. Normalno je, da smo se trudili po najboljših močeh, uspešno smo realizirali marsikatero nalogo, za katero je bil v proračunu zagotovljen denar, kdaj pa tudi ni šlo vse po začrtani poti, ker ni vedno odvisno le od strokovnih delavcev občinske uprave. Veliko dela je bilo opravljenega na področju kmetijstva, saj je bil v Novicah iz Moravske doline objavljen javni razpis za sofinanciranje dejavnosti s področja kmetijstva. Za posamezna razpisana področja je prišlo veliko vlog, kar 50 oz. 49 pravočasno vloženih za subvencioniranje preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč in ohranjanje poseljenosti zlasti na gorsko višinskih območjih občine, strmih površinah in grbinah, za kar je bilo zagotovljenih 1.500.000 tolarjev. Vsi upravičeni prosilci po so predlogu komisije z.a\ kmetijstvo prejeli sklepe o dodelitvi sredstev, ki so bila tudi pO preteku pritožbenega roka nakazana za vsa razpisana področja iz. razpisa. Za subvencioniranje pašnikov (450.000 sit) so prispele tri vloge, za izdelavo gozdnih vlak (1.000.000 sit) pet, s tem da se je eden od prosilcev pritožil na višino dodeljenih sredstev, ker naj bi bila izdelava vlake bolj zahtevna. Vendar glede na razpisano višino sredstev, število prosilcev in višino subvencije, ki jo predvideva pravilnik, drugačna odločitev ni bila možna. Nihče se ni prijavil za dodelitev sredstev za sofinanciranje projektne dokumentacije za gradnjo kmetijskih proizvodnih objektov in objektov dopolnilne dejavnosti na kmetijah, za kar so bila razpisana sredstva v višini 500.000 tolarjev. Pet vlagateljev je zaprosilo za sofinanciranje investicij in tehnološke posodobitve na kmetijah (1.500.000 sit), od tega so štirje dobili sredstva, eden pa je prepozno vložil dokumentacijo. Milijon tolarjev je bilo namenjenih za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, za kar seje prijavilo 5 prosilcev, vendar eden ni pravočasno dopolnil svoje vloge z manjkajočo dokumentacijo. Okroglih 200 tisoč tolarjev je občina ponujala za uvajanje nove tehnologije, pravočasno je prispelo 8 vlog, ki so vse ustrezale zahtevanim pogojem. Prav tako so sproti realizirana druga področja kmetijskega dela proračuna. Obsežno in hkrati najbolj na očeh je tudi komunalno področje. Po sprejetju letošnjega proračuna je bil naročen popis del za posamezne investicije, izvedeno je bilo zbiranje ponudb za izvajalca del, opravljen postopek izbire izvajalcev in številni dogovori o terminskem planu izvedbe. Sledila je uvedba v delo, kjer se je pokazalo, daje potrebno marsikje še opraviti različna dodatna dela, npr. odvodnjavanje, itd. Asfaltiranih je bilo 6 odsekov cest, predvideno pa je še asfaltiranje ceste Gabrje - Limbarska gora. Zaradi težav z vodooskrbo so bila izvedena najnujnejša dela na vodovodnem omrežju v Tuštanju, Negastrnu, Javoršici, pri novem vrtcu. Opravljeni so bili tudi razgovori z. vodstvom Industrije apna Kresnice, kije sedaj v privatni lasti, še posebno zato, ker sta - kot pravijo domačini iz. Desna, ki je zaradi delovanja kamnoloma tudi najbolj prizadet - zaradi miniranja ostala dva višinska kmeta brez vode. Tudi sicer je bilo le dni precej komuniciranja, saj je bila občina zaprošena za mnenje o dodelitvi koncesije za izkoriščanje rudnin. Pri mnenju so bili seveda poudarjeni vsi elementi iz. ureditvenega načrta oz, pogoji, ki jih je že leta 1996 sprejel takratni občinski svet. Očitno je, da je avtocesta prinesla v Moravče tudi več interesentov za nakup zemljišč, saj je bila tudi Občina večkrat povabljena k mejnim obravnavam, ko se določa zemljišče med javnim do- brim in privatno lastnino. Opravljenih je bilo tudi veliko meritev, ki so osnova oz, pogoj za pridobitev lastninske pravice za nujno funkcioniranje komunalne infrastrukture. Največ dela pa je bilo opravljenega pri najpomembnejšem občinskem aktu, to je Odloku o spremembah in dopolnitvah jirostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje občine Moravče - dopolnitev 2004. Ker nova zakonodaja bistveno zaostruje pogoje za posege na zemljišča, ki niso v lasti investitorja (občine), je bilo potrebno pred začetkom del (npr. ceste) pridobiti ustrezna dokazila o dovolitvi del. kar pa pomeni odmero, notarsko overitev »odstopa« zemljišča in vpis v z.emljiško knjigo. Prav na tem področju bo potrebno zagotoviti še precej sredstev, saj je nedokončno urejenih še precej tovrstnih zadev. Velika letošnja pridobitev je tudi odprtje vrtca, pri gradnji katerega je prihajalo do precejšnjih težav, vendar so s končnim rezultatom zadovoljni skoraj vsi: otroci in vzgojitelji, manj pa nekateri starši, ki vztrajajo pri »spodnjem« vhodu v vrtec, kije sicer namenjen le za eno skupino in ne za množično uporabo. Ne prepriča jih niti mnenje nadzornega organa, projektanta, inšpektorja, ravnateljice in drugih strokovnih služb. Občina kol ustanoviteljica in investitorka bo z vsemi odgovornimi še enkrat proučila vso dokumentacijo in zakonodajo in obvestila starše o dokončni odločitvi. Ta pa bo - tako predvidevam - temeljila na zakonskih podlagah in načrtih. Pa še nekaj: otroci so res naše največje bogastvo, le da ne vem, zakaj jih nekateri starši zastrupljajo z. izpušnimi plini avtomobilov s prižganimi motorji, s katerimi se pripeljejo prav do vhodnih vrat - spodnjih ali zgornjih - ko jih pripeljejo ali pridejo ponje. Zadeve s področja socialnih zadev potekajo tekoče skozi vse leto. Dobro sodelujemo s Centrom za socialno delo Domžale in tako sproti rešujemo socialne primere. Poskrbimo za tiste, ki ne morejo več skrbeti zase in morajo v domove za starejše, prav tako pa tudi za izterjavo vloženega denarja za plačilo oskrbnin v primeru, da oskrbovanec umre. Že nekaj let organizirano poteka pomoč na domu, vsako leto v okviru zagotovljenih sredstev in po predlogu CSD dodelimo upravičencem občinske socialne pomoči, zagotovljena pa je tudi skrb za starejše občane. Aktivno in uspešno deluje medgeneracijska skupina v okviru društva Jesenski cvet. Letos so bila zagotovljena v proračunu sredstva za izobraževanje še dveh moderatorjev, saj je zanimanje za vključitev v skupino veliko, tako da bo treba ustanoviti še novo. Poskrbljeno je tudi za socialno šibkejše otroke, saj jim s pomočjo centra zagotavljamo oz. financiramo socialno učenje. Naša občina ima tudi posluh za druga društva, ki delujejo na tem področju, saj vsem, v katera so vključeni naši občani, prispeva nekaj sredstev za delovanje. O številnih šolskih aktivnostih ste bralci obveščeni v vsaki številki, saj se na šoli in izven rednega pouka marsikaj dogaja in pridni kronisti to tudi zabeležijo. Sicer pa smo se pred kratkim trije predstavniki Občine udeležili Sveta OŠ Jurija Vege, kjer smo se med drugim seznanili s poročilom o delu v preteklem letu in programom za tekoče šolsko leto. Posebna točka so vedno tudi šolski prevozi, ki so po dobrem mesecu pouka že »utečeni« in potekajo brez težav, kljub temu da tako kot vsako šolsko leto i tudi letos ni bilo mogoče ugoditi vsem staršem, ki so želeli prevoz za svoje otroke, pa to ni možno. Oktober je sicer radodaren mesec, vendar ni šlo drugače, kot da smo poslali položnice za plačilo najema grobov in opomine zamudnikom, ki na tovrstne obveznosti včasih pozabijo. Letos je odziv presenetljivo zadovoljiv. Zadovoljiv odziv pa je bil tudi na dveh koncertih, ki sta bila organizirana v Kulturnem domu z. namenom, da bi zbrali sponzorska sredstva z.a nakup klavirja. Vse je povezano z. denarjem, tako v domači denarnici kot v občinskem proračunu. Večina nalog, z.a katere je v proračunu zagotovljen denar, bo realizirana. Marjanca Urbanija kot vodja finančno-računovodske službe, skrbi za »občinsko zakladnico«, ki seji po malem ž.e vidi dno. Marija M al ji kot saldokontistka pomaga, poleg tega skrbi predvsem še z.a glavno pisarno; na komunalnem področju poleg vodje oddelka Marjana Bricla aktivno delata še Milan Brodar in Franci Kos, saj je to področje Ze nekaj časa gre zares Šolske klopi so se že dodobra ogrele, prav tako pa tudi kombiji in avtobusi, ki prevažajo šolarje do šole in domov. Letošnje šolsko leto obiskuje našo osnovno šolo skupaj s podružnico na Vrhpolju 521 učencev, od tega je kar 376 voz.ačev, kar je 72 odstotkov vseh šolarjev. Pa poglejmo nekaj številk: s kombiji in minibusi se vozi dnevno 298 šolarjev z avtobusom 157 z avtobusom v javnem prometu 78 vsak dan izbrani prevoznik prevozi 466 kilometrov: od tega 271 višinskih, 53 nižinskih (37 kombiji in 16 avtobus), 122 nižinskih - nevarne šolske poti (43 kombiji in 79 avtobus), 20 višinskih kilometrov na nevarnih šolskih poteh Pa s tem podatkov o šolarjih še ni konec: nekaj se jih vozi po lastni želji v podružnično OŠ Vače (prevoz, organizira občina Litija), večina šolarjev iz. Velike vasi pa obiskuje OŠ Dol pri Ljubljani, ki jim zagotavlja tudi prevoz, plača pa naša občina. Osnovno šolo Roje, katere soustanovitelj je tudi naša občina, obiskuje 16 mladih Moravčanov, z.a katere prav tako plačujemo prevoz. Glede na navedeno, ni niti čudno, da so stroški za prevoze šolarjev precejšen izdatek, čeprav so cene prevozov pri nas v primerjavi z. nekaterimi drugimi občinami precej nižje. Pa še dopolnilo k informaciji na 26. strani septembrskih Novic iz. Moravske doline: prvi razpis za izbiro šolskega prevoznika je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 51/69, žal seje nanj prijavil le en ponudnik, zato je bil razpis ponovljen oktobra istega leta in podpisana pogodba z.a pet let z. edinim izvajalcem, ki se je prijavil na razpis, to je AM AM, Mirka Vadnova 6, Kranj oz, Darinko Arsič. Leta 2001 je bil v skladu z. Zakonom o javnih naročilih ponovno objavljen nov razpis, kar nekaj interesentov je dvignilo razpisno dokumentacijo, vendar se po proučitvi - predvsem višinskih prog - niso odločili z.a oddajo ponudbe, razen izvajalca, kije opravljal prevoze ž.e do takrat, to je AM AM oz., otrokom in staršem bolj poznan Radoš Arsič s svojo ekipo šoferjev. Ponovno je bila sklenjena pogodba, ki ji jo vsako leto sproti dopolnjujemo z. dodatki k pogodbi, Torej je bil prevoznik izbran v skladu z zahtevami Ministrstva z. šolstvo, znanost in šport oz, zakonskih določil, ki opredeljujejo prevoze šolarjev, prav tako pa tudi Zakona o javnih naročilih, ki opredeljuje postopek izbire prevoznika. Res je, da je ž.e takratni župan pokazal veliko razumevanja z.a organizacijo šolskih prevozov, kakor tudi kasnejša županja, jasno pa je, da je občinska uprava tista, ki zelo zahtevno in obsežno. Milana Kokalja kot vodjo kulturnega doma verjetno tudi vsi poznate, prav tako pa naše tri sodelavce, zaposlene v režijskem obratu: Braneta Močilnikarja, Braneta Lavriča in Lidijo Šlibar. Ker je nalog veliko, nimamo ločno določenih delokrogov, vsekakor pa je pri realizaciji vsake naloge vključena finančna služba. Sama sem kot direktorica občinske uprave sodelovala še največ na področju kmetijstva, sociale, zdravstva, šolstva in otroškega varstva. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi vsem, s katerimi sem v devetih letih službovanja na Občini Moravče korektno sodelovala. In z. gotovostjo lahko zatrdim, daje bilo takih večina, ki so videli in razumeli, da le skupaj lahko naredimo več. Pa še to: gostilniške govorice, da novi župan že odpušča delavce, ne držijo. Dejstvo je namreč, da izpolnjujem pogoje z.a upokojitev in sem se z.a datum odločila še pred županskimi nadomestnimi volitvami. SONJA VRAZ je zadolžena, da izvede vse postopke v skladu s predpisi. Lahko samo še zapišem, da smo vsi: občina, kot ustanoviteljica osnovne šole, otroci, vodstvo osnovne šole in tudi večina staršev zadovoljnih, da imamo tako urejen šolski prevoz. To nam potrjujejo tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in tudi delavci Policijske postaje Domžale. Seveda pa je tudi res, da je še veliko želja staršev, ki jih ni mogoče realizirati, predvsem zaradi - zaenkrat še - neprimernih in nevarnih cest, ki pa jih Občina v okviru finančnih zmožnosti in sprejetih planov postopoma ureja. Letos nam vremenski strokovnjaki napovedujejo ž.e zgodaj snežno odejo, vendar le upamo, da se molijo in da bodo prevozniki z. našimi šolarji še nekaj tednov vozili po suhih cestah, ki so nekatere ž.e tako nevarne. Sicer pa vsako leto apeliramo na vzdrževalca cest, da skuša kar se da najbolje in najhitreje predvsem pozimi zagotoviti kar se da normalno prevoznost cest (ki pa seveda, predvsem ob večjih snežnih padavinah ni možna vedno pravočasno). S. V. Moški in ženske nismo enaki, to je dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da imamo, moški in ženske, enake možnosti, vsaj na papirju. Na uredništvo je Urad za enake možnosti pri Vladi Republike Slovenije naslovil obvestilo o izidu zloženke Zagovornica enakih možnosti žensk in moških in publikacije Zagovorništvo enakih možnosti žensk in moških v EU in Sloveniji - Novi pristopi k uresničevanju enakosti žensk in moških. Obe publikaciji sta izšli ob pomoči Evropske komisije. Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki velja že dobri dve leti, je uvedel institut zagovorništva enakih možnosti. Tako pri Uradu za enake možnosti deluje zagovornica, ki obravnava primere domnevnega neenakega obravnavanja oziroma diskriminacije na podlagi spola. Zloženka in publikacija, ki sta objavljeni tudi v elektronski obliki, podrobnerje seznanjata o kršitvah, načinu, postopkih in pravicah, ki jih lahko na osnovi Zakona o enakih možnostih žensk in moških uveljavljate. Torej ne bo odveč, če odprete spletno stran http://www. uem-rs.si. se dobro informirate in dosledno zahtevate svoje pravice. Povzetek obvestila pripravila urednica Pritožbe na delo policije Več/i vpliv civilne družbe Slovenski policisti so dolžni ravnati v skladu z Ustavo in zakoni. Spoštovati in varovati morajo človekove pravice in temeljne svoboščine. V ta namen sta bila sprejeta zakonska ureditev učinkovitega demokratičnega nadzora nad policijo in nov pritožbeni postopek z večjo vlogo civilne družbe pri obravnavanju kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih. Kakšna je razlika med starim in novim pritožbenim postopkom? Pritožbe so doslej reševali znotraj policije. V senatih so sodelovali predstavniki javnosti in policijskega sindikata, vendar je končno odločitev sprejel vodja senata, kije bil predstavnik policije. Z novim pritožbenim postopkom je odločanje o pritožbah preneseno na senat zunaj policije, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra za notranje zadeve in dva predstavnika javnosti. (Predstavnike javnosti so predlagale lokalne skupnosti, imenoval pa jih je minister za notranje zadeve. Iz. občine Moravče je imenovana avtorica tega prispevka, Branka Bizjan.) Senat odloča z večino glasov. V katerem zakonu je urejen nov pritožbeni postopek? V Zakonu 0 spremembah in dopolnitvah zakona o policiji, ki ga je sprejel Državni zbor RS, 15.7.2003 (Ur.lisl RS, št. 110/03). Pritožbeni postopek pa je natančno določen s Pravilnikom o reševanju pritožb (Ur.list RS, št. 1/04), ki so ga začeli uporabljati 27.2.2004. Kam se lahko pritožite? Na Ministrstvo za notranje zadeve ali katerokoli organizacijsko enoto policije. V kakšni obliki lahko podate pritožbo? Pritožbo lahko vložite pisno, ustno ali v elektronski obliki. V primeru ustne pritožbe bodo sestavili zapisnik, ki ga podpiše pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pritožnik dobi en izvod zapisnika. Pritožba mora bili razumljiva. Vsebovati mora pritožnikove podatke, kraj, čas in opis dejanja, s katerim naj bi mu bile kršene