Pisma iz domačih krajev. Zgor. Polskava. Pevski zbor izobraževalnega dništva »Skala« na Zgor. Polskavi priredi dne 28. septembra 1927 na Malo gospojnico, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu veliko pevsko prireditev. Spored: 1. Pozdrav. 2. Pevske točke. ;S. Igra Skapinove zvijače. 4. Pevske točke. 5. Prosta zabava na vrtu pred domom, sodeluje tamburaški zbor. Čisti dobiček je namenjen za nabavo not in pesmi. Prijatelji lepega petja in slovenske pesmi, pridite v obilnem številu, ne bo vam žal. Bog živi! Ptuj. Napad. V gozdu v Spodnjem Macelu je bil napaden Irgovec s svinjami na Hajdini, Josip Skrbinšek. Roparja sta mu zadala dva udarca na glavo in mu odvzela denarnico z 9000 Din in nato pobegnila. Poizvedbe so uveden. Sv. Lenart v Slov. goricah. Vihar je podrl starodavno, orjaško lipo pri cerkvi. Bila je že trhla, a še vedno je stala košata, častitljiv spomenik prošlih časov. Dne 19. avgusta popoldne pa jo je zlomil močen veter do tal. Škoda, da si nismo ohranili vsaj slike. Naj iz korenine zraste nova, velika lipa, da se bodo krog nje zbirali zopet cela stoletja dobri in srečni Slovenci! Ormož. Isti dan, ko je imel dr. Korošec pri nas veličasten shod SLS, je zborovala pri Verbovčaku v Pušencih demokratska stranka. Obisk je bil seveda slab. Govorila sta Petovar in Grivec. Kolikor smo izvedeli, je predsedoval shodu šolski vodja na Humu Porekar. Mi bi mlademu gospodu svetovali, da naj se ne vtika prevec v politiko. Tudi smo ga videli že parkrat v črni orjunaški uniformi. Naj ve gospod Porekar, da so časi minuli, ko je bil zelo dobro zapisan tisti učitelj, ki je bil strasten agitator demokratske stranke in povrh še orjunaš. Koliko bolj hvaležno mu bo ljudstvo in koliko več bo storil za narod, ako se bo z vso vnemo zavzemal za vzgojo in izobrazbo izročenih mu otrok. Polenšak pri Ptuju. Danes teden, 11. septembra bomo že četrtič, odkar smo v novi državi, šli volit poslance v državni zbor ali narodno skupščino. Ni nobenega dvoma, da bo tudi tokrat naša SLS z voditeljem dr. Korošcem odnesla sijajno zmago. Tudi mi Polenšani dobro vemo, da je naše mesto le samo v stranki, ki se že leta in leta neumorno bori za gmotni in moralni obstoj naše ljube Slovenije. Dobro vemo, da so vse ostale stranke le podružnice doktorske SDS. Še bolj smešno pa bi bilo, ko bi hoteli postati petolizci in se udinjati hrvatskemu Radiču. Dobro vidimo, da Radiča ne marajo niti lastni volilci na Hrvatskem, še bolj smešo in izdajalsko pa bi bilo, oddajati nam Slovencem glasove za njega in njegovo pogubonosno politiko. Ne sme pa biti tudi tako, kot ob volitvah v oblastne skupščine, da smo raje ostali doma, kakor da bi šli volit. Naj torej danes teden, na dan volitev ne ostane niti en Polenšan doma, ampak vsi složno do zadnjega volilca v župniji pojdimo na volišče ter oddajmo svoje glasove našemu preizkušenemu kandidatu g. Vesenjaku. Ob tej priliki pokažimo, da Polenšani nismo zadnji in politično nezreli! Pokažimo svojo trdno, jekleno poštenost s tem, da vse, do slednjega moža volilca spravimo na volišče, ter vržemo volilno kroglico v prvo skrinjico, ki je skrinjica slovenskega ljudstva z voditeljem dr. Korošcem. Torej na dan volitev naj bo na Polenšaku splošna ofenziva, in prva skrinjica mora biti polna kroglic naših zavednih polenskih volilcev; vse ostale skrinjice pa morajo in tudi bodo ostale osamljene in prazne. Živela SLS! Živel njen načelnik in