pravice in svoboščine, in pritožnikov podpis. Vloži se v 30 dneh od nastanka kršitve. Če bo pritožba nepopolna ali nerazumljiva, bodo pritožnika pozvali, da jo popravi ali dopolni v roku treh dni. Če zahteve ne bo upošteval, bodo pritožbo zavrgli in ga o tem pisno obvestili. Postopek pri vodji organizacijske enote Vodja organizacijske enote policije po končanem preverjanju pritožbe izvede postopek pomiritve. Pritožnika povabi na razgovor in ga seznani z. ugotovitvami in izvedenimi ukrepi. Na razgovor s pritožnikom lahko povabi tudi policista. O vsem napiše zapisnik, podpišeta ga vodja policijske enote in pritožnik. Postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema. Če se pritožnik na razgovor pri vodji organizacijske enote ne odzove ali se z. ugotovitvami ne strinja, se zahteva dodeli v reševanje pooblaščencu ministra. Postopek v senatu Pooblaščenec ministra mora temeljito preučiti zadevo iz postopka pri vodji organizacijske enote in predlaga takojšnjo obravnavo pritožbe v senatu. Seja senata je javna. Senat vodi pooblaščenec ministra. Poročevalec (imenuje ga minister ali generalni direktor policije z.a posamezen primerah trajno) poroča o ugotovitvah. Svoja dejstva o vsebini pritožbe lahko podata tudi pritožnik in policist. Predstavnika javnosti sta iz. območja, kjer je bil izveden postopek, na katerega je podana pritožba. Pred sejo se seznanita z zadevo in aktivno sodelujeta na seji. Senat z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Vodja senata po končanem glasovanju seznani prisotne o sprejeti odločitvi. O seji senata se piše zapisnik. Odgovor pritožniku Vodja senata v skladu z. odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku. Opozori ga, da je pritožbeni postopek zaključen in da ima pritožnik na razpolago še vsa druga pravna sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin. BRANKA BIZJAN 890 kilometrov kolesarskih poti v ljubljanski regiji RRA LUR Kolesarstvo je vse bolj priljubljena športna aktivnost zato tudi na našem območju srečujemo vse več kolesarjev. A žal je večina med njimi pogosto prepuščena lastni domišljiji, ko se odločajo za kolesarsko pot. Kolesarska infrastruktura in urejenost kolesarskih poti se namreč razvija precej počasneje, kot raste zanimanje za kolesarstvo. Kot odgovor na to se je vseh 24 občin v Ljubljanski urbani regiji - med njimi tudi občina Moravče - dogovorilo za skupen projekt: vzpostavitev mreže kolesarskih povezav. Junija letos so zaključili s prvo fazo projekta, nadaljevanje pa je odvisno od vsake občine posebej. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), kije zadolžena za koordinacijo projekta, je pripravila pregled dosedanjih aktivnosti in predstavila delo za naprej. Po prvi fazi je nastala celovita zasnova kolesarskih povezav. Na osnovi pregleda obstoječih kolesarskih poti so pripravili usklajeno idejno zasnovo regionalnih kolesarskih povezav. Dolžina predlaganih regionalnih kolesarskih povezav znaša kar 890 kilometrov. Za kolesarske poti je pomembno, da so varne in ne preveč obremenjene s prometom (dnevno naj bi po njih peljalo največ 1000 vozil), prav tako pa morajo biti čim bolj vpete v državno kolesarsko omrežje. Namen regijske kolesarske poti je, da povezuje regijska središča, področja in znamenitosti, smiselno pa je, da je speljana krožno, od nje do lokalnih zanimivosti pa vodijo občinske kolesarske povezave. Takšna kolesarska pot je namenjena povprečnim kolesarjem, zato vodi večinoma po asfaltiranih cestah ali dobro vzdrževanih makadamskih cestah, kljub temu pa vodi po razgibani pokrajini in regijo povezuje s sosedami. Nadaljevanje projekta je odvisno od tega, katere in koliko občin bo podpisalo izjavo za drugo fazo projekta: pripravo dokumentacije za označitev kolesarskih povezav. Eden izmed ciljev projekta je tudi poenoteno označevanje regijske kolesarske povezave. Na tak način bo prepoznavnost poti bistveno večja: kljub temu pa ne izključuje možnosti, da se posamezna občina odloči za kombinacijo označevanja z lokalnimi obeležji. Na srečanju, ki se ga je iz občine Moravče udeležil Milan Brodar. so sodelujoči precej časa posvetili prav vprašanju označevanja kolesarskih poti. Izpostavili pa so še en pomemben dejavnik, ki bo omogočil, da bodo kolesarske povezave zares zaživele. To je dodatna ponudba. Vanjo sodijo gostinska in zdravstvena dejavnost, prav tako pa tudi vrsta storitev, kot so izposoja koles in opreme, postavitev informacijskih točk in podobno. V okviru celovite regijske rekreacijske infrastrukture se občine dogovarjajo tudi za možnost oblikovanja mreže pešpoti po ljubljanski regiji. LUCIJA MAROLT, foto Matej Gojčič Prve izkušnje evroposlanke Od 20. julija opravljam delo poslanke v Evropskem parlamentu. Preko medijev ste obveščeni o dogajanju v parlamentu, manj pa sle seznanjeni s tem, kaj počnemo posamezni poslanci iz Slovenije. Zato vam želim v tem prispevku predstaviti svoje dosedanje delo in izkušnje. Najpomembnejša naloga, ki sem jo v tem času dobila, je poročanje v Odboru za kulturo in izobraževanje o postopku sprejemanja Evropasa. To bo osebna mapa dokumentov, ki bodo vsebovali življenjepis, razlago diplome, opis poklicnih kvalifikacij, znanje jezikov in vsa dodatna izobraževanja. Ta dokument naj bi sprejeli na decembrskem zasedanju Evropskega parlamenta, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem. Uporabljali naj bi ga prostovoljno vsi državljani članic EU in tisti, ki živijo v EU in bo v veliko pomoč vsem iskalcem zaposlitve, saj bo iz. tega dokumenta natančno razvidno, za kaj je kdo usposobljen. Sodelujem še v Odboru z.a regionalni razvoj, izvoljena pa sem bila tudi za podpredsednico odbora za socialne zadeve v Medparlamentarni delegaciji za sodelovanje z. Afriko, Karibi in Pacifikom. Urnik je v času plenarnega zasedanja v Strasbourgu zapolnjen od jutranjih do poznih večernih ur. Včasih poteka istočasno celo več sestankov, tako da se je potrebno odločati, kje je bolj potrebna prisotnost. Poleg dela v Evropskem parlamentu pa nenehno prihajajo tudi vabila za sodelovanje na različnih kongresih, seminarjih in srečanjih. Tako sem sodelovala na kongresu EZE, to je evropsko združenje katoliških delavcev, v italijanskem Assisiju, kije znan po sv. Frančišku. Glavna tema razprav je bilo podeželje, okolje, infrastruktura in kmetijstvo. Ker sem kot županja pridobila kar nekaj izkušenj na tem področju, sem poleg splošnih razmer v Sloveniji podrobneje opisala položaj in razvojne možnosti prav v občini Moravče, ki sem jo podrobneje predstavila tudi s pomočjo zloženke. Zloženka, ki sem jo v času obiska Moravčanov v Avstriji prevedla tudi v nemščino, je bila kar lepa reklama za našo občino. Na poti domov pa sem se na povabilo prijatelja patra Marka Rupnika ustavila še v Rimu. Avtor čudovitih mozaikov v papeževi kapeli v Rimu in mozaikov v številnih cerkvah po svetu in v 1 BKMUirS««"«"1™ v/il,'SUS-" Sloveniji (Koper, Grosuplje, Ljubljana, Črni vrh, Tamar,...) z. zanimanjem spremlja dogajanje v Sloveniji in tudi v Evropskem parlamentu. Osebno prizna tudi gospoda Rocca Buttiglioneja, spornega kandidata z.a komisarja v Barrosovi komisiji, o katerem ste v zadnjem času veliko slišali. Ker je Buttiglione kot kristjan javno povedal svoje mnenje o homoseksualnosti, je bil ožigosan kol neprimeren kandidat za komisarja. Medtem ko je levi del parlamenta nenehno zahteval svobodo izražanja in ne diskriminacijo, je isti del parlamenta odrekel svobodo izražanja temu kandidatu, ki mu vsi priznavajo veliko strokovno usposobljenost in človeške vrline. Čeprav so bili nekateri drugi kandidati veliko manj primerni, tako po strokovni plati kot po osebnostnih lastnostih, je levica vso pozornost preusmerila na tega kandidata, kije na koncu bil krivec za začasen umik Barrosove komisije. Tako bomo o komisiji odločali na eni izmed prihodnjih zasedanj. LIUDMILA NOVAK, poslanka v Evropskem parlamentu Zadnji dnevi trgovine no Vrkpoljah Ponekod trgovine rastejo kot gobe po dežju, drugje pa jih ukinjajo. Tak primer je tudi vrhpoljska trgovina, ki po več desetletjih zapira vrata. Krajani ob tem izražajo mnoge pomisleke, na kar kaže tudi spodnja anketa. • Ob tem dejstvu se zgrozi dolgoletna prodajalka te trgovine, sedaj že upokojenka, gospa Angelca Lenček.: »Celih 38 let sem se trudila, da so bili kupci v trgovini Vrhpolje zadovoljni. K meni so ljudje hodili tudi po večkrat dnevno. Ljudi moraš imeti rad in jim to tudi pokazati, še posebno na vasi. Zaradi deljenega delovnega časa nisem opravljala vozniškega izpila. In sedaj naj ostanem brez. osnovnih življenjskih stvari? Ne morem doumeti, da je možno, da se kaj takega zgodi. Še pred vojno je bila trgovina rentabilna, sedaj pa naj bi ne bila. Ne verjamem, v to me ne bo nihče prepričal. • Predsednik KS Vrhpolje Franc l^ebar: » Ukinitev trgovine je za naš kraj velika izguba. Rok za zaprtje je, na žalost, že določen. Z novim mesecem bomo ostali brez. trgovine. Razvoj kraja bo obstal. Skrbi me za preskrbo starejših ljudi, ki so usodno odvisni od krajevne trgovine. Upam, da se bo sčasoma kdo opogumil in prevzel ter nadaljeval preskrbo. « • Prodajalka v trgovini Vrhpolje Marija Peterka: »Da, vem, dajo nameravajo zapreti, vendar še niso nič rekli kdaj. Menda me bodo dali v Moravče na novo delovno mesto. Ponudili so mi, da bi imela privatno prodajalno, vendar se bojim, da ne bi šlo. Saj sem marsikaj poskusila od ponudbe časopisa do deljenega delovnega časa, pa ne gre, Ze pred leti sem dala predlog, da bi bila tu samopostrežna trgovina, pa ni bilo vredno poskusiti.« • Cerar Marija, Sp. Javoršica: » O zaprtju trgovine nisem še nič slišala. Posebno ob sobotah mi bo to hodilo precej narobe. Ne morem verjeti. Kot majhna deklica sem se čudila, da ima tako majhen kraj svojo trgovino. Ob dejstvu, da se v naše kraje iz. meseca v mesec priseljujejo novi ljudje, se sedaj čudim še bolj. • Bojan Barišič, Vrhpolje: »Zado- voljen sem, da imamo trgovino. Tudi mladi imamo svoje potrebe po nabavi. Težko se bo navaditi brez. bližine trgovine, posebno še tistim, ki smo utrpeli kakršnekoli poškodbe in trenutno težje premagamo razdalje. * DARINKA GRUM Termit d.d. praznuje Uspešni v poslovanju in prijazni do okolja Osebna izkaznica: Termit d.d., Drtija 51, Moravče Direktor Peter Janežič Datum ustanovitve 1. julij 1960 Število zaposlenih 151 Osnovni kapital 208.740.000,00 SIT Obrat Peskokopi Moravče Vodja obrata Roman Capuder Proizvodna kapaciteta 350 000 ton kremenovih peskov, uporaba v livarstvu, železarstvu, gradbeništvu, šporlnorekreacijskih objektih in drugje Obrat Ilpos Ihan Vodja obrat Branka Slabanja Proizvodnja 5 000 ton pomožnih livarskih sredstev pri proizvodnji jeklene in sive litine ter barvnih kovin v livarnah, jeklarnah in železarnah ca Majdiča, bodočega župana Martina Rebolja in predsednika sveta Krajevne skupnosti Ihan Stojami Ložarja. 21. oktober 2004 je bil za Termit trojni praznik. Prvič so pripravili srečanje poslovnih partnerjev v novi poslovni stavbi v Drtiji 51, kamor so preselili tudi sedež, družbe. Prejeli so certifikat ISO 14001 z.a sistem ravnanja z. okoljem, ki ga je podelil mag. Branko Markun iz. Slovenskega inštituta z.a kakovost in meroslovje in EC - certifikat notranje kontrole proizvodnje I374-DGP-24-A, ki gaje izročil doc, dr. Andrej Zaje iz Inštituta Z raziskavo materialov in aplikacijo. Praznovanje so z.ačeli v Ihanu, kjer so si ogledali obrat Iplas, nadaljevali pa na sedežu družbe v Drtiji, kjer so pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali: Pihalna godba Moravče, Neža Drobnič in Matjaž. Gregorič. Direktor Peter Janežič je v pozdravnem nagovoru poudaril, da si Termit stalo prizadeva, da njihovo delo ne bi motilo neposrednih sosedov in prebivalcev Moravč in Ihana, saj skrbijo da so emisije v ozračje v obeh obratih v dovoljenih mejah. Prav tako so v dovoljenih mejah tudi vsi vodni iztoki iz. obrata in odkopov. Uspešno sanirajo opuščene odkope in skrbijo, da je sanacija čimbolj podobna prvotnemu stanju. Vsi zaposleni so odgovorni za stalno izboljšanje dejavnosti in ustreznega ravnanja z. okoljem ter preprečevanja onesnaženja. Nova pridobitev bo izgradnja filtrske stiskalnice, je poudaril direktor, ki jo bodo zgradili v okviru programa z.a zaščito reke Donave, za kar bodo dobili del sredstev iz Evropske banke z.a obnovo in razvoj skupaj s Svetovnim okoljskim skladom. To dokazuje, da je investicija pomembna za širše območje. Čakajo tudi na odobritev vloge za predelavo livarskih odpadkov. Poleg tega dobro sodelujejo z. lokalno skupnostjo. Finančni} podpirajo kulturna in športna društva v občini. Sledila je vročitev ceritifikatov in pozdravni govori: podžupana Fran- Po končanem uradnem delu je sledil ogled upravne stavbe, separacije, oddelka oplaščenih peskov in odkopa rudnine. V popoldanskem času pa so na skupnem kosilu kovali načrte z.a prihodnost Termita in njegovih poslovnih partnerjev. BRANKA BTZ./AN Dan odprtih vrat na ekološki kmetiji v Krašnj Sladka stevija namesto sladkorja Matožetova kmetija v Krašnji ni velika, zato pa jo s toliko večjo skrbjo in ljubeznijo obdelujejo. To pomeni tudi obdelovanje po standardih za ekološko pridelovanje, z.a kar so si pridobili slovensko znamko z.a ekološka živila Biodar, poteg tega pa uporabljajo tudi biodinamično metodo, kar lahko dokažejo z. mednarodno znamko Demeter. Vsaka od teh znamk je porok, daje živilo res ekološko. Tisti kupci, ki dvomijo o poreklu na trgu ponujenih živil, bi se lahko ob tej priliki bolj natančno pozanimali o teh stvareh in nekateri so se res. Ravno zaradi boljše osveščenosti se je gospa Marija Udovč Gales, ki je gonilna sila na kmetiji, tudi odločila, da v nedeljo, 26. septembra, odprejo vrata njihove kmetije in jo predstavijo vsem, ki hi to želeli. Sama sem bila ob obisku navdušena nad sodelovanjem cele družine, nad njihovo domačnostjo, prijaznostjo in prizadevnostjo. Odlikuje pa jih tudi močna medsebojna povezanost, čeprav skupaj živijo tri generacije: gospa Marija z. možem, njena starša in trije otroci, ki že od malega rastejo v tem duhu in so tudi svoje prijatelje in znance povabili na predstavitev. Tudi ta dan so sodelovali in priskočili na pomoč, kjer je bilo potrebno. Poskrbeli so za mlajšo generacijo, da jim ni bilo dolgčas, jim raz.kaz.ali, kar jih je zanimalo. Predvsem so bili malčki navdušeni nad kravo in pujski v ogradi pred hlevom. Pod lesenim napuščem, ki je postavljeno ob hiši, so bile na mizi razstavljene raznovrstne domače dobrote, od pravkar stisnjenega jabolčnega soka, suhih hrušk, zaseke, kruha, skute, žganja, do krompirja v oblicah in še marsičesa, ki so vabile na pokušino. Nekaj od tega je bilo moč tudi kupiti. Tudi sicer se na tem prostoru dogaja mnogo stvari. Tu sušijo seme, mešajo pripravke, načrtujejo delo in po besedah gospe Marije, se tu nikoli ne skregajo. Pozornost mi je vzbudila vrečka s posušeno rastlino, kjer je pisalo sladka stevija in zvedela sem, da je to nadomestek za ogljikove hidrate, uporabljajo pa jo z.a sladkanje čaja. Vendar je to rastlino zelo težko vzgojili in obdržati čez. zimo. Sprejela sem izziv in doma posadila potaknjenec, sedaj pa bo, kar bo. Ločeno na dveh mizah je bil domiselno razporejen promocijski material z.a Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje in znamko Biodar ter Društvo Ajda in znamko Demeter, gospa Marija pa je na kratko predstavila glavne značilnosti in zahteve z.a pridobitev le-teh. Posamezne skupine je nato še popeljala po posestvu, raz.kaz.ala polje in sadovnjak, razložila način obdelave, kako kolobarijo, kakšne pripravke uporabljajo, pokazala kompostne kupe različnih starosti ipd. Nabrali smo si lahko tudi seme pegastega badlja, ki ga je še nekaj ostalo na njivi. To je bodeča rastlina, podobna osatu, njeno seme pa se uporablja proti cirozi jeter, le oluščili gaje težko. Posušen cvetje lahko tudi lep okras v zimskih šopkih. Gostitelji so oh koncu izrazili željo, da pred odhodom v temu namenjeno knjigo napišemo kakšno misel oz, izrazimo svoje vtise in občutja, In kaj hočeš drugega, kot pohvalili njihov pogum, ki jim ga res ne manjka. Se bo drugo leto opogumil tudi kdo iz Moravske doline in odprl vrata ekološke kmetije? FRANCKA TOMAN 15. oktober - svetovni dan kmetic Srečanje kmetic ljubljanske regije Devetnajsti oktober 2004je bil praznik z.a kmetice ljubljanske regije. Srečanje je pripravila Kmetijska svetovalna služba Litija v sodelovanju z društvi podeželskih žena občin Lilija in Šmartno pri Litiji. Zbrane udeleženke je na gradu Bogenšperk pozdravil župan Šmartno pri Litiji in jih povabil na ogled gradu. Po ogledu pa je sledil kullurno-iz.obraževalni program v kulturnem domu v Šmartnem, kjer je vsem zaželel prijetno druženje župan Litije Mirko Kaplja. V kulturnem programu SO sodelovali: Moški pevski zbor iz Polšnika, mladi plesalci folklorne skupine Javorje in dramska skupina Društva žena in deklet Vače. V izobraževalnem delu pa je profesorica Gabi Cačinovič-Vogrinčič poudarila, daje prav, da imajo kmetice svoj praznik (15. oktober) saj, kol pravi pregovor, še vedno podpirajo tri vogale. Govorila je o dobrih odnosih v družini in medgeneracijskem sožitju na kmetiji. Trenutno kmetijsko politiko na temo socialne problematike, zdravstvenega in po kojninskega zavarovanja kmečke populacije pa sla predstavili državna podsekretarka Mihaela Logar in svetovalka za dopolnilne dejavnosti in kmečko družino pri KGZS Ljubljana Marta Kos. S slavnostnim kosilom, izmenjavo izkušenj, pokušino dobrot, ki SO jih pripravile pridne roke kmetic, so zaključile svoj praznik in si z.až.elele nasvidenje prihodnje leto. BRANKA BIZJAN Nižji krvni tlak in holesterol K temu naj bi pripomogel Lek, kije pred dnevi v Mengšu slavnostno odprl nov proizvodni obrat organske kemijske sinteze, kije stal dobri dve milijardi tolarjev. Župana Domžal Cveta Zalokar Orazem in Mengša mag. To-mažštebe sta skupaj z Markom Podbevškom, članom uprave Leka ter ob navzočnosti Metoda Dragonje, predsednika uprave in številnih drugih gostov, uradno odprla novi obrat. Lek je namreč novi član skupine Sandoz. in prav v novem obratu, katerega izvršni direktorje mag. Igor lioševski, in je plod domačega znanja in obenem prvi tovrstni obrat v Sloveniji, bodo proizvajali učinkovine in končne farmacevtske izdelke za zniževanje krvnega tlaka in holesterola. Izdelovali bodo tudi druge učinkovine z.a nove izdelke, ki jih je razvil Lek in SO namenjeni najzahtevnejšim farmacevtskim trgom Evrope in Amerike. Lekov obrat je prvi te vrste v Sloveniji, zgrajen je bil v dobrem letu dni, kar je izjemno hitro, saj morajo biti za tovrstno sinteza izpolnjeni namreč različni tehnološki pogoji. V obratuje zaposlenih 30 strokovnjakov različnih poklicev in znanj. Poudariti velja še zgledno sodelovanje Leka z okoljem, kjer je tovarna, saj je OŠ P rese rje pri Radomljah namenil prispevek za ureditev igrišča ob šoli, del sredstev za investicije so namenili tudi obnovi mengeškega vodovoda. S. V. Letni preizkus znanja gasilcev na tekmovanjih Gasilske zveze Moravče v letu 2004 Gasilska tekmovanja se ponašajo z. najdaljšo tekmovalno tradicijo. Čeprav je pomemben tudi rezultat in se vsa gasilska društva ponašajo s svojimi pokali, pa je najvažnejši namen tekmovanj vsakoletni preizkus usposobljenosti gasilcev. Gasilska stroka se neprestano razvija in temu napredku morajo slediti gasilci tako v poklicnih kot prostovoljnih gasilski društvih. Letošnji tekmovanji GZ Moravče sta potekali II. in 18. septembra v Moravčah. V soboto, II. septembra, popoldan so tekmovali člani, članice in prvič tudi starejši gasilci. Člani in članice so nastopili v kategorijah A in B. Povprečna starost enote A mora biti pod 30 let, v enoti B ne sme biti noben član mlajši od 30 let, v enoti starejših gasilcev pa tekmujejo gasilci od 58. leta starosti naprej. Tudi letos je tekmovanje vodil Anton Burja iz. PGD Vrhpolje, predsednik tekmovalnega odbora pa je bil Herman Šlibar iz PGD Moravče. Člani in članice so se pomerili v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku brez ovir, starejši gasilci pa v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti. Nastopilo je 9 enot članov A, 3 enote članov, 3 enote članic A, 1 enota članic B in 2 enoti starejših članov, skupaj 18 enot, tri več kot lani. Posebej je treba pohvaliti PGD Krašce in PGD Vrhpolje, ki sta na tekmovanje pripeljala kar po tri enote članov A. Enote so dosegle naslednje rezultate: Zmagovalne enote iz. PGD Vrhpolje Najboljše enote ne prihajajo vedno iz. istih društev, kar pomeni, da imajo vsa društva bolj ali manj enako usposobljena in prizadevna operativna jedra in to potrjuje kvaliteto gasilstva v občini Moravče. Zelo lep ekipen Kategorija Ekipa Vrstni red Število doseženih točk PGD Vrhpolje II I 892,79 PGD Krašce 1 2 889,32 PGD Velika vas 3 876,46 PGD Peče 4 866,00 člani A PGD Krašce II 5 863,45 I PGD Moravče 6 856,66 PGD Vrhpolje III 7 840,40 PGD Vrhpolje 1 8 839,39 PGD Krašce III 9 832,46 PGD Vrhpolje 1 864,23 članice A PGD Krašce 2 857,47 PGD Peče 3 829,35 PGD Vrhpolje I 905,25 člani B PGD Moravče 2 902,17 PGD Peče 3 881,28 članice B PGD Moravče 1 822,21 starejši PGD Moravče I 834,39 gasilci PGD Vrhpolje 2 843,20 uspeh je letos doseglo PGD Vrhpolje, saj so zmagali njegovi člani A, članice A in člani B. Zelo dobre rezultate so dosegle članice, zelo razveseljiv pa je nastop enot iz. treh društev, saj so do letos tekmovale le članice PGD Peče. Lahko zapišemo: kar tako naprej. Pokale je v prisotnosti predsednika tekmovalnega odbora, poveljnika GZ Moravče, Hermana Šlibarja, podelil predsednik GZ Moravče, Ivan Vidic. Podeljeni so bili tudi pokali za najboljše enote Civilne zaščite, prejeli pa so jih enote iz PGD Vrhpolje, Krašce in Velika vas. Teden dni kasneje, v soboto, 18. septembra, dopoldan, :, -r ■"... ■ :Vi/" ■ ■ .:J '• 4'"; « Desetarji iz. PGD Peče z najbolj žlahtnimi pokali. Doseženi so Hli naslednji rezultati: pa so se. na prostoru pred gasilskim domom v Moravčah in na rezervnem nogometnem igrišču pomerile enote pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Tudi letos, tako kot lani, so prostovoljna gasilska društva pripeljala 13 enot. Vodstvo tekmovanja je bilo enako kot pri članskem tekmovanju. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z. vedrovko in v štafeti s prenosom vode, Kategorija Enota Vrstni red Število doseženih točk PGD Moravče II I 1064,90 PGD Peče 2 1062,60 pionirji PGD Moravče I 3 105 H,20 PGD Vrhpolje 4 1044,60 PGD Krašce 5 1042,95 pionirke PGD Peče I 1005,35 PGD Peče I 1039,32 mladinci PGD Krašce 2 1037,04 PGD Vrhpolje 3 1011,47 PGD Moravče ■1 991M PGD Peče 1 1024,46 mladinke PGD Moravče 2 1012,94 PGD Krašce 3 994,57 mladinci in mladinke pa v vaji z. ovirami in v štafeti na 400 m brez. ovir. Tudi letos ni bila zastopana celotna GZ Moravče, saj PGD Velika vas ni pripeljalo nobene enote. Ekipni uspeh je tudi letos doseglo PGD Peče, saj so najbolj žlahtne pokale prijeli njegove enote pionirk, mladincev in mladink, med pionirji pa je slavila enota iz. PGD Moravče. PGD Moravče je po tekmovanju poskrbelo, da so se mladi tekmovalci okrepčali in v veselem razpoloženju nadaljevali prijateljsko druženje. B. BRVAR, joto Ivan Lebar, Anton Stenko Memorial Staša Lebarja 2004 BEGUNJE : SOCKO = 1:1 Prostovoljno gasilsko društvo Moravče je 19. oktobra 2004 že petič organiziralo tekmovanje za Memorial Staša Lebarja, kije bil dolgoletni poveljnik in eden najaktivnejših članov PGD Moravče. Tekmovanje je namenjeno predvsem prijetnemu druženju gasilcev v tekmovalnem duhu ter seveda preverjanju usposobljenosti enot in izpravnosti gasilske opreme. Pri tekmovanju je poudarek na pravilni uporabi opreme za črpanje in gašenje iz. naravnega vodnega vira. Tekmovalci morajo sestaviti sesalni vod, strojnik opravlja s črpalko, ostali tekmovalci pa položijo tlačni vod in na koncu s curkom vode skušajo čim hitreje podreti tarčo v simbolični obliki petelina. Dajmo punce! ...in končano! Prireditve, kije potekala na avtobusnem parkirišču, ni pokvarilo niti muhasto jesensko vreme. Tekmovanja spričelkom ob 12. uri se je udeležilo 18 moških in 6 ženskih desetin iz. GZ Begunje, Vojsko-Vojnik, Grosuplje, Litija, Lukovica, Domžale, Dolomiti in Moravče. Posebno prijetno presenečenje je bilo sodelovanje gasilcev iz. Pod-smreke - Dolomitov, Gatine, Begunj, Sockega in Vač. Iz. GZ Moravče so bili najboljši člani II. Moravče, ki so zasedli sedmo mesto. Člani I. Moravče so osvojili osmo mesto. Zmagali so gasilci PGD Socka, sledili so jim gasilci PGD Vače na drugem mestu in PGD Studenec na tretjem. Najboljša ženska desetina so bile gasilke iz. Begunj. Sledile so jim gasilke iz. Sockega in gasilke s Studenca. Sodelovale so še ženske desetine iz. Trojan, Krašc, Vrhpolj in Moravč. Absolutni najhitrejši čas so prav tako dosegli gasilci iz. Sockega in si na veliko razočaranje gasilk iz. PGD Begunje (lanske zmagovalke) priborili prehodni pokal, Očitno je Memorial Staša Lebarja ž.e prerasel okvire Moravske občine. Vsako leto sodeluje več prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, kar dokazuje dobro organizacijo in promocijo prireditve. Brez. dvoma je Memorial Staša Lebarja velik del v mozaiku promocije občine Moravče. Organizatorji se zavedajo, da bo v prihodnje prireditev zaradi velikega zanimanja potrebno organizacijsko razširili in k sodelovanju povabiti tudi ostala društva ter Občino. Organizatorji prireditve se iskreno zahvaljujejo tekmovalnemu odboru, sodniškemu zboru in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k tolikšnemu uspehu prireditve. KATARINA PETERC Sedmi mladinski gasilski kviz Gasilske zveze Moravče Velika vas, 15.oktober 2004 Mladinska komisija pri Gasilski zvezi Moravče je organizirala prijetno družabno prireditev za vse mlade člane gasilce in seveda tudi ostale. To je bil ž.e sedmi tradicionalni kviz. Gasilske zveze Moravče. PGD Velika vas, ki leži južno na sončni strani pod vrhom Ciclja in Sv. Miklavža, je bilo tokratni gostitelj kviz.a v svojem lepo urejenem domu. Bilje pust in deževen jesenski dan, ko smo se v Veliko vas pripeljali po slabi makadamski cesti , ki ž.e kar sama kliče po prenovi, pa smo kot protiutež, temu bili lepo sprejeti med svojimi kolegi gasilci. Morda pa se bomo prihodnjič pripeljali po asfaltni cesti. Zeljo po asfaltni cesti so izrazili številni krajani in povsem upravičeno pričakujejo boljšo cestno povezavo. Dobrodošlico so izrekli predsednik društva Stane Merela, poveljnik Darko Avbelj in mentor za mladino Peter Lavrič. V prijetnem majhnem gasi 11 nem domu je v nagovoru predsednik PGD Velika vas pozdravil vse prisotne, še posebej predsednika komisije z.a mladino regije Ljubljana III Florijana Zabrela. Vsem je zaželel prijetno počutje, nastopajočim ekipam pa sproščeno vzdušje in veliko sreče na kviz.u. Prireditev je uspešno vodila Bernarda Mal, ki ve, kako delali z. mladimi, da se prijetno počutijo. Predsednik Mladinske komisije pri GZ Moravče Jože Klopčič je tokratne naloge malce spremenil, da je bil kviz privlačnejši z.a nastopajoče in obiskovalce. Dodani sta bili dve družabni igri. Ekipe so zlagale sestavljanke na gasilsko tematiko in s palčkoma nosile žogice iz. vode v pripravljene steklenice, zato /m je bilo nekaj vprašanj iz. gasilske zgodovine manj. Sedmič pa mag* v Moravče Na kviz.u so sodelovala vsa društva GZ Moravče in dosegla naslednje uvrstitve: mesto točke tekmovalci društvo mentor 5. 55 Karmen Arnuš, Ljubica Malinovič, Brigita Ribič PGD Krašce Aleš Vidic 4. 61 Miha Lavrič, Vila Merela, Lili Avbelj PGD Velika vas Peter Lavrič 3. 67 Peter Merela, Kristjan Cerar, Simon Groboljšek PGD Vrhpolje Anton Lebar 2. 6H Katarina Stenko, Nejc Lavrinc, Eva Rokavec PGD Peče Anton Stenko L HI David Peterka, Matevž Povirk, .Janja Juvančič PGD Moravče Gregor Matečko Miha, Lili in Vila iz. PGD Velika vas po odlični postavitvi čelad v stolp Zmagovalna ekipa David, Janja in Matevž iz. PGD Moravče s pokalom, medaljami in darili sponzorjev Vsi so se trudili, vsi so bili uspešni, a vendarle zmaga le eden. Ekipa PGD Moravče je dosegla I. mesto in tako osvojila prehodni/Jokal in udeležbo na regijskem kvizu. Oktober mesec požarne varnosti smo obeležili tudi Zkviz.om. Namen kvizaje, da mladi pokažejo, kaj vedo o gasilstvu in se tako izobražujejo, da bodo pozneje kot operativni člani znanje izkoristiti v praksi, v primerih, ko bo potrebno priskočiti na pomoč krajanom oh požaru ali drugi elementarni nesreči. Predsednik GZ Moravče Ivan Vidic in predsednik Mladinske komisije Jože Klopčič Sta nastopajočim podelila medalje, pisna priznanja in praktične nagrade, ki so jih prispevali: Zavarovalnica Triglav, Termit Moravče, AS -BUS Domžale, Gamat Ljubljana, Webo Ljubljana, Založba /zalit Domžale, Gasilska oprema Ljubljana in llelios Domžale. PGD Velika vas nas je na koncu pogostilo. Naše srečanje pa se je končalo v veselem razpoloženju, saj je harmonikar Rok Grilj navdušil staro in mlado in tako naredil pravi gasilski zaključek. V imenu Mladinske komisije GZ Moravče se vsem udeleženim ekipam zahvaljujem in dajem vzpodbudo po nadaljnem sodelovanju. Čestitke vsem, še posebej zmagovalni ekipi PGD Moravče, gostiteljem - gasilcem PGD Velika vas pa vse priznanje. JOŽE KLOPČlČ,predsednik Mladinske komisije GZ Moravče, joto: Ivo Povirk GASILSKO - MLADINSKI KVIZ REGIJE LJUBLJANA III. V ŠMARTNEM ekipo - starejši pionirji - PGD MORAVČE osvojila X mesto Šmartno v Tuhinju, 23.oktober 2004 Dober teden po uspešnem nastopu na občinskem gasilsko - mladinskem kvizu v Veliki vasi so Janja, David in Matevž, iz. PGD Moravče dobili novo priložnost, da se izkažejo. Bilo je v soboto, 23. oktobra, ki je kot mesec požarne varnosti za gasilce še kako aktiven mesec. Po nenapovedani gasilski vaji, kije bila v okviru GZ za vsa gasilska društva uspešno izvedena, smo se odpeljali proti južnemu vznožju Menine planine. PGD Šmartno v Tuhinju je bilo gostitelj in soorganiz.ator Regijskega kviz.a Ljubljana III. Ekipa v akciji. Spuščanje kroglice skozi gasilsko cev Naša ekipa, starejši pionirji (7 do 14 let), se je srečala z močno konkurenco in nivo kviza, tako za prikaz, strokovnega gasilskega znanja, kakor tudi izvajanje šaljivih iger, je bil bistveno bolj zahteven. Bilo je napeto in v določenih trenutkih smo spremljevalci, šest nas je prišlo iz Moravč, znali vzpodbuditi z. zdravim na- vijaškim duhom. Razglasitev rezultatov, to je trenutek, ko ga pri vsakem tekmovanju, kvizu ali športni preireditvi nestrpno pričakujemo. In ta trenutek je bil za vse nas prijetno presenečenje. PGD Moravče 3. mesto. Osvojili smo pokal in prejeli medaljo. Le za 0,85 točke smo zaostajali za drugo uvrščeno ekipo iz. Litije. Prvo mesto pa je dosegla ekipa iz. Špitaliča. Matevž je pri izdelavi tesarskega vozla dosegel odličen rezultat GZ Moravče so torej zastopali zmagovalci na našem kvizu iz. PGD Moravče, ki so se, lahko bi rekel, letos "prikazali" iz. oz.adja, saj doslej niso dosegali vidnejših uvrstitev. Tokrat je bila zbrana prava ekipa, vodila sta jo mentor z.a mladino Gregor Matečko in namestnik poveljnika Ivo Povirk. Vsi so učenci osmega razreda. Če bodo David Peterka, sin predsednika društva, Matevž. Povirk, sin namestnika poveljnika, in Janja Juvanovič, vnuki- David, Janja, Matevž in mentor Gregor s pokalom za osvojeno 3.mesto nja bivšega dolgoletnega predsednika društva Janeza Učakar, s takšno vnemo nadaljevali tudi v bodoče, potem bodo dober zgled vsej gasilski mladini. Vsako društvo ali organizacija, ki nima dovolj dobrega podmladka, se prej ali slej znajde v situaciji, kije lahko usodna za obstoj. Tudi pri Mladinski komisiji GZ Moravče se tega zavedamo, zato ž.elimo z. vključevanjem mladine v kakršnekoli aktivnosti tako nadaljevati. Naša osrednja enota PGD Moravče je na pravi poti in tudi takšno delo z. mladino bo pripomoglo, da bodo naši vz.orni nasledniki. Obrestovalo se nam bo in občani se bomo počutili varneje. V imenu Mladinske komisije GZ Moravče še enkrat javne čestitke pionirski ekipi PGD Moravče za odlično uvrstitev na 3. mesto. JOŽE KLOPČIČ, foto: Ivo Povirk Srečanje gasilk regije III Ljubljana V soboto, 25. 