voditelj dr. Ant. Korošec! Živela prva skrinjica! Polenšak pri Ptuju. Da trdnjava SLS na Polenšaku stoji trdno ko granitni kamen, je pokazal nedeljski shod, katerega je priredil gospod Januš Golec, novinar in urednik »Slov. Gospodarja« v Mariboru. Da pa se mi Polenšani prav zanimamo-za politične stvari in nismo kot kako mrtvilo, je pokazala ogromna udeležba in pa pazno zasledovanje poslušalcev izvajanju g. govornika. Navzočih je bilo tudi nekaj nasprotnikov, ki so pa mirno poslušali. Vidi se, da ljudje spregledujejo in zapuščajo stranke, ki nimajo niti pomena, da je voli kateri pošten volilec ter se ob uvidevanju na delu in uspehe naše SLS z veseljem vračajo v našo sredino. Kar bodo tudi pokazali na dan volitev 11. septembra: da bodo z nami šli na volišče ter volili vsi in vsak le edino našo prvo skrinjico. Zaupnico, predlagano od predsednika shoda gosp. Meška, načelniku dr. Ant. Korošcu, so vsi zborovalci enodušno izrekli s krepkim trikratnim živijo! Vojnik. Velik spomenik vojnim žrtvam svetovne vojne. Občine: Trg Vojnik, Škofjavas vas, Višnja vas, Nova cerkev in Bezovica ter kraji Dobje in Brezova, so se združili, da skupno postavijo svojim velikim junakom, vojnim žrtvam velik spomenik. Lepo je že to, da so se združili; žal, da ni še zraven cela občina Šmartno in Frankolovo. Postavljen bode, kakor se čuje ob državni cesti, tam, kjer se cepita dve cesti pred finančno kontrolo v Vojniku; res lepo zamišljen je dotični prostor in vsekakor odgovarja vsem prizadetim krajem in obenem ga še videl lahko vsak tujec, ki bode šel skozi Vojnik. Sliši se, ako bodo vsi prijavili imena padlih vojakov, se ceni skufmo od 250 do 300. Gotovo je število^mnogo večje, a so njih imena od strani domačinov pozabljena in glavni odbor pa za nje ne ve. Torej, kdo še ni javil imen, naj javi krajevnim zaupnikom ali direktno glavnem odboru. S tem pa ni končano. Treba bo zbrati mnogo denarnih sredstev, mnogo bo treba žrtvovati materijala, mnogo bodo mogli pretrpeti oni delavci, ki imajo čuta do onih- sobojevnikov, da bodo pomagali brezplačno pri delu. Tehnično vodstvo bodo prevzeli povečini domačini tudi brezplačno. Vozili bodo kamenje, gramoz in ves potreben materijal na prosti tlaki. Apeliramo na vse, da podprete vsi zvezo, ki ima tako lep namen, brez strankarskega prepričanja, v slogi bo mnogo moči. Spomenik bo edina priča poznim rodovom, ki bo pričal o grozotah svetovne vojne, o klanju in moritvi, straha in groze, lakote in trpinčenja. On bo živ grob v domovini onih, ki so njih trupla v tujini, a duh njih bo pa tu med nami. Vsak se bo rad spominjal vsakokrat ob Vseh svetih, tam se bodo polagali venci in prižigale lučice, tam bodo njih potomci premišljevali njih in naše trpljenje. Še enkrat rečemo, podprite vsi zvezo. Zaupniki v posameznih krajih, pojdite na delo, da čimprej izvršite naloženo delo. Ne omagujte. Pomagajte načelniku, da mu ne bo treba toliko delati. Vse delo na enega, to je prenaporno. Posamezne občine, dajte posebne oklice med svoje občinostvo, da naj vsak posameznik priskoči in pomaga. Gg. častiti župniki, naj se več spominjajo iz prižnic, razna društva naj med seboj zbirajo prispevke, da se bode lažje izvršilo težko delo. Za vsakega posameznika bode častno vsako najmanjše delo. Podpirajte in zaupajte v glavni odbor in načelnika. Maribor. (Petindvajsetletnica.) Obče znani in med kmetskim ljudstvom mariborske oblasti izredon priljubljeni