9. 2004, je bilo regijsko srečanje gasilk iz. regije III Ljubljana, ki obseg GZ Domžale, Kamnik, Mengeš, Dol pri Litiji, Litija, Blagovica in Moravče. Predsednice komisij z.a članice se redno na dva meseca ali pogosteje srečujemo na sestankih komisij z.a članice v Kamniku, ki ji predseduje Vladka Bučevec. Letos smo se odločile, da bo vsaka zveza organizirala eno od srečanje. Navadno so ta srečanja vezana na gasilsko dejavnost (predavanja, praktični prikaz, vaj ali nesreč). Naša predsednica Vladka je dala predlog, da GZ Moravče organizirajo srečanje bolj družabnega značaja. Ker je v Moravčah veliko možnosti z.a izlete v naravo, sem se odločila z.a srečanje v obliki izleta na Limbarsko goro. Gasilke smo se ob 8.30 zbrale pred gasilnim domom v Moravčah, tam so se gasilke malo podprle, nato pa smo peš krenile mimo Serjuč na Limbarsko goro. Mnoge so bile na Limbarski gori prvič. Vso polje bil čas z.a medsebojno spoznavanje, prijateljski klepet in izmenjavo izkušenj o aktivnostih po posameznih Gl). Na Limbarski gori smo se okrepčale, pogledale cerkev in se vrnile v dolino. Tam nas je že čakal vroč golaž, in domače pecivo gasilk iz PGD Moravče. V spomin na naše srečanje so dobile predsednice komisij in ostale članice zgibanke in brošure o Moravski dolini, ki jih je podarila Občina Moravče. Vse so bile z. izletom zelo zadovoljne, presenečene nad dobro organizacijo in postrežbo in mnenja, da še kdaj organiziramo tako ali podobno srečanje. Če bo volja in pripravljenost sodelovanja tudi ostalih društev, ne samo PGD Krašce in PGD Moravče, zakaj pa ne? MARIJA GOTAR, predsednica komisije za članice GZ Moravče HR£ C0MBAT2004 - KOPER Fire Combatje državno tekmovanje Združenja slovenskih poklicnih gasilcev po vzoru kanadskih in ameriških kolegov. Po Kranju, Ljubljani in Domžalah je letos tekmovanje potekalo v Kopru. Poklicni gasilci iz vse Slovenije in gostje iz tujine, Hrvaške in Italije, so se 29. oktobra zbrali v prostorih Gasilske brigade Koper. Po sprejemu so se odpravili na prireditveni prostor na glavnem trgu, kjer seje ob deseti uri pričelo tekmovanje. Poklicni gasilci tekmujejo v parih v treh kategorijah. Preskus je sestavljen iz petih med seboj povezanih nalog: z. uporabo iz.olirnih dihalnih aparatov premagujejo visoke ovire, plezajo skozi rov, vzpenjajo se po lestvi na stolp in spuščajo z. višine po vrvi, nato prenašajo poškodovanca, na koncu razvlečejo polne cevi in podirajo tarčo z. vodnim curkom. Na tekmovanju je sodelovalo 34 ekip, med njimi tudi tri ekipe Centra požarne varnosti Domžale. V kategoriji 41 - 50 let sta Viktor Svetlin (Vir) in Matjaž Korošec (Domžale) osvojila drugo mesto. V kategoriji 31 - 40 let sta Martin Juteršek (Dob) in Robert Zaviršek (Vrhpolje pri Moravčah) osvojila drugo mesto ter Jani Jeraj (Dob) in Milan Petere (Straža pri Moravčah) odlično prvo mesto. Žal pa letos v najmlajši kategoriji (21 - 30 let) niso imeli tekmovalcev. V tej kategoriji je zmagala ekipa Gasilske brigade Ljubljana. Naslednje leto se Fire Combat seli v Novo mesto. Gasilcem CPV Domžale želimo podobnih uspehov tudi v bodoče. Gasilska za gasilce. Bojni posvet pred startom. Spust s stolpa, KATARINA PETERC U 5 minut za prihod na M požara Tekmevan/e „ iemar/en/u 200* Moravče, 23.oktober 2004. Ob 7.20so se oglasile sirene v vseh petih PCI) v občini, ki so oznanjale požar na gospodarskem poslopju na Trz.nu v neposredni bližini stanovanjskih hiš in magistralne ceste. Gasilci iz. Moravč so bili na kraju požara v 5 minutah. Požarno vodo so črpali v bližnjem vodnjaku in Dr-tijščici. Materialne škode ni bilo, saj je šlo le z.a nenapovedano vajo, v kateri so vsa društva pokazala visoko pripravljenost in usposobljenost z.a intervencije. Tudi kasnejša analiza je pokazala, daje bila vaja izvedena brez napak. Ker so gasilci vedno v bližini, se tudi občani počutimo varnejše. Na mestu je, da se jim ob njihovem mesecu v imenu vseh zahvalim z.a požrtvovalnost in naš miren spanec. MAL VARNEJE V PROMETU Na pobudo občinskega svetnika Antona Stenka je v nedeljo, 10. oktobra 2004, dopoldan v gasilskem domu v Pečati potekalo zanimivo predavanje namenjeno vsem udeležencem v prometu. Predaval je Viktor Domjanič, predavatelj pri AMD Zvezda Ljubljana. Predavanja se je udeležilo veliko ljudi, nekateri že dolgoletni in izkušeni vozniki, drugi šele začetniki. Vsebina predavanja je bila zanimiva, saj je predavatelj razlagal novi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki prihaja v veljavo z. novim letom. Udeležence je zanimalo predvsem ravnanje in postopki ob prometnih nezgodah, postopek ob policijski kontroli, vse o novih prometnih znakih in omejitvah hitrosti, višina sankcij in drugo. Zakon se uvaja predvsem zato, da bi omejili število žrtev na slovenskih cestah. Omenjeni zakon velja za najstrožji evropski zakon o prometu. Upamo, da bo k večji varnosti pripomoglo tudi to predavanje. In ne pozabimo, udeleženci v prometu nismo samo vozniki, pač pa tudi kolesarji, pešci, otroci,... Žal so ravno slednji pogosto žrtve prometnih nezgod. JELKA LAUČ Tekmovanja v žemarjenju na silos Žita na Viru pri Domžalah seje 19. septembra udeležilo dvajset tekmovalcev. Silos Žita je visok 52m, žepno jenje pa zahteva izjemne športne sposobnosti od tekmovalcev. To je ena od tehnik vzpenjanja s pomočjo vrvne tehnike. Plezalci poleg nosilne vrvi uporabljajo prsno in nožno prižemo, po katerih so poimenovali plezalno tehniko. Daje tekmovanje zanimivejše poskušajo organizatorji poleg jamark in jamarjev z.a tako zvrst plezanja motivirati še gasilce in člane drugih reševalnih služb, ki so usposobljeni z.a reševanje iz. visokih zgradb. V absolutni konkurenci (moških in žensk) je prvo mesto osvojil Aleš Stražar z. rekordom proge 2 min 2H sek in 77 stotink. Drugo mesto je pripadlo Maksu Mereli z. Javoršči-ce pri Moravčah, tretji je bil Peter Rogelj. V konkurenci žensk je slavila Mojca Hribernik iz. Velenja. Druga je bila Novomeščanka Mateja Luzar. Tretje mesto je dosegla domžalska jamar-ka Maja Lesnik. Med gasilci je slavil lanski zmagovalec Milan Petere, poklicni gasilec Centra požarne varnosti Domžale. Drugi je bil Andrej Bizjak iz. Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu in tretji njegov društveni kolega Marko Vdove. Otroci do 15 let so tekmovali na lOm. Zmagal je Primož. Urbas, sledila sta mu Gregor Stražar, Boštjan Novak in Bor Vidic. KATARINA PETERC Potresi v Slovenij Septembrski potres no Moravškem V sredo, 22. septembra 2004, ob 16.55 uri so se tla pošteno stresla in prestrašila prebivalce osrednje Slovenije. Po pripovedovanju ljudi so potres čutili drugače, kot pretekle. Dojeli so ga kot nekakšno eksplozijo z močnim tresenjem tal. Iz. sredstev javnega obveščanja smo izvedeli, da je bil epicenter med Moravčami in Litijo. Magnituda potresa je bila 3,6 stopnje. Potresni učinki pa V. stopnje po 12-stopenjski evropski potresni lestvici (EMS). Po več podatkov o potresih na našem območju smo se napotili na Urad za seizmologijo pri Agenciji RS z.a okolje, kjer nam je direktor Renato VIDRIH posredoval podatke o potresni dejavnosti na Slovenskem. Večji del ozemlja Slovenije je ogrožen do VIL Stopnje EMS, vmes pa so območja, kjer so možni potresi VIII. in celo IX. stopnje. To nam dokazuje 60 rušilnih potresov, ki so v preteklih stoletjih zatresli naša tla, povzročili ogromno škodo in zahtevali številna življenja. Dokaz., da je naše območje na nevarnih tleh, je bil potres 19. maja 1963, ob 10. uri, ko je epicentralno območje poleg Litije zajelo še naselja v smeri severozahoda preko Moravč do Kamnika. Magnituda POTRESNA NEVARNOST SLOVENIJE - INTENZITETA , P0KSHH1 | PDKS HH2 j PDKS HHZ LJU HHE L .JU HHN LJU HHZ VISS HHE VISS HHN VISS HHZ LISS HHE LISS HHN LISS HHZ ZALS HHE ZALS HHN ZALS HHZ LEGS HH1 LEGSHH2 j LEGS HHZ | CEV HHE | CEY HHN | CEY HHZ | "»'»■■MM '<.nJf^M*W^v^^~^-- IHT "rtulm' potresa je bila 4,7, največja intenziteta pa VIII. stopnje po EMS. Takrat je bilo v Šmartnem pri Litiji poškodovanih več kot petdeset odstotkov zgradb. Večjo škodo pa je potres povzročil tudi v Kresnicah. Za potres 22. septembra 2004 pa so nam povedali, daje bilo žarišče relativno globoko, v globini IS kilometrov. Največje učinke pa je dosegel v Kresniških Poljanah, Kresnicah, Moravčah in sosednjih krajih, Gmotne škode ni povzročil. Žarišče je nastalo na litijskem seizmičnem bloku, ki sodo med aktivnejša potresna območja v Sloveniji. Najmočnejši potresi v preteklosti so tu dosegli VIII. stopnjo po EMS. Po potresu v Posočju je Vlada RS odobrila sredstva z.a posodobitev omrežja potresnih opazovalnic in izgradnjo novih. Skupaj jih bo 25. Posodobitev naj bi bila končana leta 2005. Konec septembra 2004 sta minister z.a okolje in prostor in generalni direktor Agencije RS z.a okolje odprla mrežo petih potresnih opazovalnic v okolici Ljubljane, ki so pomembne tudi za spremljanje potresne dejavnosti na litijskem območju. Z dovolj gosto mrežo bomo v pričakovanju potresov nanje mnogo bolje pripravljeni in s tem bomo postopoma zmanjševali potresno tveganje pri nas. BRANKA BIZ.IAN S harmoniko in kitaro na koroško Po desetih letih delovanja smo se člani DK Limbarska gora odpravili na izlet, ki smo si ga zares ž.e zaslužili. Toda smola! Sobota, 16. oktobra, je bila deževna in neprijazna, vendar pa kot nalašč z.a ogled podzemlja, kjer smo bili zavarovani pred zunanjo mokroto. Namenili smo se na Koroško v rudnik svinca in cinka Mežica, ki ne obratuje več in služi samo še turističnim ogledom. Za dve uri smo se prelevili v rudarje, vendar je bilo naše "trpljenje " samo 3,5 km dolga vožnja z. rudarskim vlakom v notranjost Pece in ogled z. vodičem 1,5 km rovov, kar je manj kot 1% vseh, kar so jih "knapi" izkopali od leta 1665. Ta del je danes urejen v muzej, kjer so prikazani načini izkopa vanja od najbolj preprostega pa do današnjih dni in težko sije predstavljati, koliko znoja, tudi otroškega, je bilo tukaj prelitega. Zaradi dežja smo bili prikrajšani z.a razgled med vožnjo, vendar pa sta to odlično nadomestila Klemen in Primož. Logaj, ki sta s harmoniko in kitaro skrbela z.a dobro razpoloženje. Siva, deževna sobota se je tako vsaj nekaterim spremenila v prijeten dan, preživet v veseli družbi, ko pozabiš na vsakdanje delo, skrbi in naglico. Si lahko nadejamo še kakšnega podobnega doživetja ali pa nas bodo "požrle " črne spremljevalke današnjega človeka: zavist, pohlep, brezbrižnost, ,.,? FRANCKA TOMAN NATURA 2000 in izbrana območja v občini Moravče V 6. številki letošnjega letnika Novic iz Moravske doline je bil objavljen prispevek Bojane Dornič z naslovom Natura 2000 - priložnost, ne breme za Slovenijo. Avtorica je v njem na kratko povzela vsebino celotnega projekta. Kot nadaljevanje tega prispevka pa bi vam rada povedala nekaj več o vrstah, zaradi katerih je območje z imenom Kandrše uvrščeno v območje Natura 2000. Območje Kandrše je po obsegu 132S. 77 ha veliko hribovito področje. V Naturo 2000 je bilo uvrščeno zaradi netopirja malega podkovnjaka, potočnega piškurja in raka navadnega koščaka, metulja črtastega medvedka in ilirskih bukovih gozdov. Netopirji so ena izmed najbolj ogroženih vrst sesalcev v Evropi. Skrivoslnosl njihovega življenja je izvor številnih vraž. zato jih ljudje pogosto preganjajo. Nekatere molijo tudi njihovi iztrebki, ki pa so odlično naravno gnojilo. Našega malega podkovnjaka. ki ne pije krvi, kot mnogi radi verjamejo, spoznamo po značilni gubi v obliki podkev okrog nosu. Je precej zahtevna živalca, pravi vikenda!, saj poleti samice kotijo v poletnih zatočiščih, ki si jih poiščejo predvsem na podstrehah ali v cerkvenih zvonikih. V Peskih Kandršah so si netopirji našli tako zavetišče v cerkvi sv. Mihaela. Jesen in pomlad največkrat preživijo v prehodnih zavetiščih, vso zimo pa v popolnem mirovanju v vlažnih, mirnih in temnih kraških jamah, ki jih je poln moravški osameli kras. Zaradi velikega števila žuželk, plena, kijih ulovijo predvsem ob vodi ter grmičevju in mešanem goz.du, so naravni uničevalci ' 'mrčesa''. ... Netopirjem lahko omogočimo njihov nadaljnji obstoj na več načinov. Na okenske okvire in druge hišne odprtine in jamske vhode nameščajmo le mreže, ki imajo tudi odprtine, primerne za netopirje {15 cm x 60 cm). Osvetlitev objektov, kjer živijo moti njihov dnevni in nočni ritem. Obiskujmo samo jame, odprte in urejene za javnost. Obiskovalci motijo speče netopirje, ki pozimi mirujejo in se ne prehranjujejo. Zaradi vzemirjanja porabijo več energije in ne preživijo zime. Odpiranje novih prehodov v jamah spreminja mikroklimo, ki jim ne ustreza. Tudi uporaba strupenih snovi za zaščito lesa, škropljenje plevelov in zaščito rastlin je neustrezna, saj med drugim zmanjša delež Žuželk, s katerimi se hranijo. Ohranimo mejice ob robovih polj in travnikov ter naselj, po katerih se orientirajo. Raka navadnega koščaka spoznamo po močnih skorjah na prvem paru nog in košem, ki obdaja glavoprsje. Skriva se pod kamenjem, v čistih nekoliko hitrejših potokih, kot je Drtijščica na območju Kandrš. Mnogo teh živali je izginilo zaradi račje kuge v drugi polovici prejšnjega stoletja. Polivanje gnojnice v neposredni bližini potokov in neurejena kanalizacija, z betonom obložene struge in regulacije so nato še razredčile njihove vrste. Zato nam domačini, ko povprašamo zanje, pogosto le pripovedujejo prigode o njihovem lovljenju. Povedo/ni tudi, zakaj se ji m zdi, da izginjajo. Potrudimo se, da bomo omogočili življenje tem zanimivim živalim, ki so znak čistih in naravnih potokov. Piškurji so vodni vretenčarji kačastega videza. Nimajo čeljusti, okrog ust pa prisesek z. roževninastimi zobci- Pogosto so zajedalci na ribah, katerim pijejo kri. Potočni piškur živi v sladkih vodah. V mladostnem obdobju lahko po več let kot ličinka živi v blatu. Včasih jih je bilo zelo veliko, tako da so z. njimi celo krmili prašiče. Danes so vse vrste ogrožene zaradi regulacij in onesnaženja. Opažen je bil tudi na območju Kandrš. Če ga boste opazili tudi vi, vas prosimo, da nam sporočite. Črtasti medvedek je redka in ogrožena vrsta metulja. Spoznamo ga po spodnjih oranžno rdečih pisanih krilih s črnimi lisami. Izredno je občutljiv za spretnem- IBSkIIhBE! be v okolju, z.araai česar je zelo ogrožen. Njegov življenjski prostor so vlažni in topli predeli ob potokih in rekah. Gozdnati del območja pokrivajo predvsem ilirski bukovi gozdovi. V takih gozdovih uspevajo značilne, nam v splošnem poznane rastline, kot so trilistna vetrnica, cikloma in navadno tevje. Za nas taki gozdovi niso nič nenavadnega, v drugih predelih Evrope pa so redki. Omrežje Natura 2000 v Sloveniji in Evropi povezuje urbana naselja, kulturno krajino in ohranjeno naravo. Skupaj nudijo dobre pogoje za uspešno življenje in delo človeka, vendar le, če se ne prekine veriga sožitja, ki jo tvorijo rastline, živali in človek v skupnem življenjskem prostoru. Potrudimo se, da nam bo uspelo. Več o projektu Natura 2000 lahko izvete na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo: www.natura2000.gov. si, predloge območij v kartografski obliki pa si lahko ogledate na interaktivnem atlasu http://kremen.arso.gov.si/NVatlas, kjer si morate pridobiti geslo za vstop. Informacije o netopirjih lahko poiščete pri Društvu za proučevanje in varstvo netopirjev. Večna pot 111, Ljubljana, ali spletni strani http://www.speleo.net/spe-leology/netopirji.html TADEJA ŠUBIC, Zavod za varovanje naravne dediščine Kranj Fotografije: Bukov gozd: Sonja Rozman Bizjak, Netopir: Andrej Hudoklin, Risba: Potočni rak: Nataša Gorjanc Črtasti medvedek: S. Gomboc Z nakupom vstopnic do klavirju Z zeljo imeti lasten klavir v KD Moravče so moravški kulturniki začeli zanj zbirati sredstva. V ta namen so pripravili dva dobrodelna koncerta in tisti, ki smo se odzvali vabilu, smo z. nakupom vstopnic dobili nekaj ur zares odlične glasbe domačih glasbenih ustvarjalcev, ki jih Moravska dolina premore kar precej in pa prijeten občutek, da smo delček pripomogli za dobro skupnosti. Seveda bo potrebno še ogromno takih delčkov, da bo zbrano dovolj sredstev za nakup tistega klavirja, iz. katerega so v petek, 22. oktobra prijetne zvoke ž.e izvabili odlični pianisti Jerry Bolton kot solist ter prof. Anamarija Javornik- Zupane, Petra Oeser in prof. Tomaž. Pirnat, ki so spremljali nastopajoče zbore in soliste. Dobro so se odrezali tudi učenci klavirja GŠ Domžale, oddelek Moravče Ana Smolnikar, Nastja Osolnik, Dominik Štefan ter Žiga Dostal na ksilofonu. Z zborovsko glasbo so se predstavili Mešani pevski zbor DU, Ženska vokalna skupina Oda, Moški zbor KD "Tine Kos" in Komorni zbor "Limbar", vsak v svojem slogu, vsi pa z. ljubeznijo do petja. Da so pravi umetniki na svojem področju pa so dokazali tenorista Milan Kunaver in Peter Pirnat, predvsem pa prvak Ljubljanske opere bas-baritonist Franc Javornik, ki je zapel tudi v duetu s Pirnatom in s hčerko Anamarijo, ki se je ob nastopu čisto predala svetu glasbe, prav tako kot Mojca Malovrh na violi. Prvi koncert je pred kulturnim domom pričela Pihalna godba Moravče, nato pa v dvorani Tambu-raški orkester Vrhpolje, ki ga je tudi zaključil. Bil je to zares odličen koncert, ki si ni zaslužil prvih dveh skoraj praznih vrst in vsi, ki se ga niso udeležili, so bili prikrajšani za nekaj izjemnega. Na do-miselen in humoren način pa je večer z anekdotami svetovno znanih glasbenih umetnikov odlično popestrila izkušena povez.ovalka Bernarda Mal, ki je vodila tudi koncert narodnozabavne glasbe v soboto, 30. oktobra. Tokrat je bila dvorana polna, saj je ta zvrst glasbe blizu širšemu krogu poslušalcev. S humorističnimi vložki med posameznimi glasbenimi skupinami je sodelovala humoristična skupina Smeh iz. Tržiča. Najprej je občinstvo s Prelepo Gorenjsko navdušil dokaj neobičajen, a uspešen duet v zasedbi harmonikarja Petra Merele in violinista Karla Žužka. Za njima je burne aplavze požel Študentski trio, ki sta se mu posebej za ta koncert pridružili odlični in živahni pevki Andreja Marolt in Julija Avbelj in po odzivih sodeč bodo morali to zasedbo še kdaj uporabiti. Z nastopi naslednjih, ž.e uveljavljenih ansamblov, v katerih igrajo moravški glasbeniki Bojan Urbanija, Sašo Vavpelič in Milan Kokalj, pa seje navdušenje vedno bolj stopnjevalo. Izkušene in priznane glasbene skupine kot so Nagelj, Igor in Zlati zvoki ter ansambel Franca Miheliča so seveda znale občinstvo dodobra razgreti ter pritegniti, tako da njih roke kar niso mogle mirovati. Seveda sije živahno občinstvo na koncu prislužilo še dodatek dveh MiheUčevih skladb, čisto ob koncu, za lahko noč in za posladek pa seje raz.le-gla še, kaj drugega kot "obvezna" Golica, kije zaključila še en izjemen večer. Tako se je po dveh uspešnih koncertih le nabralo nekaj cvenka, vendar pa, saj veste tisto,... kamen na kamen palača; tolar na tolar pa - klavir. FRANCKA TO M AN, joto Po Soški dolini do Kobarida V soboto, 18.9.2004, smo se člani in prijatelji Društva krajanov Tuštanj odpravili na izlet po Soški dolini. Po jutranji kavi nas je vodička popeljala po kraju Most na Soči, kjer smo si ogledali temelje rimske hiše iz. 4. stoletja pred našim štetjem, cerkev sv. Lucije in rojstno hišo pisatelja Simona Gregorčiča. Nato smo še sami presodili, če je znameniti most na Soči res tako visok, da se z. njega upajo skočiti le najpo-gumnejši. Sledila je vožnja z. ladjo po akumulacijskem jezeru, nato pa malica. Po malici smo se odpeljali proti Kobaridu, kjer smo obiskali Kobariški muzej, ki ga je Svet Evrope razglasil za najboljši muzej leta 1993. Pot smo nadaljevali peš na hrib nad Kobaridom, kjer je bila po I. svetovni vojni zgrajena kostnica italijanskih vojakov. Kljub številnim ogledom smo hoteli videti še znamenita tolminska korita, tu pa so se naši ogledi zaključili. Utrujeni, a polni novih dogodivščin smo se odpravili v bližnjo gostilno, kjer so nam ob večerji predstavili še soško in tolminsko folkloro. Spoznati še en delček naše male, a zelo kulturno, zgodovinsko in naravno-geografsko bogate dežele je bilo vsekakor zanimivo in prijetno, organizator ter udeleženci pa smo poskrbeli, da je bilo obenem tudi zabavno. Zagotovo nam bo ta dan še dolgo ostal v lepem spominu. TAJA ŽUNA Baragov večer v cerkvi Marije kraljice angelov na Drtiji Friderik Irinej Baraga - misijonar, slavist, književnik, duhovnik, škof- ni znan samo Trebanjcem in Indijancem ob Velikih jezerih v Severni Ameriki, kjer je deloval kot dušni pastir, ampak je, ker je preživljal mladost pri stricu na gradu Belnek, močno vpet tudi v Moravsko dolino. Čeprav je od gradu Belnek ostalo le nekaj skromnih materialnih dokazov, je spomin na tega velikega moža in svetniškega kandidata v Moravčah še živ. Da bi Barago bolje spoznali, pripravi Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče vsako leto Baragov večer, na katerem se v sliki, pesmi in besedi odkriva vedno nove dimenzije njegove ustvarjalnosti in pobožnosti. Letošnji Baragov večer je bil 16. oktobra. Večer so popestrili člani Komornega zbora Limbar in recitatorji Limbarjeve dramske skupine, ki so z. izbranimi besedami Rebulovega Duha velikihjezer podkrepili ogledani dokumentarni film o Baragovi ameriški deželi, ki gaje predstavil snemalec tega filma gospod Silvo Plaveč, tudi sam velik navdušenec nad Baragovo veličino. Dokumentarni film je podkrepil z. zanimivimi fotografijami iz. svoje zasebne zbirke. Udeleženci večera so domov odšli obogateni z. novimi spoznanji in s trdnim prepričanjem, da bomo lahko Baraga kmalu slavili tudi na naših oltarjih, sk Ogled Evropskega parlamenta v Strasbourg ti /a konferenca o družini Na povabilo evropske poslanke gospe Ljudmile Novak smo se 27.oklobra popeljali v Strasbourg. Na obisk Evropskega parlamenta so bile povabljene večje družine, ki jim pomaga Anin sklad, nekaj novinarjev in družin iz. Moravč ter mladi, ki se zanimajo za delovanje Evropskega parlamenta. Tako seje skupina petdesetih članov z. avtobusom polnim pričakovanja in veselja zjutraj napotila proti evropski prestolnici Strasbourg. Prispeli smo. Pozdrav evropske poslanke gospe Ljudmile Novak, nam je potrdil, da stojimo pred mogočno palačo, Evropskim parlamentom. Naslednji dan pa nam je v jutranjih urah na vhodu v parlament lepo jutro in prijetno bivanje v Starsbourgu zaželel evropski poslanec Nove Slovenije gospod Lojze Peterle. Sledil je ogled parlamenta. V slovenskem jeziku smo na tribuni prisluhnili razpravi evropskih poslancev o pravicah žensk in revščini in imeli kratko predavanje o načinu delovanja Evropskega parlamenta. Bili smo tudi častni gostje evropske jedilnice, kjer so nam postregli s poslanskim kosilom. Tako smo občutili popolno udobje naše evropske poslanke. Skupaj z. gospo Novak smo si nato v turističnem čolnu po reki III ogledali mesto. Navdušeni nad francosko arhitekturo, kulturo, čistočo in prijaznostjo, smo z.a kratek čas Francijo zapustili in se odpeljali v Nemčijo, v Evropa park. Tam je ambasador dobre volje omogočil otrokom nočno bivanje v hotelu Colosseo (vse v rimskem stilu) s štirimi zvezdicami ter zabavo v Evropa parku, kjer se predstavljajo evropske države, risani junaki in adrenalinske pustolovščine. Preostali del skupine, ki se je vrnil v Starsbourg, pa je prisostvoval konferenci, na kateri so spregovorili različni poslanci o medgeneracijski solidarnosti in izobraževanju ter demografski sliki Evrope. Spregovorila je tudi naša poslanka in med drugim dejala: »Otrok se največ nauči z opazovanjem življenja ljudi, ki ga obdajajo, zato se zelo zgodaj nauči tudi odnosov med generacijami ... Tako kot se v življenju učimo drug od drugega, je tudi pomembno, da se v srednjih in zrelih letih ne nehamo učit i... Ne glede na Udeleženci ekskurzije pred Evropskim parlamentom to, koliko smo trenutno stari, se moramo vedno zavedati, da je to obdobje z.a nas sedaj najbolj dragoceno in da ga moramo kar najbolje izpolniti... Življenje pa je tudi celota, ki se začne s pričakovanjem, porodi z. bolečino in ljubeznijo, nadaljuje z učenjem in delom dozori ter se zaključi z neizbežnim zemeljskim koncem.« Udeležence konference o družini, je sprejela, pozdravila in nagovorila županja Strasbourga. Konferenco so zaključili v dvorani z.a plenarna zasedanja. Vožnjo domov smo si krajšali s pripovedjo dogodivščin v parku in parlamentu, otroci so sanjali o vožnji na vlaku smrti, starejši pa so razpravljali o naporni in odgovorni službi evropske poslanke Ljudmile Novak. Evropski poslanki Ljudmili Novak se iskreno zahvaljujemo, da smo bili lahko njeni prvi častni gostje v Evropskem parlamentu v Strašbourgu in ji želimo uspešno in ustvarjalno delo v evropskih prestolnicah. KRISTINA NOVAK Poročilo z 2. dekanijskega pastoralnega dne dekanije Domžale Naj živim le zase? Moravče, I.oktober 2004 Z darovanjem svete maše ob desetih dopoldan se je pričelo srečanje verujočih iz 17 župnij, ki so združene v domžalski dekani ji. Somaševalo je 10 duhovnikov, glavni pridigar pa je tokrat nagovoril ljudi z mislimi o duhovnih in redovnih poklicih, ki so v sodobni družbi premalokrat izbrani kot način Življenja in darovanja za druge. Pri maši je sodelovalo okoli 50 ministrantov ter redovnice in redovniki, ki so izšli iz dekanije. Po maši so sledila pričevanja, kosilo, festival vere v dvorani kulturnega doma, športno-družabno srečanje in za zaključek še pete litanije Matere Božje. Po sveti maši je redovnica sestra Svetega Križa Helena Furar predstavila podatke o duhovnih poklicih v dekaniji. V štirih župnijah nimajo teh poklicev, v preostalih trinajstih pa je duhovni ali redovni poklic sprejelo 66 ljudi, od tega je 33 škofijskih duhovnikov, 12 redovnikov in 21 redovnic. Le v župniji Mengeš pa imajo trenutno 2 bogoslovca. Udeleženci so se nato razporedili po skupinah k pričevanjem, ki so jih pripravili mladi, predstavniki župnij in redovnice ali redovniki. V uri in pol, kolikor časa so imeli na voljo, je stekel pogovor o redu, odločitvi za poklic in še marsičem. Pričevanja so potekala v župnišču. kulturnem domu, gasilskem domu in v šoli. Celo kosilo je bilo imenitno družabno srečanje zaznamovano z mnogimi pogovori. Festival vere so oblikovali člani molitvene skupine iz. Starega trga. Že vodja skupine, župnik Janez Kebe, je z umirjeno, pre- prosto in narečno obarvano pripovedjo vnesel posebno domače vzdušje, vendar se je jasno čutila njegova molitvena moč, ki se je prenašala na poslušalce. Njegovo zavzetost so potrdile tudi pripovedi štirih žensk različnih starosti, ki so zaradi vztrajne molitve dosegle osebno rast, ozdravljenje in vidno spremembo v odnosu do soljudi. Frančiškan Janez. Ferlež.paje v slovenskem prostoru znano ime. S pesmijo zna in prepriča, da je to jezik, ki ga vsi razumejo. O svoji vlogi v cerkvi in družbi so spregovorili tudi stegi skavtov iz Domžal, Moravč, Doba in Vira. Poslušalce v dvorani so uspešno tudi razgibali z. igro konjske dirke. V pogovorih z. voditeljem Vitom Kotnikom so nastopajoči spregovorili tudi o sebi in svojem delu. Na družabnih igrah so svojo domiselnost ponovno pokazali skavti, ki so vsako ekipo na igrišču za šolo dodobra preizkusili, preden so razglasili zmagovalce ekipo župnije Dob. Kot pika na i pa so bili deški glasovi fantovskega zbora iz. Doba, ki so prepevali lilanije in tako slovesno zaključili srečanje. Komur pa se le ni preveč mudilo domov, je sobotno pozno popoldne preživel ob pogostitvi s pecivom in pijačo ter v razgovorih z. ljudmi iz. celotne dekan i je. Uspeh dneva je gotovo to, daje skupina ljudi iz različnih župnij uspela pripraviti tako raznolik potek dogajanja, ki pa se je odvijal po programu in brez. zapletov. Zadovoljstvo hi bilo Zagotovo še večje, če bi se na mnoga vabila odz.valo še več ljudi in morda bi kdo resneje prisluhnil klicu, ki bi se oglasil nekje v najbolj skriti notranjosti, mu dovolil, da se razbohoti in končno odloči. Naslednja priložnost bo kmalu tu, že naslednje leto. Boste zraven? M AL, joto Nada P rasni kar V Pecah enaindvajseto srečanje starejših Predzadnjo nedeljo v oktobru se je zgodilo že enaindvajsetič - srečanje starejših, bolnih in invalidnih krajanov. Srečanje vsako leto organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Peče. V praznovanje se vključi tudi župnija. Najprej je bila sveta maša, med katero je bila poudarjena vloga starejših, bolnih ter invalidov in naša skrb zanje. Po maši se je srečanje nadaljevalo v gasilskem domu. Ne le starejši in bolni ter invalidni, prav vsi si radi ogledajo kulturni program. Predstavnica KO RK Peče je vse pozdravila med drugim tudi podžupana in novoizvoljenega župana občine Moravče ter predsednika KO RK Moravče. Nato smo si vsi ogledali kratko enodejanko, ki nam jo je tudi sedaj pripravila gledališka skupina Kulturnega in športnega društva Peče. Spet smo se za nekaj časa povrnili v preteklost, tokrat v čas tik po drugi svetovni vojni. Dogajanje poteka v majhni vaški trgovini, kjer se poleg takega in drugačnega trgovanja dogaja še marsikaj. Za površnega gledalca prijetna sprostitev in veliko dobre volje, z.a tiste, ki so to nekoč doživeli, pa še malo nostalgije. Igrico so tudi tokrat napisali člani gledališke skupine sami, zato v njej opaziš veliko drobnih krajevnih značilnosti. Tudi tokrat so igralci svojo nalogo dobro opravili. Po igri sta vse pozdravila podžupan Franc Majdič in novoizvoljeni župan Martin Rebolj. Oba sta poudarila, kako važen je lep odnos do starejših, bolnikov in invalidov. Po uvodnem delu so se ostali obiskovalci razšli, vsi povabljeni pa so ostali na prigrizku. Topel obrok, sadje in pecivo ter pijača ter zvoki harmonike so še pripomogli k dobremu počutju. Ko smo nekaj s t a rej ših povpra ša l i, kako se počutijo, so bili najpogostejši odgovori: »Lepo je, da se malo pogovorimo. Se vsaj vidimo, zima bo spet tako dolga. Tako pa človek potem še dolgo razmišlja, kaj je povedal ta ali oni. Upamo, da bomo drugo leto še vsi... Pa toliko so nam pripravili. Saj hi bilo lahko malo manj, samo da smo skupaj, da se vidimo...« Kako lep občutek - nekomu storiti nekaj dobrega. Težko je reči, kdo je bil na koncu bolj zadovoljen, povabljeni ali organizatorji. Tako je bilo torej izpolnjeno osnovno poslanstvo Rdečega križa pomagati bližnjemu in mu storiti nekaj dobrega. JELKA LALIČ, joto: Ajda Lalič, Tone Stenko Trgatev privlači tudi upokojence DU Moravče je 6.oktobra organiziralo enodnevni izlet s trgatvijo na turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici pri Gornji Radgoni. Ob prihodu nas je sprejela Jožica Benko z. družino in nas postregla z. apiritivom, obaro, kruhom in orehovo potico. Nato smo se odpravili v vinograd, kjer smo trgali belo grozdje sorte Savignon. Dobra obutev, delovna oblekel in primerne škarje so nam olajšali delo. V dobrih treh urah smo nabrali 4,5 tone grozdja. Del tega je gospodar odpeljal v kmetijsko zadrugo, preostanek pa so takoj predelali v mošt za lastne potrebe in ustekleničenje. Jožica Benko je povedala, da je s pridelkom zadovoljna glede na neugodne vremenske pogoje. Kakšna bo letina po kakovosti, pa bodo pokazali rezultati kletarjenja čez dober mesec, ko bo sv. Martin opravil svoje delo. Po dobrem kosilu smo se zadovoljni napotili proti domu. Še arhivska in gasilska moravških upokojencev nastala v Ben-kovem vinogradu v Spodnji Ščavnici. Po zapisu Jožeta Novaka II Pliberku na koroškem veselo druženje starejše generacije Sobota, 4.september 2004 Moravski upokojenci so bili le eni izmed 13 društev, ki so ta dan pripotovali v Avstrijo na srečanje imenovano Pliberški jarmak. Dolgoletna predsednica njihovega društva Helena Močnik vsako leto poskrbi za bogat program, ki ga izvedejo domači in gostujoči člani društev upokojencev. Med letošnji zanimivejši nastop gotovo sodi ptujski, saj so nastopajoči nastopili v primerni noši in s starimi, manj znanimi instrument. Udeležence je nagovoril tudi pliberški župan Štefan Vizočnik in spregovoril o zgodovini SPD Edinost, kije bila ustanovljena leta 1909, ž.e 30 let pa organizirano skrbi za druženje upokojencev iz. Slovenije in avstrijske Koroške. Moravčani se bomo k njim v goste še radi vračali, ker so prijazni gostitelji in uspešen povezovalni člen starejše generacije. po zapisu Jožeta Novaka BPM Moravče na povorki kmečkih običajev na Bledu Bled, 4.-9. september je potekal 55. kongres Evropskega združenja za živinorejo, v nedeljo 5. septembra so se člani DPM Moravče udeležili kmečkega praznika s povorko kmečkih običajev. Udeleženci so prikazali stare kmečke običaje in ohranjene navade z različnih koncev Slovenije. Za vozove in traktorje so poskrbeli kmetje iz okolice Bleda, društva oz. skupine pa so s seboj pripeljali različne rekvizite, s katerimi so predstavljali Značilnosti domačega kraja v preteklosti in dandanes. V povorki so nastopile različne skupine narodnih noš, jezdeci, cerkljanske maškare, kmečke žene, kosci, konjeniki,... DPM Moravče je pripravilo dva voza ter s seboj pripeljalo ohranjeno kočijo. kjer so zastavonoše vihrali podeželsko, občinsko in slovensko zastavo. Na enem izmed vozov so fantje predstavljali delavce v peskokopu, na drugem pa smo prikazali žganjekuho ter delili domače žganje med obiskovalce. Po končanem sprevodu so domačini pogostili s hrano in pijačo vse udeležence povorke, ki so si jo zelo prislužili, saj so že v jutranjih urah trdo zavihali rokave za postavitev in okrasitev vozov. S povorko so udeleženci pokazali gledalcem in obiskovalcem z. vsega sveta, da smo Slovenci neizmerno bogati v svoji kulturi, navadah in običajih, čeprav je slovenski narod majhen. K temu pa so prispevali tudi mladi moravški podeželani. MAJA CERAR. joto Rok Kompan DPM Moravče no dvodnevni strokovni ekskurziji Tudi v tem letu smo odšli na zasluženo dvodnevno strokovno ekskurzijo. V zgodnjih sobotni urah, 23.10.2004, smo odšli iz. Moravč. Pot nas je peljala proti karavanškemu predoru, kjer smo prestopili slovensko-avstrijsko mejo, nato mimo Vrbskega jezera do Globasnice, kjer smo si v samem centru te vasi ogledali grad, ki ga lastnik gradi že dobrih trideset let. Nato smo pot nadaljevali proti Holmecu, kjer smo prestopili avstrijsko-slovensko mejo, do Prevalj. Tam nas je pričakalo nakaj članic in članov DPM Mežiške doline, ki so nam pripravili tudi sprejem in malico. Nato smo pot skupaj nadaljevali v dolino Tople, se vmes ustavili še pri zvonu želja in nenazadnje smo si ogledali hribovsko kmetijo Fajmut. Ko so bili sobotni ogledi pri kraju, smo imeli na turistični kmetiji Ploder v Šentanelu večerjo in družabni večer z. DPM Mežiške doline. Sledil je pričakovani počitek in po njem zajtrk. Po nedeljskem zajtrku, 24.10.2004, smo zapustili Šentanel in se odpeljali v Podklanec, kjer smo si ogledali ž.ivinorajski kmetijo Klančnik, kjer se ukvarjajo z. mlečno proizvodnjo, rejo divjadi in prašičev ter izdelavo salam, katerih preko leta izdelajo H 000. Za tem smo si v Letušu ogledali kmetijo Flere. Kmetija je bila zanimiva tudi zato, ker so prvi v Sloveniji pristopili k projektu- proizvodnja toplotne in električne energije na bio-plin, pridobljen iz. gnojevke in drugih organskih materialov. Sledilo je zasluženo kosilo v Športnem centru Prodnik v Ljubnem ob Savinji in nenazadnje ogled muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah. S tem smo zaključili strokovno ekskurzijo 2004 in se okoli 20. ure preko Gornjega Grada, Črnivca in Kamnika vrnili domov. NUŠA CAJHEN 2a nemi je prvi tečaj digitalne fotografije Moram priznati, da smo prijetno presenečeni nad obiskom in resnostjo udeležencev. Tečaj je vodil fotograf Franci Skok, kije oh predstavitvi dejal, da mu je to prvo predavanje in smo mu zato kakšen morebitni spodrsljajček že vnaprej oprostili. V prvem delu nam je na kratko predstavil zgodovinski razvoj fotografije. (Tudi Vi mogoče ne veste, da je prva fotografija nastala v Prešernovih časih in da morda še enkrat pozorno preberete članek o znamenitem Moravčanu Davorinu Rovšku v prejšnji številki Novic iz. Moravske doline.) Tistim, ki nameravajo kupiti digitalni fotoaparat, so bile zlasti pomembne informacije o podatkih, na katere morajo biti ob nakupu še posebno pozorni. Za praktični del smo se v manjših skupinah podali v naravo, kjer smo po navodilih naredili posnetke portretov, arhitekturnih objektov in makro posnetke. Bilo je nekaj težav, ker smo imeli premalo fotoaparatov, a zopet je obveljalo, da je v slogi moč. Skovtski dnevno-nocni izziv Mesec oktober seje bližal in z. njim tudi z.a mnoge skavte vedno nepoz.ahljena dogodivščina v Logatcu. Letos, na osmem Jakcu, v soboto in nedeljo, 16. in 17. oktobra, se je zbralo preko sedemsto skavlinj in skavtov iz vse Slovenije, med njimi deset popotnikov in popotnic iz. klana Mcmaček Moravče. Jakecje bil sestavljen iz devetih točk. Na »mrtvih« točkah, ki si jo našel s pomočjo kompasa in zemljevida, če si jo našel, si le potrdil svojo navzočnost, na »živih« točkah pa je prava zabava s pestrimi in zanimivimi nalogam: obnavljanje starih običajev, met na koš, štafete s samokolnico, merjenje azimutov, sestava žive piramide, hranjenje petelina s koruzo, ...Kljub slabemu vremenu so petčlanske ekipe s kompasom in zemljevidom v roki srečno prispele na mokri cilj. V ciljnem štabu je komisija v zgodnjih jutranjih urah pričakala skupino podli fantje (moravški skavti), ki so z. osvojenimi točkami pristali na odličnem osmem mestu od skupno 67 skupin. Prespali so še preostanek noči in se prebudili v nedeljo. Jakec 2004 se je zaključil s sv. mašo in podelitvijo priznanj. Ampak tudi premražene kosti nas ne odvrnejo od tega, da se naslednje leto izziva udeležimo in ga osvojimo! K.N. Sledilo je delo na računalniku. V računalniški učilnici OŠ Jurija Vege se nam je pridružil Matevž, in nas vodil skozi program z.a obdelavo posnetkov. Razen redkih izjem smo vsi ugotovili, da bi vsak potreboval svojega pomočnika, da bi fotografije izgledale tako, kot smo si zamislili. A vaja dela mojstra! Tisti, ki smo vztrajali do konca, smo fotografije shranili na CD in v Foto Grad so nam jih izdelali. 19. II. 2004 ob prireditvi Martinov večer si jih boste lahko ogledali na razstavi v avli Kulturnega doma. Vse udeležence tečaja in seveda tudi ostale občane, ki vam je fotografija zanimiv konjiček, obveščamo, da pri Turističnem društvu z.a prihodnje leto načrtujemo ustanovitev foto sekcije. Program ho vseboval nadaljevalni tečaj fotografije (če bo zanimanje), tematske natečaje, izlete itd. Bodite pozorni na obvestila v Novicah iz. Moravske doline in se nam pridružite. Pa še eno obvestilo! Letos je v organizaciji in izvedbi Turističnega društva in Odbora z.a turizem Občine Moravče ponovno stekla akcija ocenjevanja urejenosti domov, kmetij in gostinskih lokalov, znana pod imenom ZLATI LIPOV LIST. Priznanja bomo slovesno podelili na prireditvi Martinov večer 19. 11. 2004 v Kulturnem domu. Pripravljamo presenečenje. DANI JANČAR, za Turistično društvo Moravče Študentski klub Domžale: Pred nami je 12. brucevanie! Vemo, da vam učitelji in profesorji že prav krepko hodijo po »živčkih« in vas polnijo z znanjem na vse mogoče načine, zato smo se odločili, da vam nekoliko olajšamo to jesen, kije kar prehitro prišla. Od športnih aktivnosti, predvsem pa jedače, pijače, zabave in obilo dobre glasbe se vam obeta v naši družbi. Na vas je le, da sprejmete povabilo na našo in vašo zabavo. SPET BOWLING: Čeprav je jesen v znamenju bolj Zaspanih barv, mi še vedno obožujemo flurescentno svetlobo! Ljudje se kar ne naveličajo doseganja strei-kov, split-anja in ostalih dogodivščin na stezi. Cosmic-bowling nam zoper pripravlja fluorescentne luči, glasno glasbo, simpatične čeveljčke, svetleče krogle in neverjetno dobro zabavo, ki se nam obeta. Kje? V recepciji Bowling kluba 300. Pa ne pozabite, število mest je hitro zapolnjeno - vsak ž.eli doživeti to zabavo! Vse informacije pa tako kot vedno - ŠKD in ŠKK. 12. BRUCEVANJE: Kot vsako letos, bomo tudi letos pripravili tradicionalno, sedaj že 12. (!) brucevanje v Hali komunalnega centra v Domžalah. Vsi novi bruci, turbo bruci in tisti, ki imate to že nekaj let za seboj, se nam lahko pridružite 25. november 2004 od 21. ure dalje. Tako kot vsako leto se obeta mega zabava, dober animacijski program, slamerji, krst brucev ter, ne boste verjeli, nastop skupine ELVIS JACKSON-i. Kdor je že bruceval z nami v HKC v Domžalah, ve, da zabave ne sme zamuditi. In ker gre dobra reklama hitro od ust do ust, se ne bojimo niti tega, da nas ne bi obiskal podmladek... Jasno je, da se bomo mi potrudili maksimalno pri organizaciji, zato tudi ne dvomimo, da se boste vi maksimalno /w-trudili pri polnjenju obnovljene domžalske dvorane - do zadnjega kotička! Ponovno pa se nam lahko pridružite na filmskih večerih in filmskem maratonu, ki bo, tako kot vedno, pester, tematski in nadvse zanimiv. Ne pozabite podaljšati tudi članstva v študentskem klubu - vse podatke najdete na www.studentski-klub.com. MATEJA KEGEL Študentski klub Domžale objavlja razpis za prijavo za javno objavo del s področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja. Dela bodo objavljena oz. predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potekali od 19. do 23. januarja 2005 v Domžalah in okolici. Dela s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj bodo poslana na najmanj šestih fotografijah. Razstava mora vsebovati najmanj 6 del, razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva je del lahko manj. Izbrani ustvarjalci bodo dela razstavili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture. Dela s področja filma bodo predvajana na filmskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati naj svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD, VHS. Dela s področja poezije bodo objavljena na eni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem izvodu. Izbrani ustvarjalci so se dolžni udeležiti prireditve, kjer bodo objavljena njihova dela, razen v primeru, da se dogovorimo drugače. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja, najboljša in objavljena dela pa bodo nagrajena. Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelovanju tistih kandidatov, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se, da bomo z. izdelki ravnali skrbno in pazljivo. Podatkov avtorjev ne bomo posredovali tretjim osebam in jih bomo uporabljali samo v namene Dnevov kulture. Prispevke pošljite na naslov: Študentski klub Domžale, Ljubljanska 70, PP. 102, 1230 Domžale s pripisom »za kulturne dneve«, ali prinesite osebno na isti naslov. Rok prijave za vsa področja je 20.11.2004. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefon in elektronski naslov. Zaključek Slovenskega knjižnega kviza V knjižnici Domžale smo zaključili SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ - SREČKO KOSOVEL IN PRIMORSKA. Letošnji kviz je že sedmi po vrsti. Pripravila ga je Pionirska knjižnica v Ljubljani s stalnimi sodelavci in novimi sodelavkami iz. primorskih knjižnic. Vso organizacijo pa prevzamejo splošne knjižnice, šolske knjižnice, Društvo Bralna značka Slovenije in ZPMS. Kviz je bil posvečen Srečku Kosovelu - njegovi /00-letnici rojstva. Reševali so ga učenci osnovnih šol. Namen kviza je spodbujanje branja in iskanje podatkov preko različnih informacijskih virov. S knjigo v roki potujemo po različnih »koncih« Slovenije. Letos smo prejeli 980pravilnih rešitev in izžrebali 40 nagrajencev. Popeljali smo jih na izlet po Primorski. Izžrebana je bila tudi glavna nagrajenka, ki se bo udeležila državne zaključne prireditve v Ljubljani - REBEKA MEŽAN iz. Domžal. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo in jih vabimo, da se nam spomladi pridružijo pri reševanju novega knjižnega kviza. NIVES PODMILIŠAK Utrinki s šolskih hodnikov Teden otroka Mesec oktober ni bil raznolik le v svojih jesenskih barvah, ampak je svojo pestrost kazal tudi v šolskih klopeh. Prvi teden v mesecu je bil teden otroka. Učitelji smo našim učenceht želeli urice v šoli popestriti z. različnimi dejavnostmi. Teden smo začeli z obiskom Koloseju, kjer so se učenci razredne stopnje razvedrili ob norčijah mačka Garfielda in zabavnega Shreka. V brezskrbni svet navihane Pike Nogavičke so bili tokrat vabljeni učenci tratjih, četrtih in petih razredov. Pika je otroke razveselila s svojo brezmejno domišljijo, z. dogodivščinami z lopovi in njihovo lakomnostjo po zlatnikih in jih seznanila s svojimi zvestimi prijatelji. Pika Nogavička, ki se je tokrat v prepričljivi izvedbi dramske skupine z. OŠ Venclja Perka iz. Domžal, predstavila kot navihana najstnica, je ponovno privabila na plan tudi naše najtišje in najbolj nenavadne želje in nam pripravila predstavo, ob kateri smo vsi uživali. Učenci predmetne stopnje so se v tem tednu nekoliko več športno udejstvovali. Njihov športni dan je bil tokrat nekoliko drugačen, saj je potekal v obliki orienatcijskega pohoda na Sv. Mohor. Sedmošolci pa imajo za seboj še eno dobro izkušnjo, saj so lahko z učiteljico slovenščine zamenjali vloge in postali učitelji in učiteljice, prave učiteljice pa to uro ni bilo prepoznati, saj je. v šolski klopi počela same bedarije, Kako sladko ali grenko je učiteljevo delo, pa naj določi učenčeva izjava, ki ne potrebuje komentarja: »Učitelca, pejmo rajš po starem!« Če drži, daje izkušnja najboljši način učenja, potem je bil pristop pravi. Veliki večini sedmošolcev so v tem tednu starši omogočili organiziran popoldanski ogled filma Cukrček v Koloseju. Teden smo zaključili s sedaj ž.e tradicionalno prireditvijo Korajža velja v izvedbi Studia H iz. Trbovelj. Tudi letos se je prijavilo veliko mladih talentov, zato je bilo za nastop na prireditvi potrebno uspešno opraviti nastop na avdiciji. Otroci so nastopili z različnimi zvrstmi glasbe, predvsem so sledili trendom. Prvič so se predstaviti še na popoldanski prireditvi, ki so jo obiskali tudi starši. Tudi tokrat seje izkazalo, daje med učenci mnogo talentov, ki bodo svoje pevske sposobnosti lahko izkoristili tudi v prihodnje. Zmagovalka festivala po izboru učiteljev in učencev je Anja Mihelčič s skladbo Malo miru. Na razredni stopnji je po izboru učencev zmagal Robert Koderman, po izboru učiteljev pa Anja Mihelčič. Na predmetni stopnji so med učenci »zažgali« Primož. Šinkovec, Klemen Logaj, Žiga Resnik, Rok Markuš in Matej Cerar s skladbo Nocoj je druga rekla mi. Učitelji pa so enako število glasov prisodili Moniki Kos za skladbo There you II be, Katji Pevec in Neiri Muhtari za My heart will go on ter hi Strehar, Emi Lavrič in Neži Peterki, ki so prepevale Zate. ŠOLSKI KOLEDAR Anja Mihelčič • 22. 11. - otvoritev razstave v paviljonih graščine Dol pri Ljubljani ob 200 obletnici rojstva botanika Andreja Fleischmanna na kateri sodelujejo tudi učenci OŠ Moravče pod vodstvom ge. Inge Ivart-nik s svojimi likovnimi deli • 09. 12. - govorilne ure in novoletni sejem • 17. 12. - predstava Muca Copatarica za otroke vrtca (gledališki abonma gledališča Fru-fru) • 22. 12. - obisk dedka Mraza za otroke, ki obiskujejo vrtec in cicibanove urice • 24.12.ogled kino predstave v Koloseju za učence predmetne stopnje • december - različne dejavnosti v vrtcu (glasbene z gdč. Mojco Malovrh, likovne z go. Inge Ivartnik, sladko dopoldne z go. Zlato Arh, pravljični dopoldnevi v knjižnici z go. Mojicejo Podgoršek) Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Da pri izboru nismo imeli lahkega dela, se lahko prepričate, če si ogledale spletno stran Studia H na spletnem naslovu hllp://www. studio-h.org, kjer boste poleg kratkih videoposnetkov uspešnih nastopov moravških korajž.nikov poslušali tudi nastopajoče z drugih šol, Bogo in Marjan Hvala sta V Moravčah vedno dobro sprejeta umetnika, ki ju imamo že kar za svoja in onadva nas tudi. Hvala tudi vodji Kulturnega doma in Občini Moravče za prijazen sprejem in uporabo dvorane. Oktober, mesec požarne varnosti Oktober je mesec požarne varnosti. Kot vsako leto smo se tudi letos z. učenci pogovarjali o različnih nesrečah, ki se nam lahko pripetijo in jih seznanjali z ustreznim ravnanjem v primeru nesreče. V ta namen smo v šoli namenili tudi vajo ravnanja v primeru potresa in izvedli praznjenje šole. Kot vsako leto so nas tudi letos obiskali gasilci, tokrat so bili tO gasilci PGD Peče, PGD Moravče, PGD Kraste in PGD Vrh-polje, ki so seznanjali s svojimi gasilskimi tehnikami in osebno zaščito pri delu. Z izčrpnim in zanimivim prikazom svojega dela so odgovorili na mnoga vprašanja učencev. Prepričani smo, da so ob tem tudi spodbudili naše mlade k sodelovanju v gasilskih vrstah. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem gasilcem, ki nam vsako leto pripravijo zanimiv in poučen ogled in prikaz, svojega dela, BETKA GOR.IUP Članice ekipe Pič komar po lanskem drugem mestu letos osvojile zlato Zadnjo septembrsko nedeljo, 2S.09.2003, seje v Krtini odvijalo tekmovanje v ženskem nogometu. Prvo mesto so osvojile Krtinke - domačinke, drugo ekipa Pič komar (Selo), tretje Kelnarce in zadnje četrto mesto ekipa iz. Bara Florida. Leto je teklo in prišel je zopet september. Natančneje na nedeljo, 26.09.2004, so se ekipe ponovno zbrale v Krtini, da vidijo, katera bo po letu dni boljša. Ekipe enake kot v prejšnji sezoni, vendar okrepljene z. dodatnimi igralkami so se odločno pomerile med seboj. Ob deseti uri je bila prva tekma med ekipama Bar Florida in Pič komar (Selo), rezultat te tekme je bil 0:4. Ob enajsti uri je sledila tekma med ekipama Krtinke in Kelnarce, njihov rezultat po končani tekmi pa je bil 7:0. Tekme so trajale dvakrat po 15 minut s 5 minutno pavz.o. Po teh dveh odigranih tekmah je sledila tekma Stari- Mladi iz. Krtine, kjer so mladipromagali starejše. Za tekmovalke je bil to čas malice in počitka, jedle so tudi slastne kremšnite, ki jih je spekel Primož, iz. Kokošenj. Po ogrevanju seje ob trinajsti uri pričela tekma za tretje mesto. Za tretje mesto sta se potegovali in odločno borili ekipi Kelnarc in Bara Floride ter dosegle rezultat 1:2, kar je pomenilo 4. mesto z.a Kelnarce in 3.mesto za Bar Florida. Ob 14. uri se je začel Tekmovalke so ob prejetju poka/a na podelitvi na svojo himno odplesale plesno točko finale. Pomerile so se Krtinke in ekipa Pič Komar (Selo). V tem letu so ekipo Pič komar (Selo) zastopali: Miha Novak- selektor, v ekipi so bile Tanja Birk kot vratarka, Ani Požar ter Nuša in Tanja Cajhen v obrambi, v napadu pa Martina Majdič, Špela Peterka, Katja Birk ter kapetanka Bernarda Novak (letos žal nista bili z. njimi Tamara Bukumira in Milena Novak). Tudi maser Marko Lebarje bil letos z. njimi, venadr ni imel veliko dela, saj ni bilo nobenih poškodb pa še dekleta so se ogrevala kar sama. Minilo je 15 minut, pet minut pavze in nato še 15 minut tekme in končni rezultat je bil 0:0. Sodnik Brane je podaljšal tekmo in dodelil vsaki ekipi 3 sedemmetrovke. V ekipi Pič komar (Selo) je enajstmetrovke uspešno branila igralka iz obrambe Nuša Cajhen, Martina Majdič pa je bila tista strelka, kije Krlinkam žogo poslala v gol, da seje mreža pošteno stresla. In dobili smo končni rezultat, ki je bil 0:1, kar je pomenilo, da je Krlinkam pripadalo drtjgo mesto, ekipa Pič komar (Selo), pa je osvojila prvo mesto. Tekmovalke so ob prejetju pokala na podelitvi na svojo himno odplesale plesno točko. Selektor pa je dejal: »Verjel in zaupal sem svojim puncam. Vidimo se naslednje leto!« NUŠA CAJHEN PISMA BRALCEV Kros Dela po domžalsko Ljudje smo zelo občutljivi, če se našemu otroku zgodi krivica, zalo sem se tudi jaz. odločil, da s tem pismom opišem dogajanje na krosu Dela v Mariboru 16. 10. 2004. Moje hči Živa je kot učenka OŠ Jurija Vege iz. Moravč na regijskem prvenstvu na Viru, kamor je bila poslana, da zastopa svojo šolo, osvojila prvo mesto, kar je bila že njena sedma medalja na teh tekmovanjih. Kot zmagovalka regijskega krosa v kategoriji letnik 1992, sije pridobila pravico nastopa na državnem prvenstvu na t.i. krosu Dela v Mariboru, kjer naj bi nastopila v reprezentanci Domžale, kot tudi ostali Moravčani, ki so zasedli prva tri mesta. Do tu vse lepo in prav, vendar so se od tu naprej pričele stvari zapletati. Živa je v tem obdobju v želji po čim boljši uvrstitvi vsak dan marljivo trenirala in vsak dan pričakovala, da jo bodo v šoli obvestili, kdaj bo omenjeni kros v Mariboru, kje je zbor za odhod in ali jo je šola, kol to zahtevajo predpisi, ž.e prijavila. Dnevi so tekli, a informacij ni in ni bilo, kljub temu da je Živa vsak dan sproti spraševala učitelja športne vzgoje. Odgovor je bil, da bo ž.e pravočasno izvedela. Informacijo je dobila zadnji dan pred tekmovanjem, da mora biti v Mariboru do desetih in se javiti vodji domžalske ekipe. Naslednji dan je bila Živa v spremstvu mame pravočasno na prizorišču, vendar jo je vodja domžalske ekipe gospod Jarc le debelo pogledal in dejal, da je ni nihče prijavil na tekmovanje, kar je kasneje gospod Tome iz. moravške šole zanikal in dejal, da jo je telefonsko prijavil v pravem času. Ker pa je udeležba moravških otrok na takih tekmovanjih zelo redka, saj jih nihče ne obvesti, če se sami ne pozanimajo, je bil tudi gospod Jarc prepričan, da se Moravčani ne bodo udeležili krosa. Gospod Jarc sije privoščil nedopustno napako in je na dan krosa prijavil namesto Žive dekle, ki se izbirnega krosa na Viru niti ni udeležila in kljub protestom Živine mame ni dovolil nastopa Živi, pač pa je dejal, da lahko nastopi v starejši kategoriji. Lahko si predstavljale, kakšno razočaranje je doletelo Živo, ki si je tako želela nastopiti na tem tekmovanju in je sodila v najožji krog Javori t inj z.a zmago. No, ampak z.a Moravčane je tako ali tako vse dobro. BOJAN KOŠA K, Mošcnik IV/I~---.XI._ _i _ i;__ Regijska tekma ¥ smučarskih skokih za pokal * jesen 2004 Smučarski klub Termit Moravče je v nedeljo, 03.10.2004, organiziral regijsko tekmo v smučarskih skokih na skakalnicah za osnovno šolo za pokal "jesen 2004". Na tekmo so se prijavili tekmovalci iz treh klubov. Uspešni domači nastopi so ogreli obiskovalce. Najverjetneje se sprašujete zakaj ne za pokal Termita, kot je bilo do sedaj v navadi. Klubi v ljubljanski regiji smo se namreč odločili, da bi zaradi pomanjkanja tekem v mlajših kategorijah (dečki do 8 in do 9 let), organizirali regijske tekme, nekako po sistemu novoletne turneje. Za skupni pokal štejejo štiri tekme, katere organizirajo SSK Račna, SK Moravče, SK Ponikve in SSK Ilirija, najboljši v posamezni kategoriji na vseh štirih tekmah pa postane regijski prvak in osvoji pokal "jesen 2004". Prav tako so vnaprej določeni termini, organizacija naše tekme se je sovpadala z. volitvami in z. zaključkom mednarodnega tekmovanja z.a pokal Alpe - Adria, zato je bila udeležba klubov na tekmi okrnjena. Na razpis so se tako od skupno osmih klubov v ljubljanski regiji prijavili le trije klubi in SKK Račna, SKK Logatec in domači SK Termit Moravče. Vsi udeleženi so se na prireditvenem prostoru zbrali že ob II. uri in pričeli s treningom, tekma se je začela ob 13.00 uri. Tekmovalo se je v štirih kategorijah, in sicer v kategoriji dečkov do H let (letnik 1997 in mlajši) na skakalnici z doskočiščem K 8 metrov, v kategorijo dečkov do 9 let (letnik 1996 in mlajši) na skakalnici z. doskočiščem K 15 metrov, v kategoriji dečkov do 10 let (letnik 1995 in mlajši) na skakalnici z doskočiščem K 15 metrov in v kategoriji dečkov do 11 let(letnik 1994 in mlajši) na skakalnici z. doskočiščem K 22 metrov. Na vseh skakalnicah so tekmovalci opravili po tri skoke, z.a rezultat sta štela druga dva skoka. Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji so prijeli medalje, do šestega mesta pa diplome, katere je v vseh kategorijah podelila poslanka v evropskem parlamentu Ljudmila Novak, za kar se ji še posebno zahvaljujemo. V kategorij dečkov do S let, so naši tekmovalci dosegli najboljše rezultate. Zmagal je domači tekmovalec Martin Capuder, drugo mesto je osvojil prav tako domači tekmovalec Luka Kos, tretji pa je bil Domen Krasna iz. SSK Logatec. V kategoriji dečkov do 9 let je zmagal Andraž. Modic iz. SSK Logatec, drugo mesto je osvojil domači tekmovalec Martin Capuder, tretji v tej kategoriji pa je bil prav tako domači tekmovalec Luka Kos. Prav tako so se zelo dobro uvrstili ostali domači tekmovalci, z.a kar jim še posebej čestitamo. V kategoriji dečkov do 10 let je zmagal Tomaž Šeme iz. SSK Račna, drugo mesto je osvojil Luka Jurič iz. SSK Logatec, tretje mesto pa Mark Bahovec prav tako SSK Račna. Najboljši domači tekmovalec v tej kategoriji je bil David Avbelj, kije osvojil četrto mesto. Najbolj zanimivo tekmovanje pa je potekalo v kategoriji dečkov do II let na največji skakalnici, kjer je bilo videti ž.e prave polete. V tej kategoriji je zmagal Luka Šemrov, drugo mesto je osvojil Luka Jurič, tretji pa je bil Andraž. Modic, vsi člani SSK Logatec Najboljši domači tekmovalec v tej kategoriji je bil Jan Capuder na petem mestu. Tekmovanje je bilo kljub majhni udeležbi zanimivo, ker je bilo na tekmi veliko domačih obiskovalcev, z.a kar se jim zahvaljujemo. Zahvaliti pa seje potrebno tudi napovedovalcu Vinku Stupici, ki je domiselno in izvirno vodil prireditev in Janezu Prelovšku, ki je poskrbel z.a ozvočenje prireditve. Želja kluba je, da se v tako velikem številu zberemo tudi na zimskih tekmah na Miklavžu. RAJ KO GABROVEC Goban velikan Ste se kdaj vprašali, kako hitro rastejo gobe po dežju? V torek, 21.9.2004, se je prav to vprašal tudi Jože Kocjančič iz. Negastrna in se kot ž.e mnogokrat dotlej odpravil v bližnji gozd preizkusit svojo gobo-lovsko srečo. Prav tega dne se mu je le-ta prav gotovo nasmehnila, saj je našel natanko 1,5 kg težkega jurčka. Tako masivna goba je njegov osebni rekord, čeprav je ž.e večkrat našel tudi okoli kg težke gobane. Jože kar tako naprej! J. JAMŠEK MOJA DOLINA NA DLANI z Moravčani, ki so »ušli« prek občinske meje FRAN DETELA 3. december 1850 -11. julij 1926 Česar je srce polno, roka piše. Najbrž ni Moravčana, ki nc bi vedel, da se je pisatelj Fran Détela rodil pri Jurku v Moravčah, na kar nas spomni tudi spominska plošča s pisateljevim portretom na rojstni hiši. Ploščo so odkrili že pet let po pisateljevi smrti, izdelal pa jo je moravški rojak Tine Kos. A vendar bi po Moravškem zaman iskali priimek Détela, mogočna rodbina, ki je izhajala iz 17. stoletja je izumrla sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja. Spomin na pisatelja pa ni utonil v pozabo, leta 1997 je KID Limbar uprizorilo Detelovo igro Učenjak, leta 2000 pa igro Naš naraščaj. V decembru 2000 so se z recitalom in razstavo spomnili 150-letnice pisateljevega rojstva. ŽIVLJENJE Fran Détela seje rodil 3. decembra 1850 kot drugi od desetih otrok v ugledni moravški družini pri Jurkovih. Oče Ignac je bil posestnik, imeli pa so tudi gostilno. Detelov rod je bil rod svobodnjakov, kar izpričujejo listine že iz 17. stoletja. Družina je bila ugledna in gospodarji so opravljali različne funkcije v gospodarskem in političnem življenju Moravske doline (sodniki, trgovci, župani). Vsi otroci so se šolali in so znali tudi nemško. Fran je najprej obiskoval moravško drugorazrednico, nato pa ljubljansko normalko, kjer je postal Tavčarjev sošolec. Bil je odličen učenec in po končanem šolanju leta 1871 je odšel na Dunaj študirat latinščino in grščino. Napravil je tudi doktorat iz Filozofije. Kot pripravnik je I. 1875 poučeval na državni realni gimnaziji v dunajskem predmestju Hernals, nato pa postal profesor na gimnaziji v Wiencr-Neustadtu. Na Dunaju je bil nekaj časa domači učitelj pri družini vojaškega intendanta Simona Pogačarja in tu je spoznal njegovo hčer Marijo Ano Agncs, ki je leta 1878 postala njegova žena. Rodilo se jima je šest otrok: Angela, Marija, Anton, Nežica, Franci in Lucija (zadnja dva že v Novem mestu). Družina je ostala na Dunaju do leta 1890, ko je Détela prevzel mesto ravnatelja novomeške gimnazije. Tu je ostal do upokojitve leta 1906, čeprav je vmes večkrat zaprosil Za različne službe v Ljubljani. Po upokojitvi je bil imenovan za vladnega svetnika. Z družino seje preselil v Ljubljano, kjer so živeli v škofijski hiši na današnji Trubarjevi cesti 93 (poleg cerkve Sv. Petra). Leta 1911 je bil Détela izvoljen za mestnega svetnika, ker pa za politiko ni bil posebno navdušen, seje naslednje leto mestu odpovedal. Do smrti paje opravljal različne naloge v raznih društvih in odborih, med drugim je leta 1922 uredil knjižnico Francoskega instituta v Ljubljani. Umrl je II. julija 1926 za posledicami vnetja slepiča in je pokopan na ljubljanskih Žalah. Kljub številčni družini je Detelov rod v Moravčah izumrl, poročila sta se samo Franova brata Karol (njegovi potomci še živijo) in Franc. Po smrti očeta Ignaca leta 1888 je na domačiji gospodaril Nace, ki sc ni poročil, saj "mati in sestre niso pustile, da bi za mlado prišlo k hiši preprosto kmečko dekle" (Šolar, 1962,423). Nace je leta 1918 umrl in dom zapustil Franu, čeprav je bil doma še mlajši brat Ivan. Pisatelj je leta 1920, sredi hude gospodarske krize, posestvo in domačijo prodal Ivani Klopčič iz Muzgc pri Pcčah. Tudi Detelovi otroci si niso ustvarili družin. DELO Po Antonu Slodnjaku sodi Dctela med najboljše slovenske realiste, a vendar Slodnjak zapiše, da so Detelova dela ".. .ostajala na robu slovstvenega dogajanja. Tam so še danes, čeprav bi zaradi antiromantičnega prikazovanja in odražanja sveta verjetno mogla laže zamikati bralce druge kakor prve polovice našega stoletja. Toda iz ne docela jasnih razlogov so ostala kljub vabam suhega humorja, prebliskom ironije in žvižgom satiričnega besa neznana sodobnikom" (Slodnjak, 1975, 199). A vendar Detela kot pisatelj ni povsem pozabljen, kar dokazujejo nove izdaje nekaterih njegovih del še v današnjem času. Detela je začel pisati že v dijaških letih, najprej humoristične in satirične črtice, prva od njih ima naslov Lepa ideja v neumni odeji. Njegovo delo bi lahko razdelili na povesti z zgodovinsko tematiko (roman Veliki grof o celjskih grofih, leta 1891 izide Pegam in Lambergar, 1894 povest Hudi časi...) dela iz kmečkega življenja (Malo življenje, 1882, Prihajae 1888, Gospod Lisec 1894, Svetloba in senca 1916...), motiviko za ta dela je našel na Moravškem, kakor tudi osebe, ki so nastopale v njih. Dela, 01 ki zajemajo snov iz tedanje družbe (humoreska Kislo grozdje 1883, Trojka 1897, Rodoljublje na deželi 1908...). Pisal je tudi dramatiko (Učenjak 1902, Dva prijatelja, Dobrodelnost 1919...) Kot prvo obsežnejše delo je izšla že omenjena povest Malo življenje leta 1882. Objavil jo je v reviji Dom in svet, s katero je nato veliko sodeloval. V reviji Dom in svet je izšlo tudi veliko ocen njegovih del. Leta 1888 izide njegova povest Prihajač, za katero je snov dobil na Moravškcm. Največ o Detelovem delu izvemo v opombah Jakoba Šolarja, ki je uredil njegova Zbrana dela. Ta so izšla v šestih knjigah pri Mohorjevi družbi v Celju od 1962 do 1972. Izdaja obsega samo leposlovna dela, ne pa tudi publicističnih in znanstvenih. Prav tako v njej ni pisem, kajti urednik Šolarje upošteval Detelovo mnenje, da mu ni ljubo, če se objavljajo njegova zasebna pisma. Svojo korespondenco je uničeval, ohranilo seje le nekaj družinskih pisem. O DETELI SO PISALI Detela in družina: "Detelovi so živeli sami zase in so bili zelo navezani drug na drugega. Kakor je skrbel Detela v Wiener-Ne-ustadtu, da so imeli zmeraj gospodinjsko pomočnico, ki je znala samo slovensko, da so otroci morali govoriti z njo po domače, tako so v Novem mestu v družini pogosto govorili nemško, da otroci ne bi pozabili nemščine. V družini so gojili tudi francoščino. Detela je bil družini skrben oče in gospodar; otroke je imel zelo rad in je z njimi vsak dan hodil na sprehod... Vendar jim o sebi in svojem delu nikoli ni govoril... Tako seje zgodilo, daje hči Marija šele na učiteljišču v Ljubljani pri pouku slovenščine zvedela, daje njen oče pisatelj." (Šolar, 1963, 420-421) Detela kot profesor: "Ravnatelj Detela je bil strog, resen; zahteval je od nas napeto pazljivost in jo je tudi brezpogojno dosegel; ali - in to je značilno! - sredi napornega dela, prevajanja in tolmačenja nenadoma kak dovtip, duhovita domislica, šaljiva anekdota ... vesel smeh ... in takoj zopet dalje z napeto pazljivostjo prevajanje in tolmačenje. Bilo je vedno res utile dulci (prijetno s koristnim). Nepozabne ure!" (Debevec 1920, 262) Detela kot govornik: "Karti je završalo. Na oder je stopil slok go- "Vt^ti^nvv*«^ 6je~p/t\ /W*rt*n* fi^mvVfc, -CT^avu^ M^^> ■ %A**A *J^b\Ji»W^ yjb*4^*a* /t 4*4jv*r> ^«J>n>; \WOT^ Ml ' ^tnjfnf^U W At« »» A^fm^J~ mm/ji fMmi^ uiM . 4^,.wi.o»eU» y^M.;^.yMx ^htt&jvvkt-a^* jj^. y, /*tJn' AI*»*A je. pet •is* - **, ^3b-V^> ^; - tu«. V ^'•/ * nL^%Sw Z uprizoritve igre Naš naraščaj (Kil) Limhar, april 2000) spod s črno polno brado, v črni gosposki suknji, /, belo ovratnico in belimi rokavicami. Zaprlo mi je sapo; bilje dr. Fran Detela... Govoril je; njegov govor je bil govor po dobro urejeni vsebini in po živi in govorniško lepo disciplinirani besedi. Požiral sem vsega..." (Ivan Zoreč sc spominja, kako je bil presenečen, ko je imel Detela slavnostni govor ob odkritju spominske plošče Jovanu Veselu Koseškemu, leta 1898. Zoreč gaje namreč poznal le kot strogega ravnatelja gimnazije v Novem mestu, ki jo je nekaj časa tudi sam obiskoval. Šolar, 1963, 428) Kako pomembna sta bila domača družina in domači kraj za Detelovo ustvarjanje, zapiše Jakob Šolar: "Troje je pisatelj dobil iz rodu: 1. trdo konservativnost, kije skeptična ob vsem novem in tujem, 2. veliko samostojnost duha, ki v svobodnjaški rodo-vini ni krivila hrbta pred človeško veličino ali se dala vpregati v strankarsko ali kulturno priganjaštvo,... 3. veliko moralno resnost...; s tem v zvezi je tudi njegov verski in socialni nazor, ki ni oprt na politično ali gospodarsko kariero, marveč na etične temelje." (Šolar, 1962, 423) Domače Moravče so bile prava zakladnica doživetij, tako dogajanje na raznih zborovanjih, sejmih, ki so potekala pred Jurkovo gostilno, pa tudi življenje v domači gostilni: "Bilo je tesno povezano z družinskimi in cerkvenimi prazniki: tam so bile botrine, tam svatbe, osmine, proščenja; tam so fantovali, moževali, godovali, se tudi stepli in sprli." (Šolar, 1962,424) Nekaj objav o Deteli in njegovem delu: Ob tem naj omenim, da so ob izidu njegovih del in uprizoritvah dram pisali tedanji časopisi Slovenec, Slovenski narod, Slovan, Ljubljanski zvon in Dom in svet. • ČUK, S.: Fran Detela. Ognjišče 32 (1996) 7. Str. 28-29. • DEBEVEC, J.: Dr. Fran Detela k sedemdesetletnici. Dom in svet 1920. Str. 262-264. • DOLENC, J.: Dr. Franc Detela. V: Detala, F.: Zbrano delo, šesta knjiga. Celje: Mohorjeva družba, 1972. Str. 416-421. • GLUŠIC, H.: Fran Detela. V: Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana : Prešernova družba, Vrba, 1996. Str. 36-37. • Gregorič, J.: Dr. Franc Detela. V: Podoba duhovnika v slovenskem slovstvu. Ljubljana : Družina, 1979. Str. 84-96. • HORVAT, F.: Iz struje zadnjih realistov. Delo 38(18.7.1996) 164. Str. 13. • JANŠA-Zorn, Olga: Beseda zgodovinarke k povesti Frana Detele Pegam in Lambergar. V: Fran Detela: Pegam in Lam-bergar. Ljubljana: DZS, 2001. Str. 189-200. • KERMAUNER, T.: Detelova dramatika. Ljubljana: SAZU, 2002. • KERMAUNER, T.: Nastajanje SAPO. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2002. • KOBLAR, F.: Fran Detela. V: Slovenska dramatika 1. Ljubljana : Slovenska matica, 1972. Str. 203-212. Pisatelj pred rojstno hišo — pri Jurku — v Moravčah v družbi svojih otrok in mo-ravških znancev. Spredaj sedijo od leve na desno: pisateljeva najstarejša hči Angela (rojena v Dunajskem Novem mestu, umrla v Ljubljani 1956), gospa Tome, pisatelj Detela, Angela Tome; v drugi vrsti: pisateljev sin Franci (rojen v Novem mestu 1891, je deloval v sodni službi in je umrl v Ljubljani 1962), Mici Tome, Pepca Tome, Mirni (tako so v družini imenovali hčer Marijo, ki še živi in je dopolnila devetdeset let) in sin Tone (Anton, klasični filolog, umrl 1967 v Ljubljani) M AL, B.: Detelov Učenjak za današnje čase. Slamnik 36(1997)4. Str. 1, 13 MAL, B.: Se bo število Slovencev povečalo zaradi našega in Našega naraščaja? Novice iz Moravske doline 1 (2000)2. Str.16 NOVAK, M.: KID Limbar je v soboto, 2.decembra, v Kulturnem domu v Moravčah pripravilo recital in razstavo ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna in 150-letnici rojstva Frana Detele. Novice iz Moravske doline, 1(2000)12. Str.18. PETERLIN, A.: Detela in pokrajina njegovih junakov. Akmniški zbornik 1958. Str. 176ss. POVŠE, M.: Prozna dela Frana Detele. Diplomsko delo. Ljubljana, 2001. SLODNJAK, A.: Fran Detela. V: Obrazi in dela slovenskega slovstva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975. Str. 199-201. ŠOLAR, J.: Pisateljev rod in osebni razvoj do 1894. V: Detala, F: Zbrano delo, prva knjiga. Celje: Mohorjeva družba, 1962. Str. 421-434. ŠOLAR, J.: Detela v Novem mestu V: Detala, F.: Zbrano delo, tretja knjiga. Celje: Mohorjeva družba, 1963. Str. 420-441. MARTA GORJUP, bibliotekarka /AN VALA IN POVABILO Občina Moravče-Kulturni dom je v oktobru organizirala dva dobrodelnih koncertov, katerih izkupiček je namenjen zbiranju sredstev za nakup klavirja. Na tem mestu je potrebno pohvalili vse sodelujoče, ki so s svojim izvajanjem ustvarili resnično lep koncertni večer, ki je prav gotovo za tako majhen kraj prava slovenska posebnost. Redki so kraji v Sloveniji, da domači ustvarjalci pripravijo tako programsko obsežen in vsebinsko bogat večer. Prav je, da ob zahvali vsem in vsakemu posebej, naštejemo izvajalce prvega koncertnega večera: Pihalna godba Moravče, Tamburaški orkester Vrhpolje, Mešani pevski zbor Dll Moravče, tenorist Milan Kunavar, Ženska vokalna skupina ODA z. instrumentalno spremljavo, učenki klavirja GŠ Domžale, Ana Smolnikar in Nastja Osolnik, Moški zbor KI) »Tine Kos«, Žiga Dostal na ksilofonu in Dominik Štefan na klavirju, tenorist Peter Pirnat, violinistka Mojca Malovrh, Komorni zbor Limbar, prvak slovenske opere bas-baritonist liane Javornik, sopranislka AnaMarija .lavornik-Zupanc in pianist Jerrv Bolton. Nastopajoče so na klavirju spremljali AnaMarija Javornik-Zupanc, Petra Oeser, Nastja Osolnik in Tomaž. Pirnat. Vsem se za sodelovanje organizator prireditve iskreno zahvaljuje in priporoča tudi v bodoče. Na drugem koncertu so nastopili narodno-zabavni ansambli. Tako je koncert pričel mladi harmonikar Peter Merela ob družbi violinista Karla Žužka. V nadaljevanju je pred koncertno publiko svoj nastop izvajal novo nastali moravški ansambel Študentski trio. Fantje s« Se ni predana namenu tudi mrliška vežica Peče. Med največje dosežke sodi gotovo izgradnja vrtca, čeprav SNEMANJE POROK. OBLETNIC IN VSEH SVEČANOSTI, KI SE JIH RADI SPOMINJATE. MONTAŽA IN PRESNEMAVANJE VAŠIH VIDEO POSNETKOV VIDEO STORITVI GABROVI Milena Gabrovecs.p. Dole pri Krašcah 32 1251 Moravče Tel. 01/723 1379 GSM: 031 345 412 Novo! Presnemavanje na DVD Mali oglasi Odkupujemo hlodovino iglavcev in prodajamo žagan les. Žaga Krošnja, tel.. 041-939-327, 01-72-31-213 Na relaciji Krtina - Moravče kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. Pogoj: sončna lega. Ponudbe lahko oddate na telefon 040/390 0S5, ali 04/20 42 462 (Štefan). smo bili sprva na državnem spisku šele na 62. mestu. Poleg vrtca so bila opravljena tudi obnovitvena dela v dveh nadstropjih sanitarij v OŠ Jurija Vege Moravče in v podružnični šoli Vrhpolje, kjer smo naredili tudi ustrezno greznico in druga dela. Z obnovo stanovanja nad trgovino Vele in napeljavo centralnega ogrevanja smo pridobili nekaj novih društvenih prostorov. Med pomembne dosežke sodi tudi obnova Zdravstvene postaje Moravče, kar smo dosegli z. uspešnim dogovarjanjem in sodelovanjem z. vodstvom Zdravstvenega doma Domžale. V tem času so izšle tudi knjige, s katerimi smo promovirali občino in ohranjali spomin na kulturno in naravno dediščino Moravske doline (Peški apnenec. Moja dolina na dlani, Jurij Vega, Geografija občine Moravče, zemljevid in zloženka o občini Moravče, ki sem jo prevedla tudi V nemščino). Zaživela je tudi poročna dvorana na gradu Tuštanj, občina je prispevala tudi nekaj sredstev za obnovo sakralnih in partizanskih spomenikov. Ob vsem tem pa smo pripravili s sodelovanjem občine in društev kar nekaj odmevnih razstav in prireditev v občini, v Sloveniji in v tujini. Za vsako priložnost je bilo treba pripraviti tudi govor, nekatere v pisni obliki, druge zgolj ustno. Za mlade smo organizirali tečaj angleščine, povišala pa sem tudi občinski prispevek za sofinanciranje mesečnih vozovnic. Z rednimi oddajami na ATV Litija smo povečali informiranost občanov o dogajanju v občini. Gospod Rebolj je tudi izjavil, da mu je zmago prineslo dosedanje delo v Občinskem svetu. Naj povem, da je tO delo bilo kritiziranje in nasprotovanje skoraj vsemu, kar smo sprejemali v Občinskem svetu. Kakor kali že, tudi žalostna slovenska nevošeljivost je bila močno prisotna v času volilne kampanje. Nova Slovenija je ponudila možnost dobre izbire. Menili smo tudi, da bolj govorijo dela kot besede. Vedno znova pa se potrjuje znano dejstvo, da je laž. glasnejša in agresivnejša od resnice. L/jiam pa, da bo novi župan lahko izpolnil vse tisto, kar jetobljubil, samo to mi ni jasno, kako bo za svoje načrte pridobil večino svetnikov, ko pa je sedaj vsem našim predlogom redno nasprotoval. Velika želja po zmagi je porodila tudi odlično idejo o stari razglednici Moravč, ki jo je pred drugim krogom poslal kandidat Rebolj. Tudi menije bila ideja všeč. Samo temu sem se čudila, da s to fotografijo pridobiva glasove prav naslednik tistih, ki so poskrbeli za to, da nekoč lepo središče Moravč ni več takšno, kot je na tej razglednici. Ljudmila Novak, Imenje Ktiktt imi.in jt tvoj dom, dvotiičt, tui.ii' oko ziittitin w j.ftV. m' t/ti tvojega nl(t\u. sitttliljitjti, !<• slptli "Muh \" p"\\'>il tvo/ili priilllill tok. ZAHVALA V 72. letu slanosti je za vedno odšel od nas naš dragi ali, dedek, stric in tast JANEZ - IVAN MLAKAR Prcvškov ata iz Češnjic pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in darove cerkvi. Posebna zahvala podjetju Termit, pevskemu zboru Limbar za lepo pelje, Juretu Močilnikarjii za zaigrano tišino. Iskrena hvala župniku za lepo opravljen obred. Romanu Capudru za poslovilne besede. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Moravče. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki sle nam v težkih Irenutkih stali ob strani in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Branko Peterka s.p. BHI2GANJE PLASTIČNIH MAS, MLETE, ŽAIUZIJE, LAMELNE ZAVESE, PLISE Šlandrova 9a, 1251 Moravče Gsm: 041/753-617 ga Ufjejmo svetnica bit, w .se vesti kol svéiftica, a gSf* ki vie'ipmq.fid^di. Wšf^ Le (Jruiti'ka svójga nima M as pa t tal iok.fi samo dve ■ ^■ ¿n /?rez ostalih svetniških pač ne gre. ^ °" Uprava občinska, pa po njeni samohvali, prav zares čist nič ne naredi. In potem se človek vpraša le še to, zakaj jih 14 v sejni sedi in še 7 v občinski upravi, če le ena vse postori. V novembru in decembru nudi 10 % popust za nedeljske nakupe nad 1.000 SIT v 1. nadstropju, kjer boste našli obleko, obutev, mA\ posodo in še mnogo malenkosti. Mercator fc^* PLAJJINC cLo.O. f A Vrhpoljc 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum SREČNO IN VARNO VOŽNJO! Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 sobota 7.00-13.00 19.00 Tukaj je mesec november, v katerem je potrebno zamenjati letne gume za zimske. To lahko storite pri nas, saj vam poleg ugodnih cen za menjavo in centriranje nudimo tudi pnevmatike različnih proizvajalcev po zelo ugodnih cenah. NOVO V PONUDBI: pnevmatike M AXXIS - zelo nizke cene in visoka kvalitetna, kar dokazuje triletna garancija! • nudimo kompletne usluge na vseh tipih vozil • smo pogodbeni servis za vse slov. zavarovalnice • za čas popravila nudimo nadomestno vozilo OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE SAMI! email: info@avtoservis-planinc.com http: www.avtoservis-planinc.com P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com • prekrivanje streh, • kleparska dela, • montaža strešnih oken > Robi Jančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 A. V T OJS OLA. LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971, Milan 031/303-033 Tečaj CPP 15. nov. ob 18. uri 13. dec. ob 18. uri FRIZERSTVO Vlasta Stražar s.p. Delavni čas Trg svobode 2, 1251 Moravče pon.čet 7-13 tor. sre, pet 13-19 GSM: 041/215-378 sob 7-12 Za vas smo pripravili zanimivo novost: manikura, gelirani nohti, izdelava umetnih nohtov in poslikava. Storitev opravljamo po predhodnem naročilu. Stopite v jesen lepši in samozavestnejši!