kmetijski strokovnjak gospod Martin Zupanc, strokovni referent za živinorejo pri kmetijskem oddelku velikega župana mariborske oblasti, je obhajal 1. septembra petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja med narodom. čestitamo in mu želimo še več takih obletnic! Sv. Martin pri Vurbergu. Vsak dan se približujemo volitvam v narodno skupščino, pri katerih moramo pokazati, da znamo ceniti delo naše SLS, ki vrši neustrašeno svoje delo v prid našemu ljudstvu in mi bomo šli zato vsi na volišče ter oddali naše glasove le v prvo skrinjico. Seve, hodijo zopet lažipreroki okoli, a naj lažejo in govorijo kar hočejo, mi jim ne verjamemo in nočemo cepati svojih vrst. Naši demokratje so zadnjo nedeljo priredili veličastni shod napredne misli, morda bo zopet pisala »Domovina«, kako SDS raste. Čujte, pripeljal se je sam g. dr. Milan od Sv. Lenarta ter govoril 'desetim ljudem o neki bcncinski aferi, o razgrajaški orjuni, in kako so naprednjaki preganjali uradništvo in naše župane. Naši Ijudje so se smejali ter klicali: živel dr. Korošec, živela Slovenska ljudska stranka! Sv. Barbara v SIov. goricah. Tukajšnja peščica demokratov pod vcxlstvom g. predsednika Šabedra si domišljuje, da je ona monopolizirana za komando v župniji. Tem gospodom ni prav, da smo prevzeli posojilnico v naše roke, ki sedaj vzorno posluje. Najbolj pa jih boli, da smo si postavili Društveni dom. Uboge pare so si brusile pete na vse strani, a so si nakopale blamaže, da je veselje! Dne 14. t. m. smo imeli volitve v konkureneni odbor, a so dobili gg. naprednjaki poŠteno brco iz odbora, tako da jih še danes boli pri srcu. Letos je neki demokrat izgubil kar tri funkcije in sedaj se pritožuje, da smo mi neusmiljeni in tako dalje, seve se jim vse smeji. Mi pa pravimo, ako nočete biti generali brez armade, stopite v naše vrste, ne delajte zgage, ker se vas nihče več ne boji, ker ste pri nas doigrali v političnem življenju. Težko že ti gospodje pričakujejo občinskih volitev, ker bi radi hujskali ljudi zoper našo stranko ter zopet prišli na površje v občini. A mi teh vsiljivcev ne maramo, ker niso za pošteno delo, kakor so pokazali v korenski občini in pri šoli ter drugod. Dne 11. septembra pa gremo vsi na volišče ter bomo volili našo prvo skrinjico, Mi hočemo pokazati, da še nikdar ni tako visoko plapolala zastava SLS kakor danes. Možje in fantje, dne 11. septembra na svidenje pri prvi skrinjici, ki mora biti polna kroglic! Sv. Bolfenk pri Središču. Za župnika Planinca nagrobni spomenik so darovali dosedaj sledeči p. n. gg.: J. Gottlich, trgovec, Maribor 200 Din; Anton Golenko, trgovec, Sv. Miklavž, Jakob Zadravec, veleindustrijec, Središče in Martin Rakuša, posestnik v Obrežu, dr. Anton Hrovat, primarij v Ormožu, Jože Borko, trgovec, Vodranci, Kmetska hranilnica in posojilnica Sv. Bolfenk, Ojbčina Kog, Jože Breznik, posest., Kog po 100 Din; Okrajna posojilnica Ormož, Okrajna posojilnica Ljutomer, Marko Kranjc, oblastni odbomik, Maribor po 50 Din; Jože Šerbec, živinozdravnik, Ormož 40 Din; Hotel Miklič, Ljubljana 30 Din; Andrej Žmavc, direktor, Maribor, Bude Prica, polkovnik Maribor, Uprava Križničkega reda Velika Nedelja po 25 Din; Fran Alič, profesor, Ptuj, Ivan Rakuša, dimnikarski mojster v Ormožu, Anton Kerenčič, trgovec, Pesnica po 20 Din; Ksaver Meško, župnik in pisatelj, Sele 14 Din; dr. Josip Komljanec, direktor, Ptuj, Fr. Mlinarič, poštni upravitelj, Središče, Rudolf Šterman, kom. žand., Sv. Barbara v Halozah, Evald Vračko, župnik v Št. Ilju, Fran Karbaš, šolski nadzomik, Ljutomer, Martin Schonwetter, sedlar, Jastrebci, Stanko Polanec, usnjar, Ljutomer, Jakob štampar, župan, Presika, frančiškanski samostan Maribor, Fran Ogrizek, veleposestnik, Sv. Križ pri Rogaški Slatini po 10 Din. Bog plati! — Gostoljubne in povsod požrtvovalne lastnosti rajnega župnika Planinca so krive, da bo njegova zapuščina najbrž pasivna, ter se vnovič prosi vse znance in prijatelje, da po doposlanih položnicah nakažejo vsak po svojih močeh za nagrobni spomenik. Darovi se lahko pošiljajo tudi na naslov: Kmetska hranilnica in posojilnica Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. — Odbor. Leskovec. Na Marijin praznik po pozni sv. maši je imel gospod Vesenjak shod v kaplaniji. Po zaslugi SLS odpuščeni kmet. referent Emeran Stoklas se je hotel maščevati nad gospodom Vesenjakom. Poslal je na shod vse svoje pomočnike, da so ga motili. Velika škoda je samo to, da niso vsi Leskovčani, da vsi Haložani in sploh vsi volilci slišali in videli, kako se obnašajo radičevci! Ko bi vsi razsodni volilci to videli, bi pač niti eden ne spustil svoje kroglice v drugo Radičevo skrinjico. To so ljudje, ki so gluhi in slepi za vse dobro. Prav je nekdo pripomnil: »Ali so hudobni, ali pa neumni! Ako bi jim Radič rezal kožo s hrbta, bi ga še hvalili!« Ubogi zaslepljenci! Ne sebi, ne Stoklasu, ne Leskovčanom, ne Haložanom vojbče niste napravili časti, ampak veliko sramoto! To sramoto bodo vsi dobri Leskovčani popravili s tem, da bodo svoje kroglice spustili v prvo skrinjico, v drugo Radičevo pa pokazali figo. če bi Leskovčani šli za Radičevo morilsko stranko, bi se pač noben vinski kupec ne upal več v Leskovec. Pomislite, kdo bi imel od tega škodo, kdo dobiček? Vinogradniki škodo, vinotržci dobiček! Sv. Avguštin v Halozah. Naš dekliški tabor je lepo uspel. Hladen veter je podil sive oblake. Ponujali so dež. Eni so se ustrašili! Zmagalo je zlato solnce. Prišlo je toliko ljudstva od^blizu in daleč, da jih sv. Avguštin ni mogel spraviti pod svojo tesno streho. Zborovali smo zunaj; koliko veselja za mlade in stare, zlasti pa za nas dekleta! Prišle smo iz cele dekanije, tudi iz Hrvatske v lepih narodnih nošah in drugih slovenskih dekanij. Nastopilo je 11 deklet — tudi ena hrvatica — z govori, deklamacijami in pozdravi. Slavili smo svetli zvezdi, solunska brata sv. Girila in Metoda. — Mladina noče hoditi po lemnih, pogubnih in krvavih potih razuzdanosti in surovosti, kakor se je to v kričeči grozi pokazalo pri Zagrebu, kjer so na zverinski način zaklali pridnega, skrbnega očeta z besedami: Ker si Jezusove vere, umri! Ne! Kmečka mladina hoče hoditi po beli svetli stezi čednosti in kreposti. Na tej stezi nam sveli žarna luč, ki sta nam jo prižgala sv. brata. Vera, življenje po veri, krasi in krepi mladino, dviga narod k časni in večni sreči. Kdor izpodkaplja vero in kršč. življenje, je grobokop slovenskega naroda! Zato, slovenska mladina, le pogumno naprej za visokimi vzori! št. Ilj pri Velenju. V nedeljo je bil tukaj dobro obiskan volilni shod. Shod je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije Jožef Koren. Oblastni poslanec gospod Ovčar je v poldrugournem govoru poročal o delu oblastne skupščine v Mariboru kakor tudi o koristnem delu naših poslancev-ministrov v vladi. Znižanje osebne dohodnine in pridobitev deželne imovine — Rogaška Slatina in toplice na Dobrni — za mariborsko oblast, že samo to je izredne koristi in važnosti za nas. S posebnim zadovoljstvom so sprejeli navzoči volilci tudi poročilo o uspešnih prizadevanjih naše stranke za ohranitev miru. Ko je govornik orisal škodljive programe nasprotnih strank in povzval navzoče, naj 11. septembra složno volijo v prvo skrinjico, je živahno ploskanje pokazalo enodušno voljo tukajšnjih volilcev, da z vsemi močmi pripomorejo naši stranki kot zastopnici Slovenije k častni zmagi. Kot drugi govornik je nastopil oblastni poslanec g. Blatnik, ki je po'drobno govoril o proračunu oblastne skupščine v Mariboru in o skrbi naše stranke za gospodarske potrebe prebivalstva v mariborski oblasti. Tudi njegov govor so zborovalci toplo odobravali. Predsednik je zahvalil oba govornika in zaključil shod, nakar so še posamezni posestniki razložili svoje posebne zadeve gg. poslancema. Št. Ilj bo brez dvoma tudi tokiat obdržal svoje častno ime kot naši stranki zvesta občina. Rečica ob Savinji. Miha: »No Pavel, ali si videl na dan občinskih volilev Ranekerjevega očeta, kako so jo ponosno primahali na volišče s pavovim peresom za klobukom.« Pavel: »Seveda sem jih videl, ljubi nioj Miha, da so imeli pero za klobukom, je bil znak, ker so bili prepričani, da bode njihova liberalna stranka zmagafa, saj so Ranekerjev oče agitacijo vodili od volilca do volilca, in so si bili zmage gotovi. Zvečer pa, ko jim je njih adjutant prinesel žalostno novico, da so propadli, da še niti v odbor niso prišli, pa so vrgli isto pavovo pero s klobuka in žalostno vzkliknili: na volitve pa ne grem nikoli več; oh vse veselje preč je preč!« Sv. Rupert nad Laškim. V nedeljo, dne 21. avgusta je bil tukaj po jutranjem opravilu pred župniščem volilni shod. Zanimiv je bil: veiika množica mož in fantov, pa tudi gospodinj je z zanimanjem poslušala govornika g. dr. Voršiča in g. tajnika J. Peršuha iz Celja. Navzoči so bili tudi voditelji rajne samostojne stranke, pa od nobene strani ni bilo nobenega ugovora, ampak ravno narobe: bivši samostojneži so glasno dajali duška nevolji nad Radičem: proldeti Radič, kako nas je farbal, tako so govorili njegovi nekdanji zvesti!! Pa tudi veselo je bilo na shodu: znani Barjak je vzrezaval med izbornimi izvajanji gospodov govomikov take pritrjevalne medklice, da smo se večkrat iz celega srca nasmejali. Barjak pa se razume na dobre in mastne ocvirke, je bila enoglasna sodba poslušalcev. Domači župnik, ki je vodil shod, je predlagal popolno zaupnico našim vrlim voditeljem, pred vsem g. dr. Korošcu, pa tudi ustanovitev krajevnega odbora ljudske stranke. Oboje je bilo soglasno in z navdušenjem sprejelo. Ruperčani oddamo 11. septembra vsi kroglice v I. skrinjico; izdajalcev in nemarnežev med nami ni! — Dne 25. avgusta je v celjski bolnišnici umrla po kratki, a mučni bolezni in operaciji mlada gospodinja Marija Deželak iz Trobendola, pd. Mihljeva. šele 25 let stara je morala dati življenje kot žrtev materinskega poklica. Zapušča žalujočega moža in tri male otročiče. Svetila vrli ženi večna luč! Laški okraj. Demokratsko časopisje večkrat piše, da se pri sedanjih volitvah vpliva na volilce, da bi glasovali za SLS, ali za radikale. Kako lažnjive so take trditve, kaže dejstvo, da pustimo na shodih naše stranke govoriti tudi nasprotnikom, kakor na primer v Loki tajniku demokratske stranke dr. Rapetu, čeprav je trdil neresnico, da oblastni poslanci prejemajo dnevnice, ako zasedanje ni odgodeno dalje kot za sedem dni. Tudi na shodu na Razboru si je demokratski govornik dovolil grdo laž, da je bil tudi dr. Korošec v vladi, v kateri se je sklenila znana zamenjava 4 krone za 1 Din. Da, nekdo drugi, ne pa SLS v sedanjem volilnem boju terorizira volilce,, kaže dejstvo, da razni demokratski agitatorji, ki pa so železničarji, agitirajo s teih, da, kdor ne bo volil demokratov, ne bo dobil službe na železnici. Zakaj pa je bil prestavljen čuvaj Ulaga? Ali se ni od strani demokratov pretilo našim železniškim čuvajem, da bodejo prestavljeni, ako se ne vpišejo v demokratsko stranko. In tako se je zgodilo, da so iz strahu, da ne bi bili prestavljeni, se dali organizirati pri demokratih nekateri naši somišljeniki, za kar imamo dokaze. — škoda, ki jo delajo divje svinje v občini Sv. Lenart nad Laškim je velika, če se pomisli, da so kmetje iz Voluša vozili domov namesto pšenice prazno slamo, da je škoda pri krompirju in koruzi še večja, je gotovo, iz tega se vidi, kako potrebna je sprememba lovskega zakona. Razbor pri Zidanem mostu. V nedeljo, 28. avgusta se je vršil tukaj pri cerkvi na prostem zelo lepo obiskan shod SLS. Sploh se lahko trdi, da se naše kmečko ljudstvo na Razborju zadnji čas zelo briga za javna politična vprašanja. Saj je bil tudi shod na binkoštni pondeljek, katerega je imel poslanec Deželak, zelo lepo obiskan. Shoda v nedeljo pa so se poleg naših zavednih fantov in mož ter žen udeležili tudi gospodje demokrati iz Zidanega mosta in Loke. Na Razboru jih itak ni. Hoteli so imeti sestanek svojih članov, katerih pa ni hotelo biti od nikoder. Po govoru poslanca Deželaka so tudi gg. demokrati prosili za besedo, in sicer prvi žagar Brunčiš iz Loke, ki pa je imel smolo, ker se je neusmiljeno zlagal, češ, Korošec je podpiral zamenjavo 4 krone za 1 dinar, kar pa je hitro popravil naš govornik poslanec Deželak. Prav smešno je bilo videti naslednjega demokratskega govornika, postajnega načelnika Baša iz Zidanega mosta. Spravil se je na precej visok zid, govoril in mahal s palico proti ljudem, pa na zahtevo naših je moral palico odložiti. Vsaka druga beseda je bila gospodje, saj se ti pozna, da si med samimi gospodi, a mi smo kmetje, so mu ugovarjali zavedni naši volilci. Tudi restavrater Mejcen je hotel nekaj povedati, pa ga je zmotilo zvonenje. Shod je pokazal, da je Razbor v taboru SLS. Dunaj. Slovenski klub na Dunaju. Na Dunaju živi še vedno lepo število Slovencev, ki pa so državljani treh sosednih držav. V tej okolnosti je velik del vzroka, da so vezi med njimi čedalje bolj rahle in da obstoja nevarnost popolnega razkroja. Dosedanje organizacije med našo kolonijo niso mogle imeti toliko privlačne sile, da bi pritegnile Slovence iz treh držav. — Eno samo sredstvo je, ki more združiti razkropljene rojake naše, in to je posebno slovensko društvo. —¦ Tako potrebo čutijo naši rojaki že dolgo, a šele preteklo soboto je bil na pobudo koroških Slovencev zbran pripravljalni odbor 6 gospodov in 4 gospodičen iz vseh treh držav, ki so odobrili prvi osnutek pravil. Ime še ni določeno, a sproženo je bilo ime »Slovenski klub«, ki bi bil v tesni zvezi s hrvatsko »Prosvjeto«. — Občni zbor bo sredi oktobra. — Ena prvih skrbi kluba ali društva bo, da se osnuje mešan pevski zbor, ki bi mogel nastopati tudi pri drugih naših prireditvab na Dunaju. — Več bomo